$t, 88 NttmWM v mm (aen cmi om pm 7? h «, i*\tCTH« pomi«l|ek, ir5keg& U. 20, L nadstroj -ma se n* sprejemajo, rcipptfi, m vr > i non G e r be c. — Laslhtti Et s za mesec L 7.—, 3 mese« kiSAl, t ozemstvo mesečao S Kt O UllJllttVA M^ •t 4unve Edt»^ 33,— i« u eu,ii'!va in _ jj Ponmezna Številka 20 cent. Letnik XL1X iHOST Vrohosfl •tevllke ▼ Trate ta okotid po 10 ceoL — Oglas! m računajo f m koto— <71 mm.) — Oglasi trgovcev In etetafcov m« po 40 cent u pialaiiK In vnbUa po L L—% oglasi denamih awdwr mm po L X — Mali oglasi po 20 cent bcaeda. n^manj pa L 2. — Ogla*, osočniaa In reklamacije se pottI|a)o i>kJ)o£no apca^ Edinosti, v Trata, ulica wm PvanBška ArfŠkcga Ste*. 20» L nadstropje. — Telefon nredniltva tu aprare US KSl« .rnlHirol®" «■* W •B"®' n to naj bi bile — volitve! geto«. bp^jts Za smeh najtrši, najbolj črni zasra eh) zavednfh in značajmh lpadt, bt ne mo^l - tako izvaja istarska Riječ* — ne pa uveriti, da jebflammula ned*4» zanj® v1 It ve! Vse kakor tedaj, preti tremi leti; dan neuspeha! Zakaj? Kakor rekli, trno nekoliko drugače, morda še boi) rakuna nase zavedno ljudatvo — o o^ćmtah nkano zasnovano in preraćunjeno. ! in izdajalcih ne govorimo — to do*>ro Sicer smo — po vesteh, ki so nam pri-; svojstvo, da o vse dobro zapomni, laito ,a:e — pričakovali, da se nam zgodi se spominja krvavih volitev pred tremi s katera krivica. Vendar so nam da- leti in balo se je, da bo tudi sedaj pri-'e nedavne obljube nado, da se bo z bližno istotako, čeprav smo ga «ni "" nekoliko blažje postopalo. In to tudi kritosrčno priznavamo to — tolažili, sKit-7 cm na pakt prijateljstva, ki se je cujoč se na dane obljube in na sklenjeni v'avno sklenil v Rimu. Znano je, kako! pakt prijateljstva. Skcrn dva meseca smo . i italijanski listi pisali tedaj, da bo dokazovali našemu ljudstvu, da se to pot eč v^led te^a sporazuma tudi nam uresniči, kar se nam je obljubilo; volitve o življenje,°da bo tudi razpoloženje da se bodo vršile v znamenju tistega «pn- državnem proračunu in za ustalitev nem' od bivšo vlado prišla na Schacht je zaključil, da so številke poročila izvedencev nesprejemljive: vendar je z zadoščenjem povda-PARIZ, 10. Francosko Javno mnenje je I ril dejstvo, da je bilo prvič sedaj repara-sprejelo zaldjočke izvedencev s precejSnjo cijsko vprašanje iztrgano zastrupljeni po-ravnodušnost jo ter jn dalo jasno razumeti, litični atmosferi. n pr. tudi naš «ficcolo» ugotovil, aa nujse r*/.wciAc»iij». ^ —~ .staja pomirjenje v naši pokrajini, da se zadnje. Naši novi gospodarji pa naj ne ' oo i oženje za mirno sožitje boljša. In krivijo nikogar, če bodo pn naših l|Jiaen ^m je izrecno naglašal, da tudi spo- naletali na še večje nezaupanje. Nase r t*, med Italijo in Jugoslavijo vpliva ljudstvo ni neumno, bistro je in pametno, r.-utto na razpoloženje. S tem svojim; Ne bodo ga več mogle varati mkake obvladanjem je priznal tržaški list, kako ljube, pa naj prihajajo tudi s kake visoke upravičeno in pravilno je naše stališče, da strani. naša narodna manjšina ne sme motrili: Našim sodeželanom drugega plemena pa k l siranka, ampak kot etnična enota, ki bi položili na srce sledeče. Radi nesreče po nacijonalnem principu svojo po- na kakih volitvah se m pogubi! se noben ,t-hno pomembnost tudi z ozirom na raz-1 narod, ako je v njem trdna volja za živ-- erie med našo državo in Jugoslavijo. j ljenje. Na koncu konca ao volitve le epi-Tc našo nado v njihovo naklonjenost zoda v življenju narodov. To vemo tudi am nam pa je še najbolj podkrepila mi tržaški Slovani *z zgodovine svodih iba ministrskega predsednika Musso-; političnih in narodnih bojev, ko smo so-, '.., Ja pri teb volitvah ne bo nikakih doživljali dneve povodom državnozborslnh ■Vstev ter da bo mogel tudi naš narod i volitev v marcu leta 1897. Dolgoletni po-s-obodno in neovirano iti na volišča. Pri- slanec in voditelj tržaških Slovencev, ne-imo odkrito da smo v svojih dobro- pozabni Ivan Nabergoj, je padel. Na sle-,«• .r.ih slovanskih srcih gojili take lepe parski način so ugrabili naši okolici dr-■_le Mi zadnja nedelja nam je pokazala, j žavnozborski mandat, ki je bil skoa leta smo se znpet krvavo prevarili s svojo in leta njena neoporečna narodna posest, v''i'o v dane obljube. Po mestnih ulicah so besnele orgije zmago- Tu jiše . Istarska Riječ» grenko in pre- slavja in divjega sovraštva proti Sloven-i r ici j besedo:" Slovesno besedo, ki jo jcem; mesto je plavalo v morju razsvetljave; e dal našim predstavnikom gospod Mus- na oknih so blesteli transparenti z napi-^lirj so pogazili minulo nedeljo njegovi! som Amen! oznanjajoči razpaljemm masam Hidje* m naš narod v teh krajih je za eno; končno! propast Slovenstva v Trstu. Od; k It v o bogatejši. Sicer pa ni bilo prvo.! zmage pijane množice so divjale tudi proti Nj^ narod se spominja, kako je rimski slovenski o^cbil Naš človek si ni upal i:u-mt v svoji zgodovinski seji dne 28.1 zvečer na ulico. Skrivali so s? do pozno novembra 1920. najslovesaejše obljubil, da v noč po naših lokalih, jokali^in si ruvali da ga prav nič n• molilo klavzule poročila gleda zopetne združitve vsega nemškega gospodarstva pod enotno upravo, iz katerih naravno sledi, da se bo Francija morala odpovedati nadaljnjemu izkoriščanju rahrnke kotline. Mora se tu pripomniti, da ie reparacijska komisija sklicala izvedence na inicijativo Poincarćja in «Journal des Dćbata* nm sedaj čestita, ker da so izvedenci v splošnem ne samo sprejeli stališče Francije glede plačilnih zmožnosti Nemčije in nemških kapilaloiv inozemstvu, amp?' > so tudi izdelali po-lonaa nove predloge za rešitev repa-jskega vprašanja, kateri zadobivajo poseben pomen radi dejstva, da so jih izvedenci soglasno odobrili. Omenjeni Kst meni tudi, da bo poročilo izvedencev pripravilo ugodna tla za neogibna mednarodna pogajanja. . Ravnotako upa «Tempa*, da se bodo sedaj stvari ugodno razvijale. Sicer ni zadovoljen z nekaterimi podrobnostmi poročila, vendar priznava na splošno njega zasluge ter izraža svoje zadoščenje nad tem, da so izvedenci v več slučajih potrdili resnico izjav vlade in francoskega tiska. «Francija — piše «Temps» — lahko sprejme mirne vesti zaključke izvedencev: Od preteklega leta sem ima skupno z Belgijo v rokah produktivno zaloge in j« po dolgih naporih uravnovesila svoj proračun potom novih davkov. V slučaju nemške rezistence bi tedaj Francija ne ostala praznih rok in ako bi Nemčija ne izpolnjevala svojih obvez, bi to prav nič ne vplivalo na vrednost franka. Po todikih izjalovljenih konferencah predstavlja pri srčno sodelovanre izvedencev vendar to ______val vse naše kulturne, politične n narodne pravice. Istotako pa ve in si je zapomnil naš narod, kaj vse se je dogo-diiij potem in kako se je ta slovesna ob-■y.:ba kar čez noč pogazila od strani trs'rt. ki so jo dali. Vsega tega se spominja naše ljudstvo in :apomniti si hoče, kar se je godilo minule nedelje. Ve, da je pre varjeno, ljuto in nedostojno prevarjeno. Tega ne pozabi in ne odpusti. Naše ljudstvo ve, da mu zakon daje svobodo, da more voliti kogar sama hoče. Ljudstvo ve, da bi ta zakon moral ščititi tudi njega in mu omogočiti, da vrši svojo volilno dolžnost svobodno in neovi-ra io. Ljudstvo ve, da isti zakon pravi, c^ z njegovo glasovnico sme voliti samo on in nikdo drugi! To in še marsikaj drugega ve naš človek in si zapomni. Ko vidi, da mu je kdo izbrisal ime iz volilne liste; ali da mu je "kdo za gradil pot v volilno dvorano ter da so vse to mirno gledali državni organi z nasmehom na ustnicah — ko vse to in še £T ar sika j drugega vidi naš človek, ali je potem kaj čudnega, če se v njegovem srcu vzbuja nekaj, kar je nasprotno ljubavi, spoštovanju in vdanosti? Če bi Italijani znali čitati v srcu naših lase. Tudi oni so mislili, da je vsega konec... A kako je. prišlo potem? Obup naših ljudi ni bil opravičen in poznejši dogodki so pokazali zmagovalcem, kako ljuto so se vardi. Po tistih volitvah, ki so nam dale dragocen pouk, so se tržaški Slovenci začeli še le prav razvijati. Njihovo socijalno in kulturno snovanje je zadobivalo vedno večji razmah, naša gospodarska organizacija se je spopolnjevala bolj in bolj. Dobili smo Narodne dome v mestu in po okolici, dobili smo sve^e, sicer skromno, a vendar lepo uspevajoče gledališče, naše šolstvo se je lepo razvijala; ena gospodarska organizacija se je nizala na drugo; ustvarili smo si Glasbeno Matico, dosezali smo lepe uspehe na poznejših volitvah, imeli smo častno zastopstvo v mestnem svetu itd. itd. Ves naš razvoj je kazal, da je bil padec Ivana Nabergoja na državnozborskih volitvah le bolestna — epizoda. In tudi sedanje žalostne volitve bodo le epizoda. Pod pogojem seveda, da bo v našem ljudstvu moči in krepke volje za obstanek in življenje! S spominom na te volitve naj opaja naš narod vera in delo za svojo bodočnost! Opustošenje socialističnih in katoliških krožkov m zadrag — OpczicijonaJbi tisk protestira proti nasiljem pri volitvah RIM, 10. Med opozicijonalnimi in fa- kraju. Iz Barija poroča omenjeni list, da so poslali zastopniki unitarcev, maksima-listov, popolarov in republikancev predsedniku prizivnega sodišča protest, v katerem ugotavljajo, da so v znak protesta Oslovskimi listi se je vnela zelo živahna z tafvoliJlie sekcije, ker so se vršile polemika o načinu, kako so se izvrsne ___ volitve. Medtem ko so vsa pokiradna po^ ročila trdila, da so se volitve izvršile v G&fvečjem redu, so opozicijonalni listi ka nezakonitosti. Napadi na opozicijonalne ustanove MILAN, 10. V noči med 8. in 9. t. m. so kot -Popovo* (glasilo popolarov), «7vkmdo» : fašisti već ali manj opustošili v milanski (Nit-i je v o glasilo), «Giustizia» ter «Avan-! pokrajini kakih 30 zadrug in 10 krožkov, tri* Lakoj po volitvah prinesli dolge ko-: ki so last socijalistov in popolarov. Škoda ■one Uroaike o nasiljih in sleparijah, ki so, je ogromna. _ se vrnila po vsej Italiji, posebno na v j Kampaniji. Milanski «Corriere della sera* j e direktno ne spuSča v to polemiko, am- Umeiisiška razstava v Benetkah BENETKE, 10. Otvoritev mednarodne pak" samo registrira poročila o nasil jih v j umetniške razstave se bo vršila dne 25. obliki, kakor so jih prinesli opozicijonalni in ne 23. aprila. fcsti Klj*b temu pa so se fašisti maščevali Državna tombol« v korist Državnega zavoda nad listom «Cornere della sera> s tem, da] M RIM, 10. Danes so bi!e izvlečene številke državne tombole «Tombola nazionale a be- 0 včeraj prisilili vodnike avtomobilov, na katerih je bilo naloženih po 10.000 iz- __________ _________ _________________ vodov omrenjenega i ista, da so sami za-1 nv.ficio delTJstituto nazionale di educazione žijali avtomobile. Da so se fašisti spravili En Gallipoli dcgli orfani di guena e figli del tudi na Corriere deila sera*> je umljivo; popolo abbandonato». Izvlečene so bile na- 1 v y j t j C^orriere» je najuglednejši italijanski -slednja številke: 75, 46, 54, 63, 41, 85, 11, !i*t, ki ie zelo razširjen tudi v inozemstvu 82, 19« 35' 79» 59< 64« 83. 40, 65, 24, 50, fcšis+o*n oač nJ oriietno da izve ino- 23' ^ 9« 68' 52- 20' 31- 258, 8, 56, 77, rasistom pac n. prijetno, aa iz/e inu ^ ^ 3? ^ 43 ^ ^ ? ^ ^ fani). _ Vesti Iz RoUske /emstvo, kako so se vršile volitve. Mondor, piše: Za nas in za vsakega človeka, ki je dobre volje, ne tvori nezakonitosti samo uporaba palice in revolverjev — dokazi, ki so jih rabili preteklo < ... _ _« _ , t Ji- i t . j- -a za poljsko narodno manjšino na Litvinskem n->del)o —, ampak predvsem tudi uracenjej ' ' vsakega normalnega jamstva za volilce, \ VARŠAVA, 10. V tvornici tkanin An-tako glasovanje izven kabine, izsiljevanje \ gerslem v Lodzu je nastal požar, ki je glasov z grožnjami, prisiljenje zastopnikov | uničil vso tvornico. Skoda znaša (pkoli opozicijonalnih list. da so se odstranili 300.000 dolarjev. Pri gašenju so našli smrt itd. j 3 gasilci. Iz kraja Ostumi fLecce) poroča ome- j Zbornica je sprejela predlog, s katerim njeni list. da je podtajnik tamošnjega fašja poživlja vlado, naj energično nastopi proti pretepel nekega drugega fašista, ker je Litvinski, ki grozi z vojno. Istotako naj se protestiral proti fašistovskim nasiljem. V j vlada zavzame za poljsko narodno manj-Sarnu je več bivših častnikov in pohab-} šino v Litvinski. Zbornica je v tretjem či-ijcTicev vložilo pri državnem pravdnislvu! tanju sprejela zakon o delu žensk in mla-orotest radi nasilii. ki so se vršila v onem i doletiiih. srčno sodelovanje izvedencev vendar to-lažilno dejstvo. Temeljna resnica, ki leži v poročilu izvedencev, je, da Nemčija , more plačati*. Prvi vtisi v Angliji LONDON, 10. Sinoči so mogK tukajšnji listi objaviti poročilo izvedencev le v svojih glavnih točkah in so se seveda previdno vzdržali vsakega preširokega razmotri vanja. Vendar so prvi vtisi zelo ugodni. Gotovi finančni krogi smatrajo to poročilo za najsrečnejši poizkus rešitve re-paracijskega vprašanja in prevladuje mnenje, da so s tem ustvarjena ugodna tla za plodonosna pogajanja. Možno je, da ne bo niti Francija niti Nemčija sprejela načrta izvedencev v njega sedanji obliki; vendar ni izključeno, da ga bosta sprejeli po gotovih spremembah, ki Jih bi znala skleniti mednarodna konferenca. S političnih vidikov se povdarja, da predvidevajo izvedenci v slučaju neizpol nitve obvez s strani Nemčije določene sankcije, ki jih bodo uveljavljale skupno vse države-upnice, ter se pripominja pri tem, da je ta način že povsem drugačen od onega, ki so f£a Francozi in Belgijci izvajali pri porurski zasedbi Seveda niso listi pri teh svojih razmotrivanjih spregledali temeljne točke poročfla, ki povdarja, da se mora Nemčiji vrniti popolna gospodarska svoboda, t. j. da se mora Porurje gospodarsko osvoboditi; nastaja pa pri tem vprašanje, kako naj se poravna fran-cosko-angleški spor z oziram na vojaško zasedbo Porurja, kateri je bila angleška vlada vedno nasprotna; in še bolj pereče postaja vprašanje medzavezniških dolgov, Amerika bo dctovala za sporazum na podlagi novega načrta izvedencev WASHINGTON, 10. Vlada se omejuje na to, da izraža nado, da bodo predlogi izvedencev dovedii do rešitve reparacij- maks. 9 skega vprašanja. Na splošno se lahko reče, da so zaključki izvedencev našli v ameriških uradnih krogih ugoden odmev in eno najzanimivejših vprašanj je sedaj stališče, ki ga bosta zavzela nemška vlada in nemški narod. S te strani se pričakujejo ugovori, vendar pa prevladuje mnenje, da bo Nemčija končno sprejela predloge izvedencev, ker bi v nasprotnem slučaju le podaljšala sedanji položaj samo sebi v škodo. Veliko je tudi zaupanje v sporazum med zavezniki, akoravno se priznava, da se ga ne more smatrati še za gotovega. Henriki pridržki dedi številk Tudi ▼ Berlina ugoden sprejem BERLIN, 10. Listi te strinjajo v tem, da ne bo Nemčija mogla izvršiti od izvedencev predloženih pogojev, vendar pa izražajo svoje zadoščenje radi zaključkov izvedencev, kateri odpirajo nova pota rešitvi reparacijskega vprašanja. «Vor-waerts» svetuje vladi, da naj skrbno pro Vlada se je bavila s poročilom izvedencev na svoji včerajšnji popoldanski seji, a ni prišla pri tem dx> nikakih zaključkov in to tembolj, ker se mora o tem izreči prej še reparacijska komisija. Vendar se v me-rodajnih krogih goji nada, da bo poročilo izvedencev tvorilo ugoden temelj za nadaljnja pogajanja. TURČIJA ZAVRNILA PROTESTE glede zapretja inozemskih šol. CARIGRAD, 10. 38 šol. ki se niso hotele prilagoditi vladnim odredbam z ozirom na verske znake, je bilo zaprtih; radi tega je ostalo brez pouka 14.000 učencev, kar je povzročilo velike skrbi v družinah. Inozemski zastopniki so naslovili skupno noto na turško vlado, kjer so omenili hude posledice zapretja šoL Turška vlada je odgovorila, da ostaja na svojem stališču. Romunski kralj na Francoskem, STRASSBOURG, 10. Včeraj opoldne je prispela romunska kraljeva dvojica. Kralj je obiskal pokopališče Kronnenburg, kjer počiva več romunskih vojakov; nato se je kralj podal na vseučilišče. Zvečer sta krali in kraljica odpotovala proti Parizu. PARIZ, 10. Romunska kraljevska dvojica je prispela v Pariz danes ob 11. uri. Na po staji >o je sprejel predsednik Millerand; romunski akademiki so poklonili kraljici šopek cvetlic. _ Koliko znaša vojna škoda aa Grškem ATENE, 10. Urad za vojno škodo računa, da znaša vojna Škoda 660 milijonov zlatih frankov; Dosedaj je Nemčija plačala 20 milijonov v nravi. ________ 100 redovnikov zastrupljenih. DUNAJ, 10. V samostanu sv. Gabrijela v Moedlingu pri Dunaju, v katerem je nastanje nih 1000 redovnikov, je nenadoma obolelo okoli 100 redovnikov. Vsi so kazali znake za-strupljenja. Dva sta že umrla. Zdravniki so mnenja, da so se redovniki zastrupili z uživanjem pokvarjenih klobas. 235. Buja« on. 15, pop. 27, rep. 0, deu* 0, SL 0, kom. 3, faš. 236, maks. 5. 236. Montenas« un. 2, pop. 7, rep. 1, domt 0, SL 0, kom. 0, faš. 85, maks. 2. 237. Montenas: un. 0, pop. 10, rep. 0, dem. 0, SL 0, kom. 4, faš. 106, maks. 0. 238. Osoppo: un. 19, pop. 16, rep. 2, dem. 8, SI. 1, kom. 13, faš. 133, makj. Z 239. Osoppo; un. 25, pop. 16, rep. 5, dem. 9, SL 2, kom. 17, faš. 122, maks. 8. 240. Trasaghis: un. 12, pop. 20, rep. 2, dem. 46, SI. 0, kom. 3, faš. 201, maks. 3. 241. Trasaghisi un. 38, pop. 57, rep. 6, dem. 28, SL 2, kom. 29, iaš. 141, maks. 18. 242. Venzone; un. 26, pop. 16, rep. 3, dem, 38, SI. 1, kom. 9, faš. 103, maks. 5. 243. Venzone: un. 46, pop. 29, rep. I, dem. 34, SI. 0, kom. 6, faš. 55, maks. 9. 244. Tarcento: un. 35, pop. 31, rep. 3, dem. 4, SI. 0, kom. 5, faš. 255, maks. 8. 245. Tarcento: un. 31, pop. 80, rep. 1, dem. 0, SL 1, kom. 8, faš. 130, maks. 2. 246. Tcrcento: un. 23, pop. 41, rep. 1, dem. 4, SL 0, kom. 3, faš. 165, maks. 4. 247. Tarcento: un. 7, pop. 29, rep. 2, dem. 2, SL 0, kom. 9, faš. 131, maks. 2. 248. Capacco; un. 19, pop. 107, rep. 2, dem, 4, SL 1, kom, 4, faš. 191, maks, 11. 249. Capacco: un. 8, pop, 62, rep. 5, dem. 5, Si. 3, kom, 4, faš. 86, maks. 5. 250. Ciseriis: un. 12, pop. 64, rep. 5, dem. 22, SL 2, kom. 9, faš. 147, maks. 10. 251. Ciseriis: un. 23, pop .150, rep. 2, dem. 3, SL 0, kom. 13, faš. 110, maks. 10. 252. Lu&edera: un. 11, pop. 58, rep. 3, dem. 0, SL 2, koro. 1, faš. 113, maks. 4. 253. Lnsedera; un. 14, pop, 10, rep. 2, dem. 4, SL 2, kom. 0, faš. 181, maks. 7. 254. Magnano Riviera: un. 5, pop. 57, rep. 4, dem. 2, SL 0, kom. 2, faš. 236, maks. 5. 255. Magnano Riviera: un, 15, pop. 14, rep. 0, dem. 0, SL 0, kom. 7, faš- 118, maks. 0. 256. Limisi un. 10, pop. 24, rep. 3, dem. 9, SL 2, kom. 1, faš. 191, maks. 5. 257. Limis: un. 20, pop. 59, rep, 2, dem. 5, S L 0, kom. 3, faš. 192, maks. 3. 253. Limis: un. 11, pop. 38, rep. 4, dem. 7, SI. 3, kom. 0, faš. 96, maks. 1. 259. Limis: un. 5, pop. 42, rep. 1, dem. 1, SL 0, kom. 0, faš. 185, maks. 0. 260. Platischis: un. 16, pop. 88, rep. 2, dem. 0, SL 0, kom. 1, faš. 45, maks. 1. MM nm velita u Maniji m - ni i . uči poročilo izvedencev z duhom sprave. zbornica List smatra z* velik napredek dejstvo, da se je končno zbrisal značaj kazni na reparacijah, ki se jih zahteva od Nemčije. V listu «Voanscfae Zeitung» pripominja Bernhardt, da se bo politična in gospodarska osvoboditev Nemčije dala doseči le z velikanskimi finančnimi žrtvami ter meni, da ne/bo Nemčija mogla plačevati od izvedencev predlaganih obrokov. Tudi dr. Schacht, ravnatelj nemške državne banke, se je ma včerajšnjem sestanku saških industrijalcev dotaknil spomenice izvedencev. Omenil je zasluge sedanje vlade ea vzpostavitev ravnovesja v [Nadaljevanje). 202. Moimaces: unitarci 30, popolari 37, republikanci 2, demokrati 3, Slovani 0, komunisti 18, fašisti 173, maksimalisti 3. 203. Povoceito: un. 12, pop. 105, rep. 1, dem. 6, SI. 0, kom. 8, faš. 341, maks. 4. 204. Posvocettos un. 12, pop. 76, rep. 2, dem. 8, Sl. 2, kom. 9, faš.287, maks. 7. 205. Premeriaccos un. 21, pop. 129, rep*. 1, dem. 1, SL 2, kom. 6, faš. 112, maks. 18. 306. Premeriacco: un. 0, pop. 129, rep. 5, dem. 7, SL 1, kom. 8, faš. 98, maks. 8. 207. Prepotto: un. 10, pop. 42, rep. 0, dem. 4, SI. 1, kom. 5, faš. 177, maks. 7. 208. Remaazacco: un. 23, pop. 71, rep. 8, dem. 0, SI. 0, kom. 20, faš. 201, maks. 13. 209. Remanzacco: un. 25, pop. 68, rep. 3, dem. 8, SL 0, kom. 8, faš. 182, maks. 5. 210: Rodda: un. 1, pop. 6, rep. 2, dem. 0, SI. 0, kom. 0, faš. 255, maks. 1. 211. S. Giovanni di Manzano: un. 14, pop. 40, rep. 1, dem. 2, SI. 1, kom. 2, faš. 329, maks. 1. 212. S. Giovanni di Manzano: un. 10, pop. 31, rep. 0, dem. 3, SL 2, kom. 4, faš. 266, maks. 5. 213. S. Lecoarisi un. 10, pop. 48, rep. 1, dem. 4, SL 0, kom. 2t faš. 53, maks. 1. 214. S. Leonaris! un. 17, pop. 50, rep. 1, dem. 2, Sl. 2, kom. 7, faš. 78, maks. 2. 215. S. Pietro Natisone: un. 15, pop. 10, rep. 5, dem. 1, Sl. 0, kom. 20, faš. 193, aks. 9. 216. S- Pietro Natisone; un. 10, pop. 19, rep. 3, dem. 4, SL 0, kom. 10, faš. 137, maks. 7. 217. Savogna« un. 21, pop. 41, rep. 3, dem. 1, Sl. 2, kom. 1, faš. 81, maks. 6. 218. Stregna: un. 28, pop. 78, rep. 1, dem. 1, Sl. 2, kom. 5, faš. 52, maks. 2. 219. Carcetta: un. 53, pop. 69, rep. 3, dem. 6, 51. 0, kom. 4, faš. 246, maks. 4. 220. Torreaaos un. 43, pop. 95, rep. 1, dem. 0, SL 1, kom. 26. faš. 165, maks. 11. 221. Torreaao: un. 36, pop. 15, rep. 2, dem. 1, SL 1, kom. 6, faš.48, maks. 2. 222. Gemoaa: un. 68, pop. 87, rep. 2, dem. 15, Sl. 0, kom. 6, faš.214, maks. 1. 223. Gemonai un. 27, pop. 168, rep. 6, dem. 5, SL 1, kom. 7, faš. 227, maks. 2. 224. Gemonai un. 42, pop. 163, rep. 3, dem. 4, Sl. 2, kom. 9, faš. 204, maks. 6. 225. Gemona: un. 9, pop. 40, rep. 0, dem. 4, SL 0, kotn. 8, faš. 153, maks. 4. 226. Gemona: trn. 24, pop. 241, rep. 7, dem. 5, Sl. 3, kom. 4, faš. 128, maks. 3. 227. Artegttas un. 11, pop. 78, rep. 3, dem. 2, Sl. 0, kom. 2, faš. 163, mask. 4. 228. Artegnas un. 27, pop. 69, rep. 12, dem. 4, Sl: 1, kom. 7, faš. 214, maks. 6. 229. Bordano: un. 13, ;TOp. 24, rep. 1, dem. 11, Sl. 2, kom. 5, faš. 151, maks. 3. 230. Bula: un. 6, pop. 43, rep, 4, dem. 5, SI, 1, kom. 4, faš. 186, maks. 0. 231. Bnjas un. 20, pop. 42, rep. 8, dem. 3, Sl. 1, kom. 3, faš. 176, maks. 1. 232. Boja: un. 31, pop. 26, rep. 3, dem. 1, SI. 0, kom. 6, faš. 186, maks. 5. 233. Boja: un. 15, pop. 33, rep. 0, dem. 0, SL 0, kom. 9, faš. 191, maks. 3. 234. Buja: un. 13, pop. 29, rep. 2, dem. 5, Sl. 0, kom. 9, faš. 218, maks. 5. MAREZiGE, 726. sekcija V petek zvečer so nekateri zavedni vaščani nalepili plakate slovanske kandidatske liste. V soboto zvečer se je podai po vasi tukajšnji orožniški brigadir s še enim orožnikom in fašistom Ivanom Bordonom iz Bemetičev, ki je bil oblečen v civilno obleko, a oborožen s karabinko, ter trgal naše plakate. V soboto zvečer pa so prišli fašisti iz Babičev v Veliki Centur in trgali naše plakate. V nedeljo predpoldne sta se zastopnika naše kandidatske liste hotela predstaviti volilni komisiji. Zastopnika naše liste pa je hri-gadir ustavil pred vrati in ga vpraial, kje je bil v soboto popoldne. Na odgovor, da je bil na delu, mu je dejal, naj gre še danes delat. Namestniku zastopnika pa je občinski komisar popravil legitimacijo. Na volilni legitimaciji je biio namreč pisano «od živega*, medtem lto je v resnici oče namestnika mrtev. Ko se je namestnik predstavil s to po komisarju popravljeno legitimacijo volilni komisiji, ga ta ni hotela sprejeti kot raprezentanta stranke, a ga ni pustila niti voliti. NeJteto volilcev ni pustila komisija glasovati, ker niso imeli napisanega na volilnih legitimacijah bivališča. Nekaj takih volilcev so vendarle popoldne na intervencijo občinskega komisarja pripustili k "glasovanju. Ivana Sabadina, ki stanuje v Lazaretu, a je bil vpisan v imeniku te sekcije, ni komisija pustila glasovati, češ, da ne biva v Marezigah. Od Josipa Beliča iz Babičev št. 85 so zahtevali, da mora glasovati, ne da bi šel v kabino. V dvorani navzočni vojak je zahteval od Antona Sabadina iz Babičev, naj gre z njim v kabino. Aniona Oleniča iz Babičev je vprašal brigadir, ali je že volil. Na zanikujoči odgovor — CMeniču je oče umrl, a na legitimaciji je bilo pisano, da mu jc živ — ga je brigadir pozval, naj gre ž njim, da bo glasoval. Ko je pa prišel Oienič pred volilno komisijo, so mu dali glasovnico in zahtevali, da glasuje, ne da bi šol v kabino. Voiilcc se je temu uprl in -odšel ne da bi volil. Komisija jc voliicem dajala vina. Sekcija 727 v Truškah, Komisija ni hotela sprejeti naših znslop-nikor BUZET, sekcije 734, 735, 736, 737. V četrtek p> -dpoldne so se zaslopniki in namestniki naše \andidatske 4i3te predstavili županu s prošnjo, da jim v smislu 55. čl. volilnega zakona podpiše izjavo, da so vpisani v volilnem imeniku In da znajo čitati in pisati. Sindako Rigo pa jim tega poslednjega ni hotel potrditi, kljub temu da so se — ponovno v petek — predstavili županu z vsemi potrebnimi šolskimi spričevali. Sindako jim ie tudi dejal, da lih sicer iiven urada pozna, a v uradu da jih ni dolžan poznati. V petek ponoči med 10. in 12. uro so se klatili buzetski faSisti v gručah okoli Buzeta. Prišli so pred hišo mlinarja Antona Draščiča, za katerega so zvedeli, da je imenovan za zst^pnika naše kandidatske liste v 737. sekciji. Strašili so ga na vse mogoče načine, naj ne gre v sekcijo, grozili mu, da mu odvzamejo vse koncesije, da ga bodo pretepli in pognali preko meje. Ko so videli, da ga ne bodo omajali, so šli iz hiše in vrgli pred hišo bombo. Druga gruča fašistov se je podala v Sv. Martin, kjer so mnoge preiskali, a pod vasio napadli nekega mladeniča in ga pretepli. Tretja gruča fašistov se je podal v Štrpcd, kjer so pretepli naše volilce. V soboto se je naš zastopnik Mijo Draščič predstavil volilni komisiji v sekciji št. 736 ter je bil tudi kot tak sprmet. Navzočni fašistov-ski zastopnik Antonio Fabiancich mu je dejal, da bi bil bolje storil, da je ostal doma. Drugi dao se je vršila glasovanje v redu, Ko j« šel naš zastopnik okoli poldne v gostilno, mu tam niso hoteli dati jela. Ko se je ▼mil v volilno dvorano, je zapazil, da je predpisani svinčnik v kabini na tleh, a da je na nizi v kabini rudeč svinčnik. Protestiral je takoj pri podpredsedniku, ki se j« nato izgovoril, da je to napravil najbrže kak volilec. Volilni komisiji s« je predstavil Jakov Jer-maniš iz Štjpeda. Jermaniš je bil ranjen 6 »trelota iz samokresa ob volitvah 1921. Na-vzotni fašistovski zastopnik Antonio Fabian-cich mu je pred celo komisijo očital, ali mu »ari še ne zadostuje oni strel. Okoli 1. ure in četrt popoldne se je nakrat dvignil vik in hrup in godba. Fašisti so tedaj naskočili naše volilce, ki so stali pred volilnim lokalom. Pretepali so ljudi in pognali do zadnjega v beg. Navzočna oborožena sila je mirno gledala početje buzeiskih ^meščanov*. Ves čas so fašisti nosili predsedniku komisije neke iistke in si šepetali med seboj. Ob 7. uri zvečer je moral naš zastopnik na neprestane pretnje in grožnje zapustiti volilni lokal. Sekcija ŠL 734. Zastopnik naše kandidatske lisie je podpisal približno 650 glasovnic. Predsednik volilne ltoinisi;c je hotel sestaviti številčni pečat sekcije že v soboto zvečer, a se je naš zastopnik temu odločno uprl. Mnogo fašistov se je predstavilo, da glasujejo z drugo legitimacijo. Tako je prišel Gortan iz Sovinjaka, mle-čnozobi mladenič, da glasuje z legitimacijo nekega 70-lctnega starca. Ravnotako tudi neki skrutinator iz 735. sekcije ter mnogo drugih. Po h&iabuki, ki so jo napravili fašisti, ni niti eden naših več glasoval. Okoli poldne se je predstavil komisiji volilec Peter Prodan. Na vprašanje, kako se imenuje, je odgovoril: Petar Prodan. Podpredsednik pa se je začel jeziti, češ, kaj je to * Petar*. Navzočni zastopnik naše kandidatske liste je smatral za potrebno, da pojasni, da pomeni to italijanski ♦ Pietro*. Podpredsednik je zato našega zastopnika ukoril. Ob 9. uri je predsednik zaključil glasovanje in začel kar z odpiranjem glasovnic. Naš zastopnik ga je nato opozoril, da je lo proti zakonu, ki predpisuje, da se mora po-prej za-pis/iik zaključiti, ugotoviti število glasujočih in da je štetje glasov še le 4, točka ter tudi da predpisuje zakon, da se morajo te operacije vršiti točno po redu naznačenem v zakonu. Zato je predsednik vdrugo pozval našega zastopnika na red in mu zagrozil, da ga da odstraniti, ako le še spregovori. Pri štetju glasov je komisija uničila 71 naših glasov, ker je bil znak dvakrat aH večkrat piečrtan. Komisija pa, ki se je nahajala v isti zgradbi v prvem nadstropju, ni razveljavila tf-kih glasov. Zvečer sta morala dva karabinerja spremljati našega zastopnika domov. Sekcija št 735. Tudi to sekcijo je zadela ista usoda kakor ono žt. 737. Zadnji trenutek je bila sekcija premeščena i« Vrha v Buzet. Niti vaški načelniki niso bili o tem obveščeni. Volilci so prihajali na Vrh v nedeljo zjutraj, a ko so izvedeli, kaj se je zgodilo, so se začeli ljutiti aad vaškim načelnikom, ki pa tudi sam ni vedel, kaj se je s sekcijo zgodilo. Niti enega zastopnika naše kandidatske liste niso povabili, da prisostvuje volilnim o-peracijam, kakor predpisuje to zakon. Pač pa so morali prestati celo križevo pot, predno se je nekaterim posrečilo, da so jih sprejelL Kar se je v Buzetu dogajalo izven volilnih lokalov, smo že poročali, a se povrnemo še na to, ker smo prejeli še poročila. VIŽINADA, sekcija št. 778, Ko sta prišla naša zastopnika pred vrata volilnega lokala, jima je nastavil nogo tenente miiicejc Antonio Mecis ter dejal da ne sme nihče notri. Pojasnila sta mu, da sta zastopnika stranke in da so tozadevne listine pri komisiji. Vendar jima ni dovolil vstopa. Volilec Peter Deklic je šel volit. V kabino za njim pa je stopil fašist Italo Riosa, da vidi, za koga bo Deklic glasoval. Deklic je glasoval za slovansko narodno strai&o. Ko je Deklic vrnil glasovnico predsedniku, so glasovnico takoj odprli, a fašist Riosa je Deklica oklofuial in vrgli vanj gnilo jajce. Na tak način ni mogel glasovati nihče od naših volilcev. Zvečer je bil zastopnik naše kandidatske liste pri nekem svojem sorodniku. Nakrat je vstopil Kvirin Ružič, katerega so fašisti napadli g kamenjem. Ko je naš zastopnik kake pol ure kasneje odšel iz hiše, je padel za njim strel. Vso noč se je moral skrivati po gozdu, ker so ga s patrulami iskali. KANFANAR, sekcija št. 811. Skoro polovica naših volilcev, ki so glasovali pri zadnjih državnozborskih volitvah, ni prejela volilne legitimacije. Ko so se predstavili na občini jih je s pasjo vljudnostjo nahru-lil prosluli Cossara, češ, da niso vpisani v volilnem imeniku, a bi hoteli, da Willan dobi največ glasov. Ze v četrtek pred volitvami so zaprli Jakova Vidulina iz Maričev, češ, da so mu našli pod posteljo samokres. Ko se je naš zastopnik predstavil volilni komisiji — ki ga seveda ni povabila — so ga zavrnili, češ, da ne odgovarja očetovstvo. Njegovega namestnika pa ^o odbili, češ da se ne ujemajo leta. V nedeljo so vsi naši volilci šli kompaktno na voliiče. V kabini pa so našli kanfanarskega sindaka Romana, ki je našim volilcem črtal fašistovski znak. Proti temu in proti postopanju občinskega tajnika Cossare so volilci glasno protestirali. Videvši, da jim je svobodno izvrševanje volilne pravice onemogočeno, so se volilci nato »širno odstranili, (O p-ercentuali glasujočih in kako so prišli v posameznih sekcijah do tako visokega števila fašistovskih glasov, bomo še govorili. — Ravnokar nam je prispelo poročilo iz Pule in Žmiaja.) __ Tekanju jo j« začel pretepati in naposled jo je u z nekim ostrin rezilom poreza 1 po licu in po vratu. Poškodbe, ki jih je zadobila Levacovicheva« so ozdravljive v 10 dneh. — Nasilnega ljubimca niso še izsledili. Nesreča pri delu. Včeraj popoldne se je na na glavnem kolodvoru ponesrečil železničar Ivan Švart, star 46 lat, stanujoč v Nabrežmi. Pri delu v skladišču premoga je prišel med dva vagona, naložena s premogom, ki sta ga stisnila s tako silo, da fe ubogi mož zadobil precej hude poškodbe po prsih, hrbtu in spodnjem telesu. Ponesrečenec je dobil pr*o ppmoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta; nato so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Ez trfnftVetfa dnevnike. Pred sin cčn jim so neznani zlikovci vlomili v trafiko Rože Chia-ravini, kt se nahaja v ulici Parini št. 8; prebrskal so vse predale, se naložili s tobakom, cigaretami in znamkami ter natihoma izginili, odkoder so prišli. Chiaravmijeva, ki jo je zlikovski obisk stal 1500 lir, je naznanila tatvino na policijskem komisarijatu v ul. G, Brtmner. — Zasebnici Evgeniji Mariotti, stanujoči v ulici Navali št. 47, so predsinočnjim neznani zlikovci ukradli iz njenega stanovanja mnogo kosov perila in par oblek v skupni vrednosti okoli 1700 lir. — Smolo pa sta imela zlikovca ki sta predpreteklo noč skuišala vlomiti >v trgovino z jestvinami, ki se nahaja v ul. Šalita Promon-torio št. 10. Ko sta že odprla jeklen zastor pri vratih, ju je presenetil lastnik trgovine Osvald Marin, stanujoč v nasprotni hiši. Marin, ki je bil slučajno še pokonci, je zapazil skozi okno počenjanje zlikovcev; začel je vpiti ter na ta način preplašil tata, ki sta jo naglo odkurila. Včeraj je Marki naznanil dogodek na policijskem komisarijatu v ulici Sani Id, Kateri Mz rs!! poslanci Razni listi so objavili tc dni kot definitivno vest. da sta na slovanski listi izvoljena dr. Stanger in dr. Besednjak. Po dosedanjih uradnih podatkih o preferenčnih glasovih sodeč, sJoni ta vest na negotovi podlagi. V tržaški pokrajini so bili prednostni glasovi sledeči: Wilfan Besednjak Stanger 3417 3040 3275 Včeraj je volilni urad preštel tudi glasove sekcije &4 (Dolina) in sekcije 131 (Slavina), v katerih je dobi! dr. Wilfan 223 in dr. Stanger 217 prednostnih glasov. Skupaj dr. Wilfan 3640, dr. Stanger 3492, torej dr. Wilfan 148 glasov več nego dr. Stanger. P© podatkih, ki jih je sestavila tukajšnja prefektura, je dobil dr. Stanger v tržaški, furlanski in zadrški pokrajini za 242 več prednostnih glasov nego dr. Wilfan. Potemtakem je moral dobiti dr. Stanger na Goriškem 242 -j- 148 = 390 prednostnih glasov več nego dr. Wilfan. V radni podatki, ki so nam na razpolago iz precejšnjega števila goriških sekcij, pa kažejo, da so prednostni glasovi povsod (razen par prav neznatnih izjsm) številnejši za dr. Wilfana. Treba je torej počakati, dokler bodo znani vsi preferenčni glasovi. e Včeraj smo naglašali v uvodnem članku, kako so dogodki povodom sedanjih volitev očitao in nazorno pokazali potrebo enotne politične organizacije za vse naše ozemlje v Italiji. Ne bi pa hoteli, da bi se ta naša beseda krivo tolmačila. Sklicevali smo se na zgled, ki so ga dali Nemci v Poadižju. Naglasiti pa moramo, da so nam ga dali kljub dejstvu, da tudi tam ljudje n?so vsi istega političnega ali kulturnega na-ziranja. V času pa, ko je trebaio nastopiti za lastni narodni obstanek — za najvišji skupni cilj — so pustili vse te razlike na strani in »o se stisnili vsi v eno bojno vrsto. S tega vidika je treba presojati naše opozar-f tnje na zgled Nemcev v Poadižju. Bi!i bi mi zares smešno naivni, če bi si domišljali, da je možno politično življenje brez opredeljevanja po političnem in kulturnem naziranju, to je — brez strankarskega opredeljevanja, Tega ni v nobenem narodu in ne more bili tudi pri nas. Skupno in edinstveno politično organizacijo si zamišljamo tako, da bodi vsaka struja v nji avtonomna, da imej — po domače rečeno — svobodno roko v vsem, kar ji je specifičnega, posebnega! V vseh stvareh, ki so in ki nam morajo biti skupne, pa naj imajo skupno vodstvo in naj nastopajo kot celota, katere sestavni deli so enotni na delu in v hotenju. Taka vsem skupna stvar so gotovo politične volitve, ki — v našem posebnem in pretežavnem polo-iaiu, ko gre za življenje nam vs^m — ne smejo biti prilika za uveljavljanje programov strank ali struj, ampak manifestacija za pravice do življenja naše narodne vkupnosti. Ta^ kih stvari, ki jih moramo skupno braniti, ako ae hočemo ohraniti in razvijati, je vse polno um, narodno-političnem, kulturnem in gospodarskem polju. Vsa taka vprašanja tvorijo temeljne pogoje za naš obstanek in za uspešno življenje. Ko gre za brambo takih skupnih interesov, je vsako strankarstvo zločin, ker kvari, ali celo naravnost onemogoča delo in borbo za narodni obstanek. Napram vnanjemu svetu ne smemo biti stranka, ampak narodna vkupnost, »družen« ▼ enotno politično organizacijo! e mtm » mu nam pišejo: V soboto, v noči pred volitvami so se nepoznani junaki vtihotapili v našo 2e so ves oder polili z bencinom in zažgali na enem mestu. Potem pa so — kakor navadno — zbežali Na srečo so neki ljudje zapazili dim in začeli gasiti. Tako ni vse poslopje zgorelo, kakor «e je glasilo prvo poročilo. Namen junakov je bil očividno ta, da bi z zažigom zastrašili naše volilce. To je že tretji poizkus, da bi «Zoro» spremenili v pepel. Take stvari se dogajajo v času, ko j« v Opatiji mnogo tujcev in tudi Ju-goslovenov, s katerimi je g. Mussolini sklenil pakt prijateljstvaf Ti se morajo vpraševali: če se tako postopa z našim narodom pred našimi očmi in pred licem Številnega tujega sveta, kaj se mora dogajati še le v samotnih vaseh, kjer imajo «junaki* še svobodnejše roke. En primer: Pred par tedni je prišlo v Ka-štelirju nekoliko oboroženih «mladeniče v* v hišo kmeta Ivana Šolarja- Ta se je nahajal na ognjišču pri večerji. Mladeniči so ga prijazno pozdravili in ga zaprosili, naj gre z njimi iz hiše. In Solari — ki ni slutil nič hudega — je šel z njimi. Na dvorišču pa so ga vrgli na tla, mu zvezali roke in noge ter so ga do krvi pretepli s kopiti pušk in bokserji. Potem so ga odvedli v hišo nekega drugega Kašte-lirca, kjer so ga zopet »dostavljali. Vzrok? Solari je Slovan* ki noče zatajiti svojega slovanskega prepričani a. Zažig «Zore» v Opatiji sicer ni dosegel popolnega uspeha. AH doseženo je nekaj drugega: prepad med enimi in drugimi se je zapet razširil za nekoliko stopenj. Ne po naši krivdi . Zastopnikom list v eb#z*h Trst, DoKne m in Milje. Kr. p re t etra L, II. m III. okraja v Trstu vabi vse skruđoeto^je in zastopnike list v 78 sekcijah tržaške občine in v sekcijah v Miljah in Dolini, da prisostvujejo, ako hočejo, dne 16. aprila 1924. ob 10. uri odpr»tju zavitka, v katerem se nahaja po pokrajinski volilni kozmitiji vidiran imenik in k sestavi prepisov, na katerih »e bodo lahko podpisali na vsak list v smislu čl. 79. volilnega zakona od 13. dec. 1923. Dopisovanje v Arabijo. Poštni komisarijat za Julijsko Krajino sporoča, da se sprejemajo priporočena pisma v Arabijo (Hedžas) preko Egipta na riziko pošiljateljev samih. OrtiStaeM vesti Telovadno dmšfcvo « Sokol« pri Sv. Jakobu ima v nedeljo svoj redni občni zbor. Bratje in sestre, udeležite se ga prav gotovo! M. D. P. - Sv. Jakob. Danes, v petek, 10. t. m. odborova seja v navadnih prostorih. _ Predsednik. is triaikeoa živlienla Nasilen ljubimec. Včeraj popoldne je prišla v mestno bolnišnico 18-letna sobarica Roža Levacovich, stanujoča v ul. Riborgo št. 9; dala ti je obvezati 10 cm dolgo rano na levem licu in akoro enako dolgo r^no na vratu; poleg tega je bila še hudo opraskana po obrazu in na glavi je imela več bunk. Levacovicheva je povedala, da jo je na ta način zdelal njen ljubimec, nek mlad Kalabrež, ki ga pozna samo po imenu. Vincenc — tako se imenuj* junak — ki je bil namreč zelo ljubosumen; predvčerajšnjim se je iz tega vzroka jel prepirati z njo v ulici. Crosada; po kratkem pre- Vesli iz Istre Herpelje-Kozina, (Kako smo «volili»). Dne 31. marca t. 1. je sklical naš g. občinski komisar obč. volilno komisijo, katera je bila sestavljena iz 5 fašistov in 3 fašistov, da izvolijo 4 skrutinatorje. Upali smo, ker je bila naša večina, da bodo vsaj naša dva izvoljena, a varali smo »e. Volitev je bila tako zasukana, da so bili Izvoljeni en Slovenec in trije fašisti; zmagali so trije proti petim. ■— Pa mi, skromni v vseh ozirih, smo se zadovoljili tudi z enim. Da nam bo pa še ta odmanjkal, nismo sploh slutili. V soboto, 5. t. m. ob 3.45 popoldne se oglasijo na domu skrutinatoria - Slovenca orožniki in ga pozovejo na karabinervko postajo v Materijo, češ da je prišla neka ovadba proti njemu, ter da se mora zagovarjati. Ko so se orožniki prepričali o njegovi nedolžnosti, so ga še isti večer izpustili. Seveda, našega skrutinatorja ni bilo ob 4, uri na določenem mestu in gospodje so po zakonu izvolili drugega, kateri je bil na to pripravljen, seveda fašista. Kljub temu smo «e podali drugi dan na volišče. Nestrpno pa smo Čakali na izid. Ko srno ga zvedeli, smo zastrmeli: pričakovali smo vse kaj drugega. Da je bila naša organizacija izborna, se razvidi iz tega, da se je od 740 vpisanih volilcev udeležilo volitev nad 600 mož. Sleherni volilec je bil poučen, kako se voli. Izid volitev pa je bi) sledeči: fašisti so dobili 332, Slovenci 20«, kem. 21, pop. 1, rep. 2 in um tarči 10 glasov. Nimamo pojma, kako je do tega prišlo. Računali smo, da bodo dobili fašisti od 30, največ 40 glasov. Mogoče so se volilci v temni -kabini motili, da so črtali razne make. Volilci tega ne vedo. Bog gotovo ve, kako je do tega prišlo. Zrtva gori omenjene aretacije je bil na$ požrtvovalni in značajni gospod Fran Race iz Heipelj. rija Kmetova: Kako smo hodili božji grob uiolft. — Jos. Ribičič: Zavratne posašti: 7. J. kraljeviča Sifhca Zadnja izkušnjava. (Z lesorezom B. Jakca). — Ivan Zoreč: Želje (z risbo S. Šantla), — Fran Tratnik: Berači. — Zmca (z risbo «Baiiš» M, Gasparija}. — Kotiček malih. — V velikonočni prilogi: Karel širok; Rože za Marijo, — Ljudmila Prunkova: Kako \e nastalo pritrkovanje. (Z risbo Ks. Prunkove). — Baščan - J. Siebe: Poroka miške pipice. — Stano Kosovel: Čudn-a dežela. — Na 3. strani platnic: M. Maleš: Simon Jenko, — Naslovna strun: «Sveti ogenj», ki gori pred vaško cerkvijo na Veliko seboto zvečer, in ki ga otroci neso domov, da prinese blagoslov hiši. Narisal L. Žagar. ^Gospodarski vestnih. Izšla jc 4. številka tega važnega gasila na?ih gospodarskih organizacij s sledečo vsebino: 1, B. J.: Gojiie sviloprejke! — 2. Zadružništvo: Dr. K. M.: Po-sujilnice. (Dalje). — 3. Živinoreja: Ing, Podgor-nik Anton: Kostolomnica in slajnica' pri živini, - Živinozdravnik G,: O konjski smrkavosti. - P. G.: Reja piščet. — 4. Sadjarstvo: Ušaj Just: Pravilno sajenje dreves, — 5. Klajno apno. — 6, Mlekarstvo: Ing. Podgornsk Anton: O vplivih na množino in kakovost mleka. — 7. Vojna odškodnina: Plačevanje odškodnine. — 8, Vinogradništvo: M. A.: Umetna gnojna v vinograda (dalje). - Štrekelj Josip.: Strupena rosa. — 9. Kletarstvo: Raba španske zemlje za čiščenje vina, — 10, Vrtnarstvo: Kako preženeš kukca? - Obrezovanje vrtnic. — 11. Davki in pristojbine: Gč.: Bb-činska davščina na živino. — 12. Dopisi; — 13. 'Vprašanja in odgovori, — 14. Drobiž. — 15. Čebelarski vestnik: U$aj Just: Pomoč brez-matičnim družinam spomladi. - V. J.: Krmljenje čebel. - V. J.: Pregledovanje zalege. Gulin Mijo: Še o zlati rozgi. - Novi vprašanji. - Obvestila. — 15. Na platnicah: Listnica uredništva in uprave ter oglasi. Naroča se: Gorica, Via Giosue Carducci št. 7, I, Naročnina za vse leto znaša L 10, pos, številka pa 1 liro. IĐH/JA. Elegantnim gospem! Od jufri napriz v Hotelu Dodič» velika razstava in prod.: ženskih klobukov in drugih potrebščin po rekianmih cenah. Samo za nekaj dni. • A. Siabiie, &JRONE, srebro, zlato in platin fuipufeo*. Plačam več kot dru£i. Zla Urna Povh Al-bert, Trst, via Mnzzini 46. 25 6 HARMONIJEV, 2 glasovii ja na prodaj po jako nizki etni. Več pove I, Kacin, Gorica, Via Rastello 12. 411 ZLATO, srebro, briijante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Fr.mcesco 15, II, 26 BABICA, avtoriziraua, sprejemu noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29, 306 družba z om. j. (29) Trst - Via firiisti 9 - Trst \imu]2 preizkušnje vsake urste. Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka. Liboldsdln nm Mbio. Ker sc je zadeva z g. Stergarjem resila mirnim potom, daruje N. N. znesek L 25 za podružnico Sol. društva pri Sv. Jakobu. Za šolsko refekcijo pri Sv. Jakobu jc daroval g. Kari Sosič, gostilničar, razun plačanih listkov še L 50. Nadalje so doposlali potom T. O. Z. Suša Fr. L 50, Goriuo Alojz L 10, Kosmerlj L 10, Barbič L 20, FabČiČ L 20, N. N. iz Sežane L 15 in g. Josip Mevlja L 10, Za prodan izvod starih Ivan-Marija Vialis je torei prestal preizkušnjo, lei jo je čakal profesor Vernat. In kako grozna je bila ta preizkušnia: smrt tako inteligentnega, tako ljubljenega in tako ljubečega sina, v katerega je polagal vse svoje upe za bodočnost! On j« prenašal ta stražni udarec — po kričansko. Čitatelj si je gotovo zapomnil, da je ta zdravnik, ki o moralnih dejstvih ni bolel govoriti drugače nego s kliničnega stališča, omenil obnovitev vsrskega življenja, ki ga je ugotovil pri tem od dednosti ozdravljenem človeku le kot nekako pomožno sredstvo. Toda kaj je pravaaprav v zdravljenju 'pomožno sredstvo? Pomožno zdavilo, ki prispeva k učinkovanju glavnega zdravljenja. Videli smo, v čem je obstojalo za Verna ta v tem slučaju glavno zdravljenje. On ga je iskal predvsem v udarcu — choc —, k ga je on pisal da podčrta sličnost, ki jo jc ugotovil j cied čisto ps&ologičnim stresom in kirurgič-nisa udarcem — skoefc-om. Ce pa bi gospa Vt&Bs ne bila inthnno in globoko prežela svojega sina s tem verskim življenjem, ki ga je brezbožnež označil za pomožno sredstvo, kako bi bil našel ta sin po onem prepovednem udarcu moč, da moli s tako gorečnostjo, vsled katere je potem sodeloval pri vseh dobrodelnih ustanovah svoje matere? Tudi tu govori Vernat o altruizmu,