ODGOVARJAMO
Ureditev ceste in železniškega križišča Brezovica - Podpeč
Cesta Brezovica-Podpeč je bila tnodemizitana v obdobju 1965-1966. Asfaltna preproga je vzdržala do gradnje avtoceste Ljubljana-Vrhnika, ko so biti, kljub pfppovedi za tovomi promet, masovni prevozi materiala u kamnolonia SCT v Preserju. Čeprav so o kršitvah bile dane prijave na Cestno inšpekcijo oziroma organom za notranje zadeve, je prišlo vsled preobremenitve do poškodb na vozišču. rta katere opozarja bralec, do popravil vozišča s strara povzrotiteljev poškodb pa tudi ni prišlo. Tako je celotno breme popravila ceste prešb na občinsko komunalno skupnost, ki je pričela cesto obnavljati sistematično na najbolj dotrajanih odse-kih glede na obseg razpoložljivih sredstev.
V  letu 1981 je bii obnovljen asfalt (urejen je bil enostranski pločnik) na odseku Brezovica-Vnanje gorice, v letu 1982 pa je bila izvršena gradbeno in finančno zelo zahtevna sanacija mostu v Podpeči.
V lelu 1983 pa je prišlo do spremembe samoupravne organiara-nosti na podraSju cestnega gospodarstva. Osnovala se je Cestna skupnost Ljubljana, na katero so od Komunalne skupnosti prešle vse pravice in obveznosti glede vzdrževanja in obnove lokalnih cest, med katere sodi tudi cešta Brezovica-Podpei, Tako je v letu 1983 še pod upravljanjem Komunalne skupnosti prišlo do del pri avtomaiiziranju zapornic v Vnanjih goricah, pnpravljen pa je bil tudi projekt popravila ceste med Vnanjimi in Notranjimi goricami, železniških zapomic v Notranjih goricah. S prenosom pristojnosti s Komunalne na Cestno skupnost je bil hkrati izvnen tudi prenos finančnih sredstev skupaj z obveznostmi do programa (zahteva skupščine Komunalne skupnosti). Pri&kovati je torej, da bo Cest-na skupnosi v letošnjem letu skupaj z Železniškim gospodaretvom dokončala dela na avtoraatiziranju zapornic v Vnanjih goricah oziroma izvrtilo popraviio ceste med Vnanjimi in Notranjimi goricami.
Strokovna služba obfinske komunalne skupnosti
Tesna ulica
(članek v Naši komuni št. 16/17, z dne 20. 12. 1983)
Ureditev Tesne ulice in cestna protnetna ureditev zazidal-nega otoka VS-106 med Bobenčkovo, Gregorinovo ulico in Tiiaško cesto ter železniško progo, ni bila možna zaradi nedorečene urbanistične ureditve tega predela. Zaradi takega stanja je bilo naročeno ZIL, TOZD Urbanizem, da izdela preverbo programa v delu zazidalnega otoka VS-106 med Bobenčkovo in Gregorinovo ulioo, katero je le-ta izdelal v febniarju 1983 na podlagj potrjene urbanistične dokumenta-cije in usmeritvami razvoja mesta Ljubljane.
Izvrini svet občine Ljubljana Vič-Rudnik je dne 16. 11. 1983 predtog programa obravnaval in med drugiin sprejel tudi naslednji sklep:
»Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja naroči izdelavo zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka VS-106 med Bobenčkovo, Gregorinovo in Tržaško cesto ter
železniško progo Ljubljana-Sežana, ki bo obravnaval pro-metno ureditev, parkirišča in komunalne naprave po obstoje-čem stanju«.
Glede na ta sklep je Komunalna skupnos: obiine Ljubljana Vič-Rudnik takoj naročila izdelavo tehnične dokumentacije za ureditev Tesne ulice ter uvrstila ureditev te ulice v usmeri-tve in smernice za izdelavo srednjeročnega plana za obdobje 1986 do 1990, kar pa bo možno realizirati po sprejetju zazidalnega načita. Glede pripombe o strokovnosti vzdrževa-nja te ceste pa smo odgovor zahtevali od upravljalca in vzdrževalca ceste, KPL, TO2D Komunalne gradnje, ki pa nam ga še ni posredoval.
Strokovna sluiba občinske komunalne skupnosti
Kmetje so ostati na cedtilu
Da so koreniki kmetje potrpežljivi in vdani kot le malokateri, dokazujcjo že s svojim trdim življenjem, ki je zahtevno kot le malokje. Toda nedavno pa so bili dobesedno primorani izstopiti iz svoje kože in se nehote pokazati tudi z nekolikanj drugačne plati.
Vsak zase so namreč pri Veterinarskem zavodu Krim Grosuplje (DE Ljubljana Vič-Rudnik) naročili oseti^e-njevalca, toda tega kar ni in ni hotelo biti od nikoder. Vnovič so ga poklicali (po telefonu) in ta jim je znova obljubil, da bo prišel, vendar pa dalj kot do obljub tudi topot ni prišlo. Kmetje so iakali zaman. Veriga praznih obljub se je sčasoma razširila še na številne druge kmetije na Samotorici, v Žažarju in Šentjoštu in kmetje so sčaso-ma postali več kot prepričani, da se veterinarju enostav-no ne da v hribe.
»Kaj takega doslej tu še nismo doživeli,« ob tem jezno razmišlja Štefan Kozjek, predsednik vaškega odbora Ko-reno. »Prejšnji osemenjevalec je vselej redno prihajal na domove, pa četudi je bil težak bolnik. Tega pa zlepa ni od nikoder. Naj se vsaj dokončno izjasni - ali bo zares prihajal ali pa naj dajo drugega. Tako pa ne bo moglo iti naprej...«
BRANKO VRHOVEC