SÍ ofiNir
Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. ve« na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr.	_
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice st. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ',,6. uri popoludne.
Letnik XIII.
Štev. 68.
Govor P. Greuterja
v budgetni debati 10. marca v drž. zboru.
(Konec.)
Vse univerze, vsaj po Avstriji, kolikor je meni znanega, so med saboj v kartelni zvezi. če je mišljenje takega mladega moža takošno, da se jim zdi za rabo, bo kmalo našel recenzenta za svoje delo, — če ne, ga bo pa težko dobil, pa če ga prav dobi, že zopet nikogar nima, ki bi tisto recenzijo prinesel potem v kakem strokovnaškem listu. Njegova naloga ni le knjigo spisati, temveč tudi za to skrbeti, da pride v takem listu v razpravo. Tako je! Ultra-montanski pristaši kvirinala (laške vlade) se pripuščajo, ultramontanski prijatelji Vatikana se zavračajo! Tako je geslo in zdi se mi ravno tako, kakor če bi general framasonske lože pred vstopi znanstvenih zavodov rekel: „Odi profanum vulgus et arceo" — proč z njimi. (Veselost na desni.)
O disciplini, gospoda moja, govorilo se je že danes in včeraj mnogo. Tudi jaz bi rad eno zinil, kako o njej sodim. Omenjal bom le ene same točke.
Naučna oprava treščila je nedavno kakor ju-piter tonans med učiteljske kroge, kjer je iz golega navdušenja za § 24. šolskega in naučnega reda učiteljem šibo iz rok zvila, o kteri se že v sv. pismu bere: „Kdor ima svojega sinu rad, ta ga kaznuje." (Veselost.) Nova pedagogika postavila se je menda popolnoma na stališče starih Pelagijcev, ki so trdili: „človek je dober na svet prišel, podedovani greh je gola sanja, ascese je treba, molitve ne, sploh se nič ne potrebuje, kakor učitelj, ki po svojih naukih kali dobrega iz otroka venkaj izvleče; potem se ni bati hudega."
Prav na tem pelagijskem načelu vtrjena je nova pedagogika. Skušnja vseh časov pa uči, da je to načelo krivo. Ako je tedaj ono krivo, si pač lahko razlagam, kako da postopa naučni minister. Učiteljem vzel je šibo, ki bi bila med divjaki vendar le še nekaj strahu in reda vzdržala, zato jo je pa dal v roke velikošolcem. (Veselost.)
V Ljubljani, v sredo 18. marca 1885.
Ako si dva rokodelska pomočnika s palicama nekaj prevroče krvi puščata, je takoj orožnik za njima, da ju zapre; če si pa dijaki z njihovimi železnimi palicami lica razpraskajo, je to junaški! (Veselost.) To kaže na veliko olikanost — iz šibe je postala palica. Družine, ki imajo le zmerno premoženje, morajo dostikrat stradati, ako imajo namreč dvomljivo srečo — kakega dijaka-velikošolca! Nič kot komersi, menzure (dijaški dvoboji za kako razžaljenje) in kakor se tiste komedije že vse imenujejo. Na salamandra si vsi izborno razumejo, o učenji noče pa skoraj nihče kaj slišati. Taka je navadno disciplina v prvem letu.
Kar se tiče počitnic, sta včeraj pravo povedala Nj. ekselenca naučni minister in pa poslanec baron Pirquet.
Jaz toraj ne smem tistega ponavljati, čudno je pa na vsak način, kako da imajo nekteri profesorji na velikih šolah po pet mesecev počitnice. Po 14 dni potrebuje se za vpisovanje, 14 dni, preden se naberó podpisi. In kako se tisti nabirajo, čujte resničen dogodek. Na koncu leta prišel je neki dijak v hišo, kjer je stanoval njegov profesor, kakor so dijaku to povedali. Na stopnjicah sreča nekega gospoda, kterega dijak vpraša: „Ali bi mi ne hoteli povedati, kje stanuje tukaj profesor N. ?" „Kaj bi radi?" vpraša gospod. „Rad bi imel njegov podpis, ker se danes odpeljem." „Idite z menoj." Dijak gré góri, grč s svojim profesorjem góri, ki mu je podpisal in dijak in profesor se nista nikdar poprej in nikdar pozneje videla.
Polkovnik mora imeti oblast in disciplino čez svoje častnike, in če tudi so v resnici že nekaj, se morajo vendar vsi tej oblasti pokoriti; le pri veliko-šolcih bila naj bi takošna kontrola, ali hodijo redno poslušat ali ne, ali se kaj uče ali nič, strašansko nazadnjaštvo. (Veselost na desni.) Kedar ti gospodje potem uradniki postanejo, tedaj se jim pa nosovi pobesijo, ko uradni načelnik pravi: „Točno ob 9. ali 10. uri morate tukaj biti!"
Dokazi pokorščine odpravili so se v prejšnjih časih in kdor plačuje, tisti je gospodar. Dijaki
plačujejo kolegije in zato so nasledki, kakoršne sem Vam naslikal.
Ako bi se v tem oziru kaka boljša kontrola vpeljala, bi ne bilo prav nič odveč in čista višava učenosti vsled tega ne bo prav nič trpela, v praktičnem bi bilo pa mnogo bolje in to tem bolj, ker ima prostost poduka in učenja marsikako dobro stran, kteri bi ne želel, da bi se odpravila. Ako se pa prostost učenja zamenja s prostostjo postopanja in nemarnosti, se moram pa prav odločno taki prostosti vpirati.
Konečno. (Dobro! dobro! na levi.) Prezgodaj ste zaklicali ondi „dobro!" (Živahna veselost na desni.) Konečno le še nekaj opazek o mojem spoštovanem rojaku profesorji vitezi Wildauer-ji. Predlagal je na korist Inomošenske univerze sledečo resolucijo (bere): „Slavna vlada se poziva gledé slabih prostorov na Inomošenski univerzi nemudoma potrebno vkreniti, da se pricné potrebno zidanje; denar za to naj se pripravi po vstavni poti."
Proti tej resoluciji prav za prav nimam jaz nič ugovora, toda vtemeljeval jo je tako smešno, da se že moram nekoliko pri njej pomuditi. On nam konservativnim poslancem iz Tirolske očita, da nimamo nobene čuti več za vedno večje stroške narodove; on pravi (bere): „V tem morji bleska in svitloLo vleče se le jedna temna proga; in ta je vedno večja teža davkov, ne poslopnina, ktero po naši deželi vedno britkeje občutimo, tudi ne vedno mar-ljiveje iztirjevanje davkov, ki celé brizgalnice, cebrè in planinske družbe z davkom obklada." Tako je vtemeljevanje. (Veselost na desni,) In ko smo mi že denar pripravili, da se poplačajo stari dolgovi, ko smo s težkim srcem tinančnemu ministru privolili denar, da bo svoje potrebe z njim pokrival in se bo deficit sčasoma zmanjšal, pride ta-le profesor in od države novih izdajkov zahteva, rekoč: „Vi ste dovolili davek, toraj ste ljudstvu zopet davek povišali." (Dobro! in veselost na desni.) Mi moramo vendar dosledni biti in takemu zanikavcu davka tudi njegovo resolucijo odbiti. (Dobro! dobro! na desni.)
LISTEK.
Prior Faustus, usmiljen brat, zdravnik na Kranjskem.
(Daljo.)
Veliko prijateljev na več krajih povabi mladega usmiljenega brata na vesele trgatve in praznovanja in 4. novembra, pri zadnjem njegovem opravilu kri-žovega pota, vzame očitno slovo od svojih v Celji; ali mojster Purgdolt si prizadeva ga obdržati in Matevž Gradišek joka bridko, ali božji glas premaga, 8. novembra leta 1797 pritisne na mestno tablo v Celji svojo pisano slovo in gre spremljan v družbi pobožnih svojih na svoj novi poklic; v Gradci obleži 14 dni bolan za mrzlico, hudo skušnjave ga motijo, vendar jih premaga in v sitnih in nesrečnih popotnih bridkostih dospe v sedmih dneh čez Semering na Dunaj v novicijat k usmiljenim bratom, kjer prebiva euo leto, 11 mesecev in 12 dni, dolgo spoved opravi pri oo. frančiškanih in 9. januvarja 1798 jo tisti srečen in veseli dan, daje bil za večno redu prištet.
Začel jo pisati drugi zaznamek svojega novega življenja.
Precej še v tem tednu ga strese mrzlica tako, da ga iz postelje vrže, potem pa obleži za vročinsko boleznijo 1 mesec in 7 dni, v bolezni se meša, vendar molči, da bi ne bil privezan. Ko pa ozdravi, je oveseljen in poprime se z veseljem dela in učenja. Večkrat na kruhovi beri nosi' žakelj in se sramuje. Tudi norci v blaznici godrnajo čez njegovo počasno postrežbo in eden teh norcev, z imenom Zorič, ga napade na vrtu z nožem (sam Bog me je obvaroval). Dobil je pa enkrat skušnjavo, da bi zapustil samostan. Ni bil dobrega zdravja in glava ga je večkrat zelo bolela.
Ker je naš mladi brat večkrat zeloten, je dispen-siran od novicijata in 10. januvarja 1799 stori in-terims-profes in 4. februvarja začne seniorat-službo: in v novo občuti veliko željo po presbiterijatu ali v njegovo žalost je polno zadržkov. 24 let star, leta 1800, je že v Gradci v samostanu, se rad uči iz-dirati zobe in ljudem puša kri; le plašljiv je preveč, glava ga večkrat boli in zbolel je zopet za smrt, pa zdravje se povrne. Tukaj ga obišče provincijal, mu tudi streže in pripusti, da sme iti na svoj rojstni dom. (Jez Celje grede se mu pridružijo njegovi dobri znanci in 22. maja so na Šmarni gori na božji poti, mislil je, da bodo prvič pridigoval, ali „skušnjava
pridigovati je bila v Celji ostala". Nazaj grede v Gradec na potovanji naleze garje, koplje se v Muri 27 dni in še 9 dni v strojarskih jamah; ali koža še ni čista.
17. avgusta pride Faust v Ljubljano stanovat k neki družini, tukaj ostane 3 leta 6 dni. Sedaj 25 let star opravi drugo veliko spoved pri P. Ho-noratu in 18. septembra 1800. 1. je njegov dies solemnis professionis, „v skrb in veselje".
Prvo njegovo opravilo je bila bira po Gorenjskem. Na Papirnici pri Gruntarji je prvi hospic. V Kranji pri Majarji na pošti obleži bolan: g. dr. Bernik in S. ga obiščeta. Božične praznike obhaja v samostanu v Ljubljani in 6. januvarja 180!. 1. je že v Šenčurji na Gorenjskem ter bere ajdo za samostan, 14. pa v Velesovem pri Patru Bonavanturi Plavci. Na Križi pri Piranci je navadni veseli hospic, v Kamniku pri Urbančiču so tudi vsakikrat dobri, prijazni dobrotniki.
Ko pride domu k družini, se mu oživi zopet velika želja za duhovski stan, kupi si Dancer s Moral-bukve; vname se mu veseljo in skrb narediti božji grob v cerkvi.
(Dalje prih.)
Dalje je gospod profesor vitez Wildauer mojemu prijatelju iz Pusterške doline očital, da mu njegova politična barvena slepota narodne kmete v Lvovu, Krakovem, Pragi in Ljubljani v črno-rumeni barvi kaže ter jih zamenja s spoštovano zastavo države. Prav resno vas vprašam: „Ali mar poslanec iz Ino-mosta ni še nikdar videl kakošna je črno-rumena zastava? Kaj pa je na črno-rumeni zastavi? Državni orel je na nji in ta ima na svojih prsih posamične grbe dežela in kraljevin. (Dobro! dobro! na desni), ter svoj meč proti tistemu dviga, kdor bi se pre-drznil le eno teh dežela odtrgati od njegovega srca. (Dobro! dobro! na desni.) Če bi se kedaj to imelo zgoditi, da bi se temu orlu zgodila nečast ter bi mu pobrali dosedanje grbe raz prsi, ter bi jih v nezmerni lakoti požrli (smeh na levi), takrat bi mi rekli: „Le pogoltnite jih, toda prebavili jih ne bodete!" (Veselost in dobro! na desni.) Da se črno-rumena zastava v nasprotje postavi s posamičnimi barvami in grbi kraljevin in deželi, za to mora človek v resnici profesor na univerzi biti. (Smeh na levi.)
Le še eno besedo. Ravno tisti gospod poslanec razkazoval je tukaj našo staro tirolsko šolo, kakor bi se duhovščina ne bila prav nič za njo brigala, ter je pravil o nekem kaplanu, ki je šel samo enkrat v šolo. Ali gospod še ni nikdar slišal, da se v prejšnjih časih otroci v krščanskem nauku niso v šoli podučevali, temveč javno pred vsem narodom v cerkvi ?
Ne zamenjujte nam toraj teh reči in le nikar si ne doinišljujte, kakor da bi naši predniki ne bili skrbeli, kako se v šoli podučuje in da se ondi ne kvasijo otrokom reči, ki so katoliški veri in katoliškemu duhu nasprotne. Sklenil bom s prošnjo na nj. ekscelenco gospoda naučnega ministra, da naj vspeh že omenjene preiskave prihodnjič objavi, saj gospodje menda vendar v tej prošnji za pravico ne bodo zopet vgledali prošnje za kako koncesijo. (Živahna veselost na desni.) Sicer pa, ker že govorim, moram vendar le vprašati: Kaj si mislijo ti-le gospodje sploh o nas in naših poslaniških dolžnostih? Morda, da smo kake stare žalujoče žene sedeče na razvalinah vašega političnega razdevanja, ktero ste nam zapustili? (Dobro! na desni — smeh na levi.)
Ne gospoda moja tega ne bomo storili, pač pak se bomo podali med barikade, ktere ste proti nam nakopičili, da jih s postavnimi pripomočki razbijemo in prost uhod napravimo prostosti in pravici. (Živio! dobro na desni — smeh in ugovor na levi.)
To je naša naloga; kar se pa šole tiče, čujte moj sklep v tem oziru. Katoliško šolo si hočemo pozidati, pri nas na Tirolskem jo hočemo postaviti in kako? Ko so Izraelci nekdaj Jeruzalemsko zidovje delali, pravi sv. pismo, da so imeli zidarji v eni roki ometalnico, z drugo so za meč držali, da so se branili pred sovražnikom, kteremu je bilo vse na tem ležeče, da bi se Jeruzalemsko obzidje več ne postavilo. Pri nas na Tirolih bomo pa šolo delali in z obema rokama jo bomo delali; kdo pa bo namesto nas za meč prijel?
Ako si hočemo to šolo postaviti na trdni skali samoupravne prostosti, kdo se bo za nas vojskoval, da nas neki centralisti ne bodo zadrževali? Prostovoljci venkaj! kličem vam (Glasan smeh na levi) in prišli bodo ne le katoliki in konservativci z desnice, tudi mlad očeh i bodo prišli in nas bodo branili izvrševajoče svoje pravo. (Dobro! dobro! živahno ploskanje na desni — smeh na levi.) Tako je moje prepričanje in onega železnega obroča, ki je sedaj stereotipen postal, si nisem nikdar drugače nego takošnega mislil. S svojo pravico branim tudi gospode tukaj (na desni) in njihovo pravo in z njihovim pravom branim sam svoje pravo. Ako genij Avstrije s to čarodejno besedo vdari ob železni obroč, slišali bote, da ni še počen, temveč doni še vedno jasno in polno v prost pomladanski vzduh boljše bodočnosti, (Dobro! na desni) in ta naša prostost se ne bo dvignila v zrak na nesrečen dan, kakor se je dvignil vaš Sadovški škrjanec; mi imamo zapisano na tisti dan, kteremu se imata prostost in pravica vseh narodov za slavno zmago zahvaliti. (Živahna pohvala in ploskanje na desni — smeh in sikanje na levi; sikanje na galeriji.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. marca. Notranje dežele.
V državnem zboru interpeliral je Schönerer vlado, kaj je z bosrnim davkom? Poslanec
Czartoriski izjavil se je na to interpelacijo, da bode pristojbinski odsek še v teku tega zasedanja o tem poročal. Trgovinski minister pravi, da se bode oglasil, kedar pride na vrsto carinska novela ter bo omenjal raznih izjav govornikov. Vlada si je vse prizadela, da zabrani ponarejevanje avstrijskih izdelkov in dotičnih varstvenih mark na Nemškem; dalje omenja minister neumorno prizadevanje vlade, da bi se v Trstu pričela prekmorska nemška trgovinska proga Brindisi-Aleksandrija. Glede brzojavne pristojbine se sedaj ne more prav nič storiti, ker je ta tudi od Ogerske odvisna, pač pak se bode potrebno vkrenilo o bodočem brzojavnem kongresu, ki bo menda že letošnje leto. Moravski poslanec K us y pritožil se je britko o Brnskem občinskem zastopu, kako da je čehom in češkim šolam krivičen; o cesarskem namestniku moravskem, grofu, Schonbornu izrazil se je pa jako pohvalno, da je mož pravičen obema narodnostima, kakor ga pred njim še ni imela moravska mejna grofija, kajti vse prejšne vlade na Moravskem gledale so le na to, kako bi se čehi podaviti zamogli, kar se pa nikomur ne bo posrečilo, ker so Cehi na Moravskem s Cehi po drugih slovanskih pokrajinah v tako tesni zvezi, da jih nikaka moč od njih ločiti ne ne more. Rekel je, da se sme vlada na moravske poslance zanašati, podpirati jo hočejo iz hvaležnosti, da je pravicoljubaost na svojo zastavo zapisala. Poslanec Burgstaler (Trst) izreka svojo zadovoljnost nad zvezo Trsta z Istro po novi progi državne železnice Herpelje-Trst. Veseli ga slišati, da se bode delo že prav v kratkem času začelo ter tudi ne dvomi o marljivem napredku njegovem, da bode mogoče železnico konec druzega leta že izročiti javnemu pro-' metu. Spominja se na dalje Trsta in njegove silno vgodne lege, ktera se pa vedno bolj zanemarja vsled pomanjkanja pripravnih železnic in drugih občil. Ako nočemo, pravi Burgstaler, da nam Trst popolnoma propade, moramo skrbeti, da ga času in zahtevam primerno zvežemo z ostalo državo. Iz tega ozira je neogibno potrebna zgradba ali poteza Ru-dolfove, sedaj državne železnice, do Trsta po eni in preko Turov do Solnograda pa po drugi strani. Le ta železnica vplivala bode na boljši razvitek Trsta. Trst se je vedno poganjal za dostojno mesto, ktero se mu kot avstrijski prvi luki ob sinji Adriji tudi spodobi, vendar do sedaj brez vspeha. Zgradba te nove zveze je za Trst živa potreba postala, ako se mu hoče trgovina zdatno vtrditi po deželah za njim ležečih. To živo potrebo pripoznavale so tudi vse druge za Trstom ležeče pokrajine in trgovinske zadruge, z vednim povdarjanjem neodvisne zveze Trsta z ostalo Avstrijo. Državna železnica bi s tem le pridobila in to silno veliko, ker bi do Trsta podaljšana prišla z morjem v dotiko in tako neposredno z inostranstvom. Vsa zadeva poteze Rudol-fove železnice do Trsta prišla je v položaj, da je edino le še od vlade same odvisno ali se bo zgradba dovolila ali ne.
Krvava pravda proti Mozesu Ritterju, kterega so porotniki v Krakovem obsodili na smrt zarad umora neke krščanske deklice, ki je pri njem služila in so se pri njej pokazali nasledki pregrešnega znanja, se bo začela že v tretjič pred porotno sodnijo. Najvišji in kasacijski sodni dvor na Dunaji je namreč obsodbo porotne sodnije Krakovske zavrgel, ker se mu pri enem zatoženih krivda umora ni zadosti jasno dokazana zdela, ter je naročil tretjo porotno obravnavo, za ktero se bode sedaj preiskava od kraja začela. Seja najvišjega sodnega dvora je bila tajna.
Tnanje države.
V nemškem državnem zboru oglasil se je Poljak Jazdzewski proti dovolitvi podpore parni-kom in to iz samega pomanjkanja navdušanja do vlade, ktera Poljake sumniči, da jim ni druzega mar, kakor da bi Nemčijo v kako nesrečno vojsko zapletli. To očitanje je krivično in ga zavrača. Bismark je na to rekel, da si on zopetue vstanove Poljskega kraljestva drugače ne more misliti, kakor s silo, z vojsko. Da bi se kraljestvo napravilo le po pritisku na javno mnenje, to pač ni mogoče. Ako Poljaki tajé, da ne mislijo na vojsko, jim druzega ne ostane, nego misliti na revolucijo. Dalje državni kancler prečita njegove sobotne izjave in jih še enkrat potrdi. Konečno pa Poljakom svetuje, naj se vdajo v božjo voljo, ktera jim je Pruse za gospodarje postavila. Dobiček, kterega se iz kake nesrečne vojske nadjajo, jim tako ali tako no odide.
Nemški cesar Viljem dopolnil bo letos svoje 88. leto — kar je izvestno lepa starost, med sto komaj jednemu pristopna. Ker so se razmere med Angleško in Nemčijo na boljšo stran obrnile, popelje se angleški prestolonaslednik princ Va-leški v Berolin cesarju Viljemu osebno čestitat. Ob enem se bo pa menda ta priložnost porabila, da se bode politična prijaznost med obema narodoma vtrdila, ker osebna je že tako med vladarskima rodovoma. Vsaj angleški veliki listi jeli so v tem smislu pisati, da bodo nemški politikarji lahko sprevideli dobro voljo ter ne bodo ponujano roke od sebe pahali. „Times" namreč piše: Popotovanje princa Valeškega na Nemško prepričalo bode Nemce kakor Angleže, da je med obema narodnostima konec spletek, ki so se obema na srečo rešile. Popotovanje ima strogo političen pomen. Ono bo dokazalo, da med Angleško in Nemško ni onega na-
sprotja in ga tudi ne sme biti, vsled kterega bi si državi sovražni postali. To popotovanje pa tudi spominja, da prijaznosti med Angleško in Nemško niso nikake sovražne ljubosumnosti kalile, pač pa se taista opira na razne dogodke resničnega zedinjenja, ki so v svetovnih zadevah dvakrat tako veljavne, ako se, kakor ravno tukaj, vpirajo na resnično sočutje. Sedaj vsaj vse na to kaže, da je med Nemško in Angleško jako tesna skupnost, ki je še veliko trdneja, nego je bila tedaj, kadar |e bila Nemčija še edino le na suhem mogočna.
Svetovni poštni kongres sošel se je v Lisboni na Portugalskem in bo na 20. t. m. svoje delo dokončal, ktero je le nekaj tednov trajalo. Na dnevnem redu ima urejenje mednarodne poštne službe, ker se misli glede poštnih hranilnic meddržavna zveza raznih držav obuditi. Do sedaj se k tej zvezi pristopile države Luksemburg, Laška, Francoska, Portugal, Bolgarska, Egipt, Rumunija in južno-amerikanske republike. Zveza medsobojnega poštnega podvzetja večih zneskov sklenila se je med Nemčijo, Avstro-Ogersko, Francosko, Belgijo, Luksem-burgom, Portugalom, Rumunijo in Egiptom. Konečno, preden se kongres razide, določile se bodo še med-sobojne naredbe glede oddajanja in pošiljatve paketov in brzojavnih denarnih nakaznic.
Sedaj so španjski uradi objavili škodo, ki jo je potres okoli poslednjega božiča po deželi Granadi napravil. Čutil se je po 64 krajih s tako silo, da so se hiše in druga poslopja podirala. Med razvalinami je podsutih 690 osob. Od teh 307 v Alhami, 135 v Arenah del Rey in 102 v Albu-nuelah; ranjenih je 1173 osob, od teh 502 v Alhami in 500 v Albunuelah; popolnoma razdjanih hiš je 2834, v Alhami sami 973, v Zafarrugi 371; deloma razdjanih je hiš 1697. Škoda, ki jo je potres samo v denarnem oziru napravil, ceni se na 20 milijonov frankov. Pobirali so po celem Španskem .za ponesrečene in so blizo 4 milijone frankov nabrali.
Mahdi je bil silno nevoljen, da so mu v Chartumu Gordona umorili, če je res, kar je nekdo, ki je iz Omdurmana v angleški glavni tabor prišel, pripovedoval. Verjetno je, kajti finance, te menda tudi Mahdiju preglavico delajo, ker si nima od nikoder praznih blagajnic za vojsko napolniti. Koliko pa bi se bilo dalo denarja dobiti, ako bi bil, recimo Gordon Mahdiju prišel živ v roke. Za tega izvrstnega in odličnega angleškega generala bi bil pač Mahdi prej ko ne več zahteval, kakor za mnogo drugih, in Angleži bi bili radi ali neradi morali odpreti svoje denarne vreče in šteti zlate novce v obilni meri. Ob vse to pripravil je Mahdija krvoželjen njegov priprost vojak, ki je Gordona z bodalom v srce sunil, če je res, kar sporočilo govori. Od tod toraj Mahdijeva nevolja. Da bi si bil on morda iz spoštovanja do Gordonovega veleuma želel ga v svoje roke dobiti, pač ni verjetno; kajti Mahdi je čisto navaden in neizobražen pač pak jako fanatičen divjak, kteremu je zlat denar mnogo ljubši memo zlate nadarjenosti. Sedaj se je Mahdi blizo Omdurmana vtaboril in je že zopet silno nevoljen, da je moral v Kordofan lepo četo svojih vojakov poslati, da vduše nemire ondi nastale. Če se mu res posreči ves Sudan podvreči, kar bi ne rekli dvakrat da ne, potem bo imel Mahdi še večkrat s takimi malenkostmi, kakor so ravno notranji upori, opraviti.
Upor v osrednji Ameriki jel se je na vse kraje širiti. Zedinjene države se po pravici boje, da bi se pogubljiv požar tudi tjekaj ne zanesel ter so iz tega namena ukazali svojemu brodovju, naj se pripravi na pot v luke osrednje Amerike, kjer naj strogo pazi na vse kaj se bo ondi godilo in če bo treba, naj tudi strelja.
Izvirni dopisi.
Iz Maribora, 17. marca. Mariborsko bogoslovje je v kratkem času zgubilo dva nadepolna bogoslovca. Dne 27. februvarja t. 1. umrl je v Dobji pri svoji materi tretjeletnik, g. Matej Sa-lobir, in prav 14 dni pozneje, dne 13. marca zaspal je mirno v Gospodu, prejemši sv. zakramente za umirajoče, prefekt četrtega leta, gosp. Anton Sattler, jako nadarjen bogoslovec, ki bi imel že lani v mašnika posvečen biti, pa si jo moral zaradi mučne bolezni iti domu zdravja iskat. R. I. P.
Z Dunaja, 16. marca. Blagajnika Ojstrovskega rudarskega društva, Alfonza Weskampa, ki se je bil lansko leto na 20. avgusta z 8758 goldinarji društvenega denarja po svetu zgubil, dobili so včeraj tukaj, kjer je v Mariahilfu pod privzetim imenom Adolf Weslowski oženjen živel. Iz Ojstrega bežal je s „prahom", ki ga je po blagajnici skupaj nametel, v Švico, kjer si je preskrbel ponarejeno popotne papirje, ponarejen krstni list in drugo potrebno. Potem je šel k brivcu, da ga jo „za deset let pomladil". Sedaj je bil iz Alfonza Weskainpa Adolf Weslowski gotov in konec leta liajd na Dunaj, kajti, kdo bo s tolikanj denarjem v Švici živel. Na Dunaji sc jo bil potem poročil z neko
vdovo. Ker je bil že več let poprej oženjen, prijeli ga bodo tudi zarad hudodelstva bigamije. Weskamp je na Gališkem v Stanislavu rojen in 42 let star. Denarja je imel še blizo 4000 goldinarjev.
Domače novice.
(Volitev za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani) je bila 16. dne t. m. končana, štetje se je pa dovršilo dne 18. t. m. V I. in II. razdelku trgovinskega odseka bilo je volilcev 455, volitve se jih je vdeležilo blizu 200. Izvoljeni so pa gospodje: Franc Hren s 187, Vaso Petričič s 186, Josip Kušar s 184, Franc Souvan s 184, Mihael Pakič s 183 in Ivan Perdan s 180 glasovi. V III. razdelku trgovinskega odseka bilo je volilcev 2186. Izvoljeni so pa gospodje: Josip Bibič s 838, Blaž Mohar s 837, Franc Omersa s 835 in Tomaž Pavšler s 835 glasovi. V prvem razdelku obrtnega odseka bilo je 14 volilcev, od kterih je volilo 6. Izvoljena sta pa gospoda: Mak s o K r e n n e r s 6 in Ivan Baumgartner s 5 glasovi. V drugem razdelku obrtnega odseka bilo je <8432 volilcev. Izvoljeni so gospodje: Anton Klein s 3384, Janez Dovgan s 3379, Janez Ho rak s 3379, Alojzij Jenko s 3378, Filip Zupančič s 3378, Oroslav Dolenec s 3377, Franc Kol man s 3370, Jernej Žitnik s 3370, Janko Kersnik s 3361 in dr. Josip Poklukar s 3311 glasovi. V tretjem razdelku obrtnega odseka je bilo volilcev 27 in izvoljena sta gospoda Pankracij Eichhelter in Karol Luckmann z 11 glasovi
(Slovensko gledišče.) Na praznik sv. Jožefa igralo se bode „Zmešnjava na zmešnjavo" burka v 5 dejanjih. Izborna ta igra prestavljena je iz nemške Kotzebuejeve „"VVirnvar" od pesnika Jos. Cimpermana in obiskovalcem slovenske Talijo že naprej za jako zabaven večer jamčimo. Kdor se ni že dolgo do dobrega nasmejal, podil naj se v četrtek zvečer v gleddišče, kjer se mu smehu ne bo manjkalo.
(„Glasbene Matice" učencev in učenk prc-skušnja), o kteri smo v ponedeljek le površno poročali, bila je res prav sijajen dokaz našemu napredovanju tudi na glasbenem polji. Okoli 60 učencev in učenk kazalo je v nedeljo popoludne v čitalnični dvorani, kaj je to društvo, in to pred izbranim občinstvom, med kterim sta bila tudi deželni predsednik baron Winkler in deželni glavar grof T hum. Res je vtripalo srce radostno vsakemu, ko je videl, kako je naša drobna mladina nastopala zavestno in ponosno ter odlikovala se zdaj s petjem, zdaj z godbo na glasoviru, zdaj na goslih. Prav nadrobnega popisa te mikavne „javne skušnje", ki pa je bolj vredna naslova „koncert", ne moremo tii podati, ker bi bil preobširen, kajti vsak in vsaka, ki so sodelovali, zasluži javne pohvale, kakoršno je poslušajoče razumno občinstvo tudi dajalo. Tri ure je trajala poskušnja z naglim programom, a vsak je zrl in poslušal do konca, nihče ni odšel, čeravno je bila čitalnična dvorana natlačeno polna. Tü si videl nežne deklice iiv fantiče raznih stanov nasto pati v godbi in petji po vrsti od manjših do večih po razdelkih, a vsak in vsaka so rešili svojo nalogo izvrstno in to od začetnikov in začetnic do skoro dovršenih, ki se bodo skoro s svojo umetnostjo smeli pokazati še obširnejemu svetu, kakor jo bil zbran v čitalnici. Poskušnja ta pokazala je šolo „Glasbene Matice" v takem svitu, da smejo na-njo ponosni biti v prvi vrsti gospodje učitelji, pa tudi odbor. Nastopal je razred za razredom, zmiraj popolnejši, zadnji pa so s svojim dovršenim igranjem in petjem pokazali, da jim skoro te šole več treba ne bo. In ko so stopili k petju za mešani zbor! Malo dekletce pa gospodična, mal deček pa odraščen dijak in pesem je šla gladko, brez vsake pomote, čeravno jih je bil oder poln. Pač slava gospodu učitelju! Pokazalo se jo pa tudi prav očitno po glasovih in prstih, da so učenci in učenke za glasbeno umetnost nadarjeni in se je nadjati od njih áe lepega napredka. — Ko je bil program brez vsake zamote in vseskozi končan ob burnem plosku, stopi na oder predsednik društva g. Fr. Ravnikar ter oprt na sijajni vspeh te skušnje, omeni, da so učenci in učenke napravili čast svojim gospodom učiteljem, društvenemu odboru, sebi in svoji slovenski domovini. Zato podeli nekterim učenkam in učencem, ki so se še posebno odlikovali v pridnosti, spominke, druge pa opominja še k daljni taki pridnosti. Slednjič zakliče „živio" presvitlemu cesarju,
z njim vred vse občinstvo, na kar zapoje mešani zbor učencev in učenk cesarjevo pesen prav krepko in vbrano in skušnje je konec, občinstvo se razide vseskozi zadovoljno s tem, kar je slišalo. Veselo je bilo vse, posebno pa učenci in učenke ter njihovi sorodniki, potem gospodje učitelji in odbor društva. — Po tem sijajnem vspehu, s kakoršnim se ne more v Ljubljani ponašati nobeno tako, posebno ne filharmonično društvo", se je nadjati, da bo „Glasbena Matica" rastla ne le po številu učencev in učenk, ampak tudi po številu udov in podpornikov. Mi vsaj ji želimo najboljšega vspeha na slavo nji in naši mili domovini.
(Ljubljanske cesarice Elizabete otroške bolnice) občni zbor bil je včeraj popoludne v magistratni dvorani v navzočnosti mnogih članov, med tistim zastopnica cesarske pokroviteljice tega dobrodelnega zavoda, naše presvitle cesarice Elizabete, visokorodna gospa baroninja Emilija Winkler, soproga visoko čislanega gospoda c. k. deželnega predsednika. Zboru je predsedoval g. c. kr. vladni sovetnik v pokoju, vitez Lase ha n - Moorland. Gospod denarničar Lesko vic poročal je o stanji društva in sosebno o računskem sklepu. Društveno premoženje obstoji iz 1. 1865 za 11.000 gold, kupljene hiše na Poljanski cesti št. 18, na ktero je ustanovni zaklad nadvoj-vodinje Gizele ustanova v znesku 2400 gold, in posojilo kranjske hranilnice v znesku 4000 goldinarjev vknjižena, ktero zadnjo posojilo pa je bilo dosedaj brez obresti, ker kranjska hranilnica daruje otroški bolnici vsako leto 200 gold., tedaj toliko, kolikor iznašajo obresti za posojeno glavnico. Obligacij in raznih sreček ima otroška bolnica za 12.710 gold, v nominalnem znesku. Leta 1884 bilo je v otroško bolnico sprejetih 115 bolnih otrok, 38 fantov in 77 deklet. Od teh se je ozdravilo 65 otrok, pomoglo k zdravji 12 otrokam, neozdravljivi pa so se odpustili le 3 otroci, 31 otrok pa je umrlo v tej bolnici. Začetkoma 1. 1885 ostalo je v bolnici 21 otrok. Računski sklep za 1. 1884 kaže 3554 gld. 25 kr. dohodkov, stroškov pa 3453 gld. 51 kr., toraj prebitka 100 gold. 74 kr,
Društveni načelnik gosp. c. kr. vladnik sovetnik vitez Laschan-Moorland k računskemu sklepu govoreč naglaša, da ne bi bil nikdar toliko povoljni denarni vspeh za to dobrovoljno društvo mogoč, da ne bi isto toliko res izredno požrtovalno podpiral g. Julij pl. Trnkoczy, lekarničar „pri zlatem samorogu", kteri je v preteklem letu 1884 vsa zdravila, ktera so iznašala 488 gold. 89 kr., društvu popolnem brezplačno dajal. Ta izredna res plemenita požrtovalnost zasluži pač, da občni zbor izreče tolikanj človekoljubnemu delovanju g. pl. Trnk6czy-ja presrčno zahvalo, kterem predlogu zbor enoglasno med odobravanjem pritrdi.
Tudi mestnemu fiziku, dr. Kovaču, izreče načelnik zasluženo zahvalo, kajti isti opravlja kot vodja otroške bolnice že nad 20 let vsa zdravniška opravila brezplačno. Dr. Kovač, zahvalujoč se za priznanje pravi, da gre v prvi vrsti zahvala g. J. pl Trnk6czy-ju, lekarniku „pri zlatem samorogu", kteri res doprinaša velike žrtve, da že leta vsa zdravila, ki jako mnogo veljajo, za otroško bolnišnico brezplačno, in s kterimi je on kot vodja tega zavoda po polnem zadovoljen. Zbor zahvali gosp. dr Kovača pritrdi.
Vrši se potem volitev odbora in izvoli se načelnikom zopet g. vitez Laschan-Moorland, v odbor pa vsi prejšnji odborniki.
Proračun za 1. 1885 kaže potrebščine 3000 gl. 62 kr., dohodkov pa le 2745 gld. 44 kr., toraj primanjkuje 255 gld. 18 kr., kterega upa pokriti društveni odbor po radovoljnih prineskih na novo društvu pristopajočih blagodarnih gospa in gospodičin.
Gosp. J. plem. Trnkoczy, lekarnik, sedaj med občnim odobravanjem zbora izjavlja, da hoče tudi letošnjo leto vsa zdravila za otroško bolnico dajati brezplačno, če bi tudi tistih bilo več potreba o priliki nalezljive bolezni, kakor se je to potrebno kazalo lansko leto. Trdilo se je sicer od neke strani, da bi bil on, pl. Trnkoczy, zavezan, zdravila brezplačno dajati. To ni res. A to njega ne moti in še bode v korist ubogih otrok tudi letošnjo leto nadaljeval svojo človekoljubno delovanje. Zbor po predlogu načelnika g. vitez Laschan-Moorlanda izreka g. plem
„Miru". Kakor ta, izhajajo tudi „Dolenjske Novice" dvakrat na mesec in stanejo za celo leto samo 1 gl. Z verskega kakor tudi narodnega stališča moramo odobravati podjetje g. Krajca, ker načelo listu je naše staro in najboljše glasilo: „Vse za vero, dom in cesarja", in po tem načelu se tudi list ravnil. Do sedaj nam je prišlo šest listov „Dolenjskih Novic" v roke in pripoznati moramo, da se zvesto drže svojega programa, ob enem pa pričakujemo to tudi v prihodnje, za kar so nam brez dvoma porok gg. izdajatelji sami. Naša želja je, da bi se list le še bolj razširil med vrlimi Dolenjci; sad ne bo izostal ne v verskem ne v narodnem oziru. Vsebina šeste številke je: „Tisočletnica Metodova. Iz državnega zbora. Kaj naj bodo vaši sinovi, kmetje ali rokodelci? Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu in drugod? Dopisi. Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu. Domače vesti. Razne vesti. Izpred porotnega sodišča. Vremensko prerokovanje za mesec april. Sejmi na Dolenjskem. Inserati." Vsebina je zelo različna, toraj je list tudi priporočila vreden.
(Zblaznil je) 54 leti stari Jožef Kušar iz Vrhnike; domišljuje si, da je general in da je ob enem zadel velik dobitek na srečke. Mož ima celo kopico promes, ki niti počenega groša niso vredne in na tiste pravi, da je zadel. Pomilovanja vrednega odpeljali so v blaznico.
(Ranocelniška služba) v Dolenjem Logatci je razpisana. Nese 500 goldinarjev na leto. Prošnje do 10. aprila t. 1. okrajnemu glavarstvu v Logatci.
(C. kr. eskadra) pričela je včeraj pri Trstu svoje manjše vojne vaje, pri kterih je bil navzočen pomorski vrhovni zapovednik baron Sterneck. Zasidrana je v Miljski luki.
Razne reči.
Prusaška besnost in lojalnost. V Svitavi so imeli udje prusaškega peklenskega stroja za ponemčevanje slovanske dece „Schulvereina" svoj shod. Neki njihov član je govoreč na zadnje na brezbožna svoja usta se drznil izreči stavek, da dokler naš cesar ostane na prestolu, bode delovanje „Schulvereinov" pri nenemških narodih brezvspešno. In nato je neki drugi divjak kakor besen skočil po konci in začel tolči po podobi Nj. Veličanstva presvitlega cesarja. Poklicali so orožnika, ki je hudobneža gnal v zasluženi zapor. Je-li se tako praznujejo zbori in shodi? Skupščine, pri kterih je sploh kaj takega mogoče, niso postavne, marveč so zlobne, so čez vso mero škodljive in zaslužijo, da da se zatro. Mi nočemo s tem vseh „Scbulvereinov-cev" obdolžiti enakega mišljenja, a kdo nas more siliti, da mislimo drugače o njih. Povod imamo in kar je rekel divjak v Svitavi, to mi lahko z mirno vestjo pripisujemo vsakteremu privržencu društva, ki je vse preje, samo avstrijsk, samo domoljuben ne. Vsak poštenjak, bodisi Turek ali Hotentot, mora tako počenjanje obsojati, ki ne pripoznava niti najsvetejših pravic, nikar še ravnopravnosti.
—	Blaga dobrotnica revni mladini je grofica Podstatsky v Sovodnji (Gmiind) na Koroškem, ki je darovala 1000 gold. v ta namen, da bi se tamošnjim revnim šolarjem vsaki dan delilo nekaj kruha. Tako dela na Koroškem med Nemci bivajoča Polakinja. Njeno delovanje je pač vse drugače, kakor ono nekega dr. Josipa Gugiz-a (Kukec-a?), ki je nedavno umrl na Dunaji iu je volil 40.000 gld. za štiri štipendije, ktere pa morajo dobiti le nemški dijaki s Koroškega. To znači iz slovenske krvi v Nemca predelanega „urgermana".
—	V Feldkirchu na Predarlskem so nedavno preskušali 20 vrst tirolskega vina in so našli, da je bilo vseh 20 vrst ponarejenih. Nov dokaz, kako potrebna je državna postava, ki bi s prav velikimi kaznimi zabranila pačenje in ponarejanje živeža!
—	Pruski strah pred poljsko obleko. V Poznanji je bil obsojen človek na 6 mesecev ječe, ker je prišel v neko poljsko društvo v narodni noši iu jim govoril nekaj rodoljubnih besed. Pač slabo skupaj zbita in skrpana mora biti država, kteri že sama narodna obleka toliko strahu prizadene.
—	Slavni poljski pisatelj Kraszevski, ki je bil lansko leto od pruskega sodništva obsojen v Magdeburško ječo zarad „veleizdaje", se še zdaj neumorno pečii s slovstvom, če tudi je njegovo zdravje zelo pokvarjeno. Ravnokar je dovršil povest „Banita", v kteri opisuje dobo poljskega kralja Štefana Batory-ja, zdaj pa spisuje novo povest:
V nji predstavlja dobo
Mučenica na Oriestolu"
Trnk6ezy-ju iskreno zahvalo za toliko res plemenito I'Marije Leščinske, hčere kralja Stanislava Leščin-
požrtovalnost, na kar se zbor zaključi.
(„Dolenjske Novice".) Kakor je našim bralcem že znano, so jelo z novim letom izhajati v Novem mestu pri g. Krajcu „Dolenjske Novice", list, ki je po obliki in vsebini podoben izvrstnemu koroškemu
skega in soproge trancoskega kralja Ljudevika XV.
— Leta 1 S84 jo prišlo k Materi božji v Lurd 75.150 romarjev, med njimi 26 škofov po železnici, skoraj ravno toliko romarjev pa peš. V čudodelni jami je bilo branih 25.000 maš iu je pogorelo 81.000 sveč.
— Neveren prostozidar. Poslanec za mesto Lyon in preje policijski prefekt, g. Andriene, odpadel je od prostozidarstva in je postal največji neprijatelj loži. V svojem listu „La ligne" objavil je obrede, s kterimi je bil vsprejet za brata in sploh take stvari, o kterih mora molk obljubiti vsak prostozidar. Loža je nevernika pozvala pred svojo sodno stolieo in mu je poslala grozilo navadne oblike, ktero je on takoj v svojem listu objavil; zraven je pa tudi dodal, da bode, predno mu ali jezik odtrgajo, ali ga na kose razsekajo, ali v morje vržejo, še stvari objavil, ki dosedaj še niso videle belega dne, da bo vsaj mučeniška smrt njegova nekaj stala. Obljubil je sicer molčati, toda tudi loža je imela do njega svoje dolžnosti, kterih pa ni spolnila. Skoraj gotovo bode loža gledala, da se na kak način s svojim odpadnikom umiri, ker sicer bi bil ta kot njen sovražnik njej lahko na veliko škodo.
— V gostilnici. Ves skrben gostilničar vpraša gosta, ki misli ravno oditi: „Kako so vam dopadle gobe, mar li niso v resnici dobre? Zdi se mi, da bile so premalo slane." „Je bil pa zato račun toliko bolj" — odvrne mu gost.
Telegrami.
Dunaj, 17. marca. Poslanec Nabrgoj potegnil seje v državnem zboru za nujno zgradbo državne proge Herpelje-Trst in pa da naj se Trst naravnost sklene z zapadno železnico.
Atene, 17. marca. Cesarjevič Rudolf in Štefanija podala sta se v kraljevi družbi v Me ga ro različne starinarstva ogledovat. Zvečer je bila na jahti „Miramar" kraljevi dvojici na čast pojedina. Zvečer ob 9. uri sta se odpeljala. Grški narod je prestolonaslednika Rudolfa povsod navdušeno povzdravljal. Contreadmirala Bombellesa odlikoval je grški kralj pri tej priložnosti z velikim križem Odrešenikovega reda; drugo spremstvo dobilo je manjše redove.
Rim, 18. marca. V kamori izjavil se je Mancini glede kolonijalne politike, da se Italija kljubu velikega sočutja, ki ga ima do Angležev, vendar-le v Rudečem morji drži lastne politike, ktera je prirejena dolžnostim, kakor jih je prevzela tricarska zveza. Dogodki pa, ki so neprevidoma nastopili, vstavili so vsako drugo odločbo. Vlada potrebuje za bodočnost popolnoma proste roke. Mancini povdarja dobrodejni vpliv vstrajne tesne zveze z Nemčijo in Avstrijo; za operacije v Sudanu si bo pa vlada pravico pri parlamentu poiskala.
Pariz, 17. marca. V Pekingu jo prišla zopet miroljubna stranka na krmilo.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
18 marca
Papirna renta 5% po 100
Sreberna
5%
100
(s 16% davka) (s 16% davka)
4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Ces. cekini.......
Francoski napoleond......
Nemške marke......
Od 17. marca.
Ogerska zlata renta 6%
, „ 4% . . . . „ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. „ Landerbanke . . . . . „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice . . . . Tramway-društva velj. 170 gl. 4% državne srečke iz 1. 1854 4% „ ., „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864
„ „ „ 1864 . . Kreditne srečke .... Ljubljanske srečke . . . • Rudolfove srečke .... Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice
„ „ Ferdinandove sev. ., 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae.
83 gl.	35 kr.
83 „	70	„
108 „	60	„
99 „	15	r
861 „	-	„
300 „	80	„
124 „	45	„
n	n
5 „	80	„
9 „	80 V, „
60 „	60	„
250 gl.
500	„
100	„
50	„
100	„
20	„
10	„
-gl-98 „ 93 „ 105 „
103	„ 564 „ 306 „ 216 „ 129 „ 139 „ 171 „ 171 „ 178 „
23 „ 19 „ 113 „ 105 „
104	„
kr.
85 85
60
70 70
30 75 50
50
2 b
75
Pri Vivantu: Ferd. Tkurnherr, mehanikar, iz Šmarije. — J. Kune, trgovce, iz Črnomlja.
Umrli ho:
16. marca. Katra Lesjak, delavčeva vdova, 64 let, Židovsko ulice št. 5, vsled spridonja trebušnih delov.
V bolnišnici: 15. marca. Matevž Ožbalt, gostač, 60 let, Pneumonia. — Martin Gole, čevljar, 35 let, Meningitis. — Jera Podbevšok, gostija, 74 let, Marasmus. — Janez Kosmač, hlapec, 25 let, Variola.
Razglas.
V zvoniku cerkve sv. Jurija v Ilirski Bistrici
mislimo nemudoma
novo
preskerbeti. Za tako delo sposobni mojstri naj se oglasijo pri županstvu Bistriškem, ter naj naznanijo pogoje in ceno, za ktero bi hotli uro narediti.
Županstvo v Ilirski Bistrici,
28. februvarja 1885. (2)	A. Ličan.
T u j c I.
16. marca.
Pri Maliči: Zuckerbacker, Miinch in Supančič, trgovci, ■/, Dunaja. — Czewiakowsky, trgovec, iz Trsta
Pri Slonu: J. Friedrich, trg. pot., z Dunaja. — Jurij Blumberg, fabrikant, z Dunaja. — Josip Huber, fabrikant, iz Steyra. — Josip Morth, knjigovodja, iz Gradca. — Mihael Uergant, zasebnik, iz Ljubljane.
Pri Južnem kolodvoru: Franc Killer, strojevodja, s soprogo, iz Fohnsdorfa. — Maks Wcinert, trg. pot., iz Schon-hausena. — Franc Gordon, tovarniški ravnatelj, iz Gradca. — Jovana Klaus, zasebniea, iz Gorice
Pri Avstrijskem caru: Tomaž Mole, zasebnik, iz Sežane. — Marija Genshofcr, blagajničarica, iz Celja.
Št. 4308.
Razglas.
(2)
Mestni magistrat išče in namerja v najem vzeti ) r o s t o r e, pripravne za
otročje zabavišče
catero je po sklepu mestnega odbora otvoriti do . maja letos.
Treba bi bilo dveh velikih, svetlih, suhih in zračnih, najbolje pritličnih prostorov z vrtom ali dvoriščem poleg, dalje ene navadne sobe in kuhinje; nahajalo pa naj bi se to stanišče ali v šolskem, ali v kolodvorskem alipavdvornem mestnem delu.
Ponudbe je bodisi ustno, bodisi pismeno
do konca meseca marca
izročiti pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 13. marca 1885.
Zupan: Gr as seli i.
Zeli se veče posestvo, n. pr. graj-
ščinsko ali drugo na Kraujskem
za več let v najem vzeti.
Kdor bi bil pri volji svoje posestvo s poslopjem vred v najem dati, naj to naznani vredništvu „Slovenca".	(i)
M ravnik MM
z Dunaja
„Pri Maliču"
O)
stanuje
v II. nadstropji, soba št. 23 in 24. Ordinira vsak dan od 9.—1. in od 2.-5. ure popoldne.
Vse operacije, kakor jih današnji čas zahteva, izvršujejo se hitro in točuo.
N
Izvrsten med
(garantiran pitancc)
v plehastih škatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
OROSLAVU DOLENCU,
(2)	svečarji v Ljubljani.
Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, vsake vrste travo, Ka-šeljski kaps, Ribniški krompir in fižol itd. priporoča po naj nižji
IVAI PERDAN
(i)	v Ljubljani.
(1) Naznanilo.
V zalogi podpisano bukvarne so izšle nove ,Š m ar niče" za leto 1885 z naslovom:
MAUU&i !
<► Podučljivo razlaganje molitve „Češčena si Marija!" <►
Za Šmarnično opravilo spisal
JOŽEF KERČON,
duhoven ljubljanske škofije.
Z dovoljenjem visokočastitega lcapitelvikarstva ljubljanske škofije.
XU, 338 str. Te „Šmarnice" se odlikujejo po posebno dobro odbrani tvarini in praktični izdeljavi. Že ime preč. gosp. pisatelja, vnetega pospeševatelja Marijine slave, je porok, da bo ta prelepa Marijina knjiga v srcih vernih Slovencev na novo poživila ijubozen in vdanost do prečiste Device in Matere Marije ter posebno dobro služila prelepi majnikovi pobožnosti.
Tvarina je tako-le razvrstena: Materni dom — Marijina prva daritev — Mati, pozdravljena od Boga — Mati, pozdravljena od ljudi — Materno ime (2) — Matcrno srce (2) — Materna čast — Materna slava (2) — Materni dar (4) — Materna sreča (3) — Materna moč (3) — Materna bolečina (3) — Materni blagoslov (4) — Materna zvestoba (2) — Materna beseda za slovo — Pridejana je sv. maša, molitve po vsaki tihi maši, lavretanske litanije in sv. križev pot itd.
Cena letošnjim „Šmarnicam" je taka-le: Vezane v pol usnji . . . . — gl- M kr. „ vse v usnji .... 1 ,, » „ „ „ z zlato obrezo 1
20
Po pošti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno naroči, dobi ene za nameček.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Otvorenje kupčije.
S tem si usojam slavnemu p. u. občinstvu naznaniti, da sem na tukajšnjem prostoru
v Špitalskih ulicah št. U, tik frančiškanskega mostu
otvoril
kupčijo s suknenim, platnenim in manufakturnim blagom.
Gorko priporočajoč svojo dobro oskrbljeno zalogo slavnemu p. n. občinstvu, zagotovljam ob jednem, da se bodem zmirom trudil po strogo rednem in solidnem delovanji pridobiti ^ si zaupanje čestitih kupovalcev in si isto ohraniti. Za mnogobrojni obisk so priporoča
z odličnim spoštovanjem