76. sieviika.
a nć. -fm
Izdanje za petek 26. junija 1896
(v Trsta, v fcetrtek zvečer dne 25 junija 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINOIT11
Izhaja po trikrat na tedon t ieatih iz-danjih ob tovklh, četrtkih in sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob uri zjutrai. večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane : ga Jeden mesec . f. 1.—, istv^n Avstrije f. 1.S0 » tri meseo, . „ 3,— , . ,4,00 za pol let* , . „ 6,—	, , a,—
sa vse leto . . „ 12,— , „ »1«.—
Naročnino Je plačevati naprej ia naročbe krez priložene naročnine se uprava ne
ozira.
Posamične številke se dobivajo v pio-dajalnicah tobaka v Irutu po 9 nvč.
EDINOST
izven Trata p«» 4 nv£.
Oglaai ae račune po tarifa v netita; za naslova z debelini črkami ae plačuie prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana. osmrtnic* in javno zahvale, d'-niHČi oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Vsi dopiai naj ao pošiljajo uredništvu nlioa Caserma S*. 13. Vsako pirnno moru biti frankovano. ker nefrankovana ae ne spre jama jo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, r^klnm.-.eiie in ogla«« snm-jonia tipravništio ulioa Molino pn -eolo bSt. 3. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklam« cije ao proste poštnina.
G I
„ Y edino t ti J« moe"
Po delegacijah.
Kakor smo rekli nedavno temu, tako meni tudi zagrebški „Obzor": ministra Goluchovski in Kallay smeta biti popolnoma zadovoljna. Mi pa bi dostavili se, da v krog te zadovoljnosti treba Se pritegniti mogočno časopisje nemško in v skupini teb zadovoljnih činiteljev izražena je smćr naši vnanji politiki. Popolno označenje te vnanje poli* tike po dobimo še le, ako povdarjamo, da so se razprave v ogerski delegaciji vršile — brez razprave, to je: velemožni delegatje ogrski bili so v globino svoje duše zadovoljni z vsem, kar je storil njegova ekscelenca minister Goluchovski, kar je govoril sedaj in kar je obetal za bodočnost, Ma-djari so torej najzadovoljneji v krogu zadovoljnih. Blagor njim!
Toda .Obzor* povprašuje po vsej pravici: ali je tudi prebivalstvo monarhije avstro-ogerske tako zadovoljno z našo vnanjo politiko, kakor, sti se pokazali zadovoljni avstrijska in še bolj ogerska delegacija. Poizvedo-vaje po vzrokih temn nesoglasju med delegacijama in ogromno večino prebivalstva, dotaknil se je omenjeni list vprašanja, kojemu se v nas obrača vse premalo pozornosti. To vprašanje je — način, kakor so sestavljene delegacije. Se vć, ako bi bilo v nas izvedeno parlamentarno načelo do skrajnih posledic svojih, ako bi bili mi ustavna država po duhu in ne samo po videzu, imele bi tudi naše delegacije drugo lice. Kakor sta parlamenta to- in onkraj Litve zgolj produkt krivičnih volilnih redov, oziroma onega sistema, kojega je bil nesrečni tujec Beust zasnoval na načelu gospodstva Nemcev na tej strani, Madjarov pa na oni strani, tako tudi delegacije — ker so le odsev sestave obeh parlamentov — ne morejo biti zrcalo, v kojem bi nam odsevalo resuično javno menenje.
Poglejmo le v avstrijsko delegacijo! No, saj smo rekli še pred par dnevi, da je naša delegacija sestavljena tako, da je vsaki, še tako opravičeni, in če tudi vsemi mogočimi dokazi opremljeni opozicijski vsklik le — glas upijočega v puščavi. In povdarili smo zajedno, da vsi opozicijski zaleti ne morejo imeti za sedaj nikake praktične vrednosti,
PODLISTEK.
razun one, da uplivajo kolikor toliko na politiško vzgojo javnosti in da zlasti naši slovanski javnosti odpirajo oči.
V avstrijski delegaciji sploh ne bi mogli govoriti o kaki opoziciji, ako ne bi bilo v njej par Čehov. Ali tudi glede na to malo in osamljeno kr-delce opaža prav dobro „Obzor" : da se češka delegacija utaplja v avstrijski.
O ogerski delegaciji pa pravi omenjeni list: „V ogersko-hrvatski delegaciji ni one jednakosti, kakoršna bi morala biti in ki je jedna temeljnih toček našega narodnega programa. V morju oger-skih delegatov uprav zginevajo hrvatski delegatje, tako, da bi bili poslednji, ako bi tudi prišlo do nesoglasja, popolnoma majorizirani. Poleg tega je sistem tak, da v ogersko-hrvatski delegaciji niso zastopani nazoii večine hrvatskega prebivalstva, in bi isti sploh težko prišli do izraza. In kje so Srbi, kje Romuni, kje Slovaki ?! Vse te narodnosti niso zastopane v ogersko-hrvatski delegaciji. In to je gotovo, ako bi bile zastopane, da ne bi odobravale brezpogojno politike, ki jo tira monarhija11.
To isto velja tudi za našo delegacijo. Tudi v tej so slovanske narodnosti zastopane tako neznatno, da njih delegatje nikakor ne morejo priti do veljave, kakoršna bi bila primerna številnemu razmerju po narodnosti.
Prav ima „Obzor", ko pravi, da so delegacije brezpogojno odobrile politiko Goluchoivskega in Kallayja le vsled dejstva, ker Češka in Hrvatska nisti posebno zastopani v delegacijah kakor državi, in ker nimati besede kakor državi. Res je, da vsled dejstva, da v delegacijah ni izražena jednakost (pariteta) Češke in Hrvatske, nimata ta dva naroda primernega upliva na vnanjo politiko. Vendar pa treba še pripomniti, da avstrijsko slovan-stvo v svoji ukupnosti ni primerno zastopano v delegacijah. Posledica temu je seveda ta, da se vsa vnanja politika urejuje tako, kakor da v tej državi Slovanov niti ni in kakor da je avstro-ogerska monarhija jednotno narodna nemško-madjarska država. Ne, s tem še ni povedano dovolj, ako rečemo, da se Slovani ne upoštevajo o določanju naše vnanje politike, ampak povdariti treba tudi, da ista politika pošteva kjer le more in kolikor le more madjarsko — občutljivost.
Povest. — Spisal O. K. Srčan.
(Dalje).
VI.
Kmalu je bilo očitno, da je Zaljan lagal Marici, kajti vrnil se je že z mnogim denarjem, ki ga je dobil za svoje posestvo na Koroškem.
V	takih dogodkih je prišel junij leta 1866. V Mirnem so bili nekateri bogatejši kmetje in posestniki naročeni na slovenski časopis, katerega je pri kozarcu vina v jedini vaški krčmi pri „Zlatorogu" običajno čital jeden ua glas, drugi so pa poslušali verno.
V	tem letu se je veliko govorilo o bodoči vojni z Lahi in Prusi.
Zares je počil glas, da se že zbira v Avstriji vojska.
Tudi Milan je čital to vest v časopisu, in tedaj mu je šinila v glavo misel: „Kaj, ko bi šel tudi jaz kakor dobrovoljec v vojsko ?"
In ta mis^l ga ni zapustila.
Bolelo ga je, ko je videl, kako se njegove
najlepše nade razprševajo v — prazen nič. Bal se je trenutka, ko bo videl ljubljeno Milico — ženo druzega... A zopet je pomislil. In zakaj da bi se prav on cdrekel Mdrici, ko vendar ve, da ga ljubi, in zakaj naj bi se ne odrekel .Zaljan, kojega mrzi njeno srce ? Zakaj bi se moral baš on odreči svoji goreči ljubavi, ko vč, da zadi s tem i Mdrici skelečo srčno rano, ki se jej morda ne zaceli nikdar! Saj v6, da bo Marica trpela po zgubi njega, kajti ona ga ljubi, nje duša, nje srce pripada njemu. Ali ni on tisti, po čemer hrepeni vse njeno bitje. In sedaj prihaja Zaljan, kojega Marica ne ljubi, za katerega nima niti iskrice dobrohotnosti, in hoče, da bi jo prepustil njemu I.... In kako naj si pomaga ! ? . ... Mar mu preostaja kaj druzega, nego proč cd tod!... Mej grome-njem topov, mej streljanjem pušek se morda umiri to razburjeno, obupano srce !...
Povedal je svoj naklep očetu in Zorislavi, Oba sta mu sprva silno pobijala to misel, a ko je stari Krivec spoznal, da se Milan noče oženiti z dru so razen z M&rico, mu je naposled dovolil s težkim srcem iti v vejno.
S tem je raztolmačeno dejstvo, sicer nerazumljivo, da delegaciji po večini slovanske države brezpogojno odobrujeti vnanjo politiko, prikrojeno po madjarškem ukusu. To dejstvo je, kakor gori povedano, posledica dejstva, da tudi delegaciji, kakor produkt sestave sedanjih parlamentov, nisti izraz resničnega javnega mene n j a. Tako stojč stvari. V očigled temu stanju stvari opaža „Obzor* prav umestno :
„Na žalost kakor da Evropa nima ni časa ni volje, da bi uvaževala to. Od todi prihaja, da se povdarja po vsem evropskem novinstvu, kakor da je, izvzemši Čehe, v monarhiji vse zadovoljno se sedanjo vnanjo politiko Avstro-Ogerske. A če bi resno poštevali vsaj opozicijo čeških delegatov, govoriti bi morali nekoliko previdneje o namišljeno soglasnem odobrovanju, s kojim se more hvaliti grof Goluchowski. V prvo predstavljajo češki delegatje številen narod, odličen toliko po svojem bogastvu, kolikor po svoji kulturi; v drugi pa govore oni v obče se slovanskega stališča. Ti dve okolnosti sti jako važni in sti v dokaz, kako so v monarhiji močni tudi oni činitelji, ki ne odobrujejo brezpogojno politike grofa Goluchowskega, kakor jo je odobril v svojem poročilu madjarski delegat Falk. A zakaj jo je poslednji odobril tako brezpogojno ? Mi mislimo, da se odgovor na to vprašanje nahaja v govoru, ki ga je izustil poljski delegat Zaleski. Ta delegat sicer ni bil taktičen, ali bil je jako odkritosrčen, ko je povdarjal, da je grof Goluchowski Poljak. Le vsled tega, ker je Poljak, moglo je dobiti njegovo poročilo toli sogla-sujočo parafrazo v poročilu češkega delegata Falka. Nadaljevala se bode torej, ob odobravanju zakonitih zastopov monarhije, politika, koje ne odobruje večina prebivalstva. In ta fikcija bode mogoča in bode trsjala, dokler bode trajal sedanji sistem, namreč: dokler ne bode zadovoljeno narodnim in državnim težnjam Češke in Hrvatske."
Potem pripominja še „Obzor", da se je samozavesti in — če tudi le relativni — svobodi naroda Češkega vendar posrečilo, da je dosegel vsaj toliko, da more vsaj povzdigovati svoj glas v delegacijah ter da more voditi tako narodno politiko, da morajo računati žnjim tudi oni, ki so mu nasprotni. Ako Češka tudi ne more uplivati na vnanjo politiko,
Vendar Milan ni šel takoj od hiše. Hotel se je posloviti od Marice.
Želja se inu je izpolnila kmalu. V mraku je srečal M&rico. Bila je na bližnjem holmcu, kier je stala kapelica Matere božje.
Izvedši Mdrica o Milanovem sklepu jela je ihteti britko in prositi, naj ostane. Kaj počme re-vica brez njega, saj se je vse njeno bistvo ovijalo okolo njega kakor šibka rastliua ob krepki kol. A tudi Mfiričina prošnja ga ni ganila.
Ko je Mdrica videla, da so zastonj vse njene prošnje, se gaje oklenila in rekla: „Ker vidim, da trdovratno vztrajaš pri svojem sklepu, te moram pustiti. Vendar vedi, da te bode ljubila tvoja Mdrica, tudi ko bodeš daleč tam v tujini!"
Še jeden poljub in razšla sta se.
Že drugi dan je povezal Milan vse potrebne reči skupaj ter se poslovil od očeta in jokajoče sestre.
Prišedši v mesto, se je vpisal takoj med dobrovoljce in že drugi dan je odkorakal z novimi tovariši proti jugu.
(Pride se).
pa vsaj oglaša se lahko se svojimi nazori. Hrvatska pa je še veliko na slabšem v tena pogledu. Hrvatska niti ne obstoji v zmislu sedanjega sistema; zato pa tudi ni zastopana v ogersko-hrvatski delegaciji. Kajti oni, ki jo zastopajo v Budimpešti, niso možje, ki tirajo, kakor češki prvaki, narodno politiko, torej tudi ne govore v imenu Hrvatske. Službena politika v Hrvatski ni narodna, vsled česar poslednja ne more niti v najblažji formi izjavljati, kako misli o v nanj i politiki.
Povseri osnovanim opazkam .Obzora- bilo bi pridodati, da tudi v vsej Cislitaviji službena politika ui — narodna politika, v kolikor bi se namreč moralo upoštevati mišljenje in čutstvovanje slovanskega prebivalstva. Res je, in mi želimo le, da se čim preje uresničijo narodne in državnopravne želje Čehov in Hrvatov, ker le tem potom prideta ta dva naroda do primernega upliva na vnanjo politiko vkupne monarhije.
Kraj vse velike važuosti Čehov in Hrvatov pa ne smemo pustiti izpred oči vprašanje, kako zagotoviti tak upliv tudi ostalemu slovanstvu monarhije, zlasti Slovanom na jugu te državne polovice? V ta namen pa ne vidimo druge poti pred seboj kakor odpravo krivičnega državuozborskega volilnega reda, oziroma uvedenje splošne in jednake in na vse strani povsem svobodne volitve. Le tako moremo v Avstriji priti do res „ljudskega" parlamenta — do parlamenta, v kojem bodo odsevali resnični odnošaji države. Iz takega, na mišljenju javnosti temelječega parlamenta, bodo prihajale tudi drugačne delegacije, in take predru-gačene delegacije bi tudi drugače sodile o sedanji nemško-madjarsko-poljski politiki.
Res je torej, da v nas službena politika ni wnarodna*; na tem pa so po velikim delu krivi volilni redi za naš osrednji parlament.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 25. juny» 188«.
Ali se pripravljamo ?! Pišejo nam: Pravo naslado čital sem Vaš članek, priobčen nedavno temu pod tem naslovom. Završi vši čitanje pa mi je bilo milo pti srcu, kajti živo mi je stopilo pred očij, kako bi moralo biti med nami in kako v resnici je. Človek bi res mislil, da so Slovenci utak-nili glavo v vrečo — kdo se meni v nas o bodočnosti ? 1 Vse se peha in pobija radi rasnih malenkostnih vprašanj, koje smemo označiti po vsej pravici kakor jednodnevne mušice. Kdo se zmeni v nas za kardinalno točko vgeh naših taborov? Kdo uvažuje resuico, da le po združenju vseh Slovencev v jedno administrativno celoto bi se usposobili za pravo narodno življenje ? ! Vse to so postale našim možem utopije, sanjarstva. Hudo je izreči to besedo, in vendar sedanja mehkužnoat v slovenskem razumništvu napravi j a na vaacega razsodnega in potrebe naroda dobro poznavajofiega človeka utis, kakor da je naše razumništvo jelo degenerirati in da dan na dan zg u b-lja sposobnost za vodstvo naroda, tako vodstvo namreč: ki ve, kaj hoče, ki nikdar ni za las ne odstopa od tega, kar hoče, in ki tudi kaže vsakomur, kaj hoče. Boja in bojevitosti je pač mnogo med nami, toda le za — malenkosti; zadovoljni smo, ako smo se svojo „odločnostjo44 zadovoljilijsvoji dragi osebici. Postali smo grozno subjektivni. A kdor je subjektiven, ta je tudi malenkosten. V malenkostih smo postali velikani, v velikih stvareh pa — pritlikavci. Strašno nas zanimiva, kako živi ta ali oui slovenski .liberalec", ali pa koji siromašni kapelan na deželi, nikdo pa ne graja ni .liberalca', ni kapelana, četudi jeden ni drugi nima zmisla za uarodni naš program, ki ga nam je ustvarila prejšnja generacija naših voditeljev. Kdo se zmeni v nas, da ponovimo, na kar smo namignili že poprej, za idejo združenja slovenskih pokrajin v jedno upravno celotoP Nikdo. In kjer ni zanimanja, tudi dela ne more biti, oziroma pripravljanja za oni treuotek, ko utegne poatati izvedljiva ta ideja! Idejalizem je prišel ob ceno dandaues; tudi v narodnem gibanju ni več tistega idejalnega poleta od nekdaj. Redki so oni, ki so ostali zvesti stari šoli narodnih idejalov. Nikdo se ne izpostavlja rad zasmehu. Tem hvale-vredneje je od Vas, da niste izgubili vere do narodnih idejalov — da gojite vero v preobrat v
naši državi v takem zmislu, da se vendar enkrat uresniči to, kar so postavili na narodni program naši predniki, dobro vedoči, da je to jedina pot ^o narodnega življenja v Slovencih. Da nismo taki, kakoršni, žal, smo, ne minil bi nijeden dan, da ne bi naše časopisje, da ne bi govorniki na shodili učili ljudstva o velikih i n konečnih naših ciljih, da ne bi pripovedovali ljudstvu o velikanskih dobrotah, kojih bi bili deležni, ako bi bili sami gospodarji na svoji zemlji, ako bi si, združeni v jedno celoto, sami urejali svoje potrebe, j Neprestano bi morali, besedo in pismom, skrbeti za to, da ni za trenotek ne obledi ta ideja, ampak da ostane sveža in plamteča v srcih zavednih in da se polagoma razširi v srca vsega naroda. Tako bi moralo biti; v resnici pa je tako, da niti mej ne poznamo svojih pokrajin, da niti ukupno slovensko razumništvo ne ve prav natanjčno, do kje prav sega naša last in po takem: do kje segajo naše dolžnosti ob periferiji na severu in na jugu. Vidite, jaz menim cel6 to, da bi morali imeti po-polen zemljevid vse Slovenije, a ob periferiji bi morali biti natančno načrtani narodnostni odnošaji Ta zemljevid naj bi se priobčeval bodisi tudi vsako leto na platnicah knjig družbe sv. Mohorja, da bi tako narod jel vsaj spoznavati svojo — lastno domovino. Ko bode videl in spoznaval, do kje sega in trpi rod njegove krvi, jel se bode zanimati za one kraje iu polagoma se mu vzbudi tudi čut vzajemnosti. Tako bi polagoma ustvarili vsaj ide-jalno in moralno Slovenijo. A narod, ki je v vseh svojih slojih zavzet za kojo vzviSeno idejo, usposobljen je tudi za delo v uresnifienje te ideje. Tako soglašanje vsega naroda v idejah mora slednjič imponovati tudi nasprotniku.
Vem, da bode odgovor na ta moja »najivna" izvajanja le — pomilovalen posmeh. No, to mene plaši, kar tudi ne sme oplašiti Vas. Idejalom naroda moramo ostali zvesti, dokler gojimo vero v bodočnost naroda. Kdor pa veruje v bodočnost naroda, ta mora tudi pripravljati narod za bodočnost, ta mora širiti med ljudstvom zmisel za bodoče potrebe. Ako nočejo drugi, pa dajte in vršite Vi tem pridneje to veliko dolžnost Slednjič se Vam ne bodo smejali več, ampak sledili vam bodo, ko se spomnijo, da medsebojni prepir ni vrhni in konečni cilj naroda slovenskega! Bodite doslednil
Trgovinska zbornica v Zagreba in milenij. Ogersko ministerstvo trgovine je doposlalo trgovinski zbornici v Zagrebu poziv, da bi le-ta priredila poseben vlak na milenijsko razstavo. Predsedništvo in odbor sta storila vse mogoče, da bi zbornica ugodila želji«-- Madjarov. Tajnik Kre-šič je v dotični seji povdaijal še posebno, da bi vsacega pojedinca stala pot v Budimpešto in hrana in stan za dva dni le 8 gld.
Jako srečno je polemizoval proti predlogu prediedništva člen zbornice Kovafiič. Rekel je po priliki: Trgovina je po vsem svetu internacionalna, ta slavnost pa ni internacijonalna; istotako milenijska razstava ni svetovna razstava. Tu slave samo Madjari svojo tisočletnico, to je torej proslava jedne same narodnosti. Ako bi bila to svetovna razstava, bil bi govornik prvi za to, da se pojde, tako pa ne more odobriti predloga pred-sednistva, ker to ni ogerska, ni internacijonalna, ampak le madjarska razstava. Na tej razstavi nimajo Hrvati nikacega posla, tem manje, ko se hrvatska trgovina in promet uničujeta prav od strani onih in istih Madjarov, ki nas sedaj vabijo na razstavo.
Istotako odločno je pobijal predlog predsed-ništva obrtnik Zlatarič, rekši, da obrtniki sed^j niti o praznikih ne morejo jesti košček mesa. Tako žalostno je stanje obrtnikov. Kake so naše reke? Zanemarjene, zasute in vsled tega strada tudi obrtnik. Kdo je kriv na tem, ako ne oni, ki sedaj slave milenijske svečanosti ?! Lahko je vam, vi sedite tu in ne boli vas glava, kaj bode jutri, ali glejte nas, siromašne obrtnike, ki moramo sejati turščico, ako nočemo poginiti od glada. Tako nizko je pal naš obrtnik. A kdo je kriv na vsem tem ? To ve dobro tudi slavna zbornica. Ves svet gleda sedaj na nas in pričakuje, kako zaključimo: ali se sami proglasimo podrepicami, ali pokažemo vsakomur, da smo ljudje. Jaz sem za to poslednje in zato sem proti vsakema izletu.
O glasovanju izjavilo se je za predlog pred-1 sedništva, to je za izlet v Budimpešto, 12 sveto-
valcev, proti pa 19. Predlog je torej pal. Ta skleP je vzbudil živo zadovoljstvo med vsemi onimi, ki imajo še kaj zmisla za ugled in samostojnost naroda hrvatskega. ,Hrvatska domovina* piše: Hvala onim, ki so znali postaviti svoj interes za narodno stvar ! DA, hvala jim !
Konzistorij. Včerajšnje vesti iz Rima javljajo : Jutri b .de papež obdržaval »večan konzistorij, na kojem sprejmejo kardinalski klobuk nadškofje iz Lvova, Soinograda, Valadolida in Bourges a. Tej svečanosti bodo prisostvovali pre-latje, diplomatje in mnogo členov visokega plemstva od vseh krajev sveta. Neposredno po javnem bode pa tajni konzistorij, na kojem bode preko-nizovanih 16 novih škofov. Med temi je tudi škof tržaško-koperski Andrej Š t e r k.
Novim papeževim nuncijem na Dnn^jn je imenovan nadškof monsignore T a 1 i a n i. Novemu nunciju je sedaj 58 let; izšel je iz kmečke rodovine.
Homatije na Vztoku. Vesti s Krete so še vedno jako vznemirljive in tudi v Armeniji jelo je zopet vreti. Število uprših se Druzov (v Mali Aziji) znaša po turških virih 7000 do 8000 mdž. Za u-dušenje ustaje poslala je turška vlada tjakaj 25 bataljonov redifov (domobrancev), štiije maloazijski bataljoni se že nobilizujejo. Poleg teh je odšlo v Malo Azijo & eskadron konjice in 4 baterije topništva. Govorilo se je tudi, da se je udala posadka v Suweidi, toda ta vest še ni potrjena. Poročila pa prizuavajo, da je v nevarnosti tudi posadka v Kanavatu. Ako ne pride kmalu pomoč, bode zgub« ljena. Med padlimi turškimi vojaki so tudi trije Štabni častniki.
Tako govore dejstva. Drugače pa turški velikaši ; le-ti trde, da bi bili že davno udušili ustajo na vseh straneh, v Ma!i Aziji, na Kreti in v Ma» cedonji, a da sultan noče privoiiti v skrajna sredstva'
Različne vesti.
Mestni svet trfaikl bode imel jutri večer svojo XIV. letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu je proračun mestne uprave za leto 1897.
Proračun tržaške uprave. V jutrajšnji seji našega mestnega svfcta pride v razpravo proračun za leto 1897. Ta proračun kaže, kakor obično, tudi letos lep primanjkljaj. Mestni magistrat je proračuni!:
Bednih stroškov...... 3,075.880 gld.
, dohodkov..... 2,960.160 „
primanjkljaja torej .... 115.620 gld.
izrednih stroškov...... 243.020 gld.
v dohodkov..... 8.850 t 1
primanjkljaja torej .... 234.170 gld.
Skupni primanjkljaj iznaša 349.890 gld*
To je že lepa svota, katere — ni, a finančni odsek je v svojem proračunu ta primanjkljaj še povišal za par desettisočakov. Finančni odsek je proračunil:
Rednih stroškov...... 3,081.780 gld.
„ dohodkov..... 2,960.160 „
primanjkuje torej .... 121.620 gld. izrednih stroškov . . • . . 259.720 gld. a dohodkov..... 8.850 v
skupnega primanjkljaja . . 372.490 gld.
Kje vzeti ta denar ? No, finančni odsek tudi v očigled temu kritičnemu vprašanju ni prišel v zadrego, ampak pripravil je par lepih nasvetov, katere predloži jutri mestnemu svćtu. V prvi vrsti nasvetuje zopet, da naj občina znova prosi vlado, da bi ista dovolila občini pobirati še nadalje občinske doklade na polni državni užitninski davek. V drugi vrsti naj mestna delegacija poskrbi občini za leto 1897. kredit v conto-correntu do zneska 600.000 gld. Slednjič nasvetuje, da naj se odkloni zahteva vlade gledč znižanja občinskega davka na vino, pivo, meso itd. Vlada je namreč zahtevala, da se zniža: 1.) užitnina na vino za 20 # ; 2.) na mošt od 250 # na 220 tf ; 3.V na pivo za 100%; 4.) za klavno živino (voli) do 400 kg. od 140^ na 100% in 5.) znižanje doklade na užitninski ditvek za okolico od 150^ na 100#.
Finančni odsek trdi v svojih predlogih, da se je ljudstvo že privadilo (!) dosedanjim , dokladam na užitninski davek in da bi vsled znižanja istih konsumentje ne imeli nikakoršnega do*
bička, pač pa prodajalci, kajti cene raznih predmetov ostale bi povsem nespremenjene. (O položaju naših okoličanov v mestni občini tržaški namerit-jemo spregovoriti te dni. Za danes bi pa prosili one okoličane, ki vedno govorć o velikih dobrotah, kojih eo deležni v občini tržaški, naj si le malo ogledajo gori navedene številke! Morda je še taci h med njimi, koje utegnejo spametovati take številke. Op. ur)
„Zaslužni možje". Ne moremo si kaj, da ne bi posneli po današnjem .11 Piccolu" imena onih mdž, ki so se posebno odlikovali v pripravah za slovesen vsprejem novega rojanskega župnika don Jurizze in se trudili, da je izpala razsvetljava tako sijajno. Greh bi bil zamolčati take zasluge, sosebno, ko jih je vrli ,11 Piccolo" že razobesil na veliki zvon. Naj torej spoznajo i če. naši čitatelji imena teh velezaslužnih mož. Evo jih: Francesco P e r t o t, gostilničar „Alla scarpa" ; Ant. S c h e rl (Škrlj), Stefano Snidersich (Znidaršič), Giacomo Chersevani (Krševani), Giovanni L e s g n a c (Lešnjak) in N. B r a n d o 1 i n, izdelovalec umetal-nih ognjev. Ti so z Grete; odličnjaki iz Rojana pa so: Francesko Siuigoj, Edoardo Motscli-n i g (Močnik), Giuseppe F e r 1 n g a in Filippo P i s c a n e z (Piščanec).
Kakor vidite, sama „puro sangue". Imena zvene sicer nekoliko po slovenski, pa to nič ne d£.
Razprava proti uredniku Jakiću. Niso pogoste razprave, ki bi vzbujale toliko splošnega zanimanja med cvetom tukajšnje inteligencije, kakor razprava proti uredniku lista «11 Pensiero Slavo". Zanimiva pa ui bila ta razprava le zaradi oseb, ki so bile vpletene v isto, ampak v prvi vrsti s pravnega stališča. Saj je bil obtoženčev branitelj jeden najodličniših zagovornikov, jeden najizbor-niših odvetnikov naše monarhije. Zatorej došlo je tudi včertg poslušat razpravo neobičajno mnogo inteligencije, ne le domače, ampak tudi iz bližnjih pokrajin. Galerija bila je natlačno polna, a kljubu tropiški vročini vstrajalo je občinstvo do poznega večera, dokler ni razprava končala in bila proglašena obsodba. To pa je bilo še-le ob #11 uri zvečer.
Ker o tej razpravi spregovorimo obširniše v prihodnjih izdanjih, omejujemo se danes le na izid jate. Sodišče je stavilo porotnikom sedem glavnih in sedem dodatnih vprašanj, tičočih se različnih člaukov, priobčenih v listu ,11 Pensiero Slavo", na koje članke se je opirala tožba. Porotniki so odgovorili na ta vprašanja, govoreča o žaljenju časti potom tiska, pritrdivši vsem glavnim vprašanjem in sicer šestim soglasno, jednemu pa z 10 glasovi proti 2. Dodatna vprašanja odpadla so zatorej. Na temelju tega izreka obsodilo je sodišče g. Jakiča na osem mesecev zapora, na izgubo jamčevine v znesku 160 gl. v prid mestni ubožnici, na odškodnino 300 gl. tožiteijema in ua povrnitev sodnih stroškov. Čim stopi ta obsodba v krepost, objaviti jo je na prvem mestu lista ,11 Pensiero Slavo*. Za ostale tirjatve pa je sodišče zavrnilo tožitelja ua civilno pravno pot. Obsodba ne navaja nijedne olajševalne okolnosti v prid ob-tožeucu. Branitelj dr. Forlani prijavil je takoj pritožbo ničnosti, zahtevajoči, da mu se obsodba vroči potom okrožnega sodišča v Splitu.
Priznati moramo nepristranski, da se je občinstvo vedlo tekom vse razprave — i po proglašenju obsodbe — dostojno in taktno, dasi to ni baš običaj tržaške italijanske takozvane inteligencije in dasi g. Jakić ni baš ljubljenec teh ljudij. Omeniti bi bilo še, da je obsodba presenetila Italijane same, kajti nikdo ni pričakoval tako stroge obsodbe.
Izpred porotnega sodiiča. Danes se je vršila pred tržaško poroto razprava proti težaku Lorencu Obat-u in slikarju Josipu Legiši, obtoženima hudodelstva ubojstva. — 19. aprila zvečer sprli so se v gostilni „AU'antico Beaco", ulica Sette Fontane hštev. 28, uekateri tam na kroglje igrajoči mladeniči. Vsled tega ničevnega prepira je nekdo nožem tako hudo ranil mladeniča Ivana Hvastjo, da je nesrečnež dva dni pozneje umrl za vdobljeno rano. — Ker smo o tem dogodku v našem listu svoječasno sporočili kolikor toliko obširno, ne ponavljamo danes obtožbe, ki se omejuje na dejstva, koja so našim čitateljem bržkone še v spominu. Na razpravo bilo je pozvanih sedem svedokov, med temi tudi oče nesrečnega mladeniča. Obsodbo priobčimo prihodnjič.
Še jedna porotna razprava. Na dan 3. julija t. 1. določena je razprava proti Jakobu Jermanu in tovarišem, obtoženim hudodelstva tatvine. Isti so na sumu, da so ukradli dne 2. aprila t. I. iz skladišča št. 6 v novem pristanišču razne dragocenosti, ki so bile last grofinje Gabrijele Landberg iz Bavarske.
Svoboden parnik. V današnjem zjutranjein izdanju sme omenili, da je na angleškem parniku ,Eton', došlem iz Egipta v naše pristanišče, obolel neki mornar za drisko. Vsled tega je pomorska oblast odredila, da ostane parnik pod nadzorstvom, dokler se ne pokaže z vso gotovostjo, da ni ni-kakoršne nevarnosti, da bi se morda iz te bolezni ne razvila koja druga, kužna bolezen. To pa je dokazalo bakterijologiško preiskovanje bolnikovih odpadkov. Vsled tega je pomorska oblast dovolila parniku ,Eton* svobodno gibanje, oboleli mornar pa mora ostati še tri dni pod posebnim zdravniškem nadzorstvom.
U Z Goriškega nam pišejo: Poziv nekaterih
j učiteljev na upor proti vodstvu goriških Slovencev je vzbudil glasno nevoljo med ogromno večino ra-zumništva na Goriškem. Vse se povprašuje: kdo so ti ,drugiuf ki se m a s t e ob sodelovanju učiteljev ?! Zakaj je šlo in zakaj gre o tem nesrečnem učiteljskem vprašanju? Ali gre za kake osebe? Mar gre tu za dobiček ali škodo grofa Coroninija ali dra. Gregorčiča? Ta dva moža imata le trud in delo in ogromnih Žrtev I Uprav danes je n. pr. dr. Gregorčič položil 700 gold. ustanovne glavuice za ženski višji zavod, ki se otvori vjesenil! Ali se mar ta mož masti ob sodelovanju učiteljev ?!
Uverjeni pa smo — zavednost goriških Slovencev nam je porok v to — da vse to bobnanje na upor proti takim možem ostane le vihar v kozarcu vode. Sicer pa naj pomislijo dotičniki, da takov ton v zahtevanju več škoduje nego pa koristi. Grožnje so pa še celč neumestne. V prvo niso opravičene proti možem, ki želć vse dobro vsem slojem svojih volilcev, in ki tudi atorć toliko dobrega, kolikor jim le pripuščajo neprijazni odnošaji — proti nevšečnosti odnošajev pa je često obnemogla tudi najbolja volja —, v drugo pa ae s takimi grožnjami ne nabirajo prijatelji.
Posebno pa ste nas zadovoljili v „Edinosti*, ko ste opozarjali učitelje na kritične čase sedanje, ko treba tesneje složnosti med narodom in njega voditelji. Kdor v teh časih skuša kršiti disciplino, kdor hoče v trenotku, ko iz nasprotnega tabora lete na nas pušice liki gosti dež, ko lahko rečemo, da je v nas na Goriškem stopil narodni boj v odločilni stadij, in da ne more dolgo trajati, ko pride tudi nam dan svobodnejega dihanja in s tem možnost, da laglje privedemo do rešenja razna vprašanja — kdor v tacih trenotkih hoče provzro-čiti zmešnjavo v lastnih vrstah — o tem rečemo lahko, da se ne čuti členom naroda in da se ne zaveda — kakor ste prav dobro opazili tudi vi — dolžnostij, ki jih ima vsaki pojedinec do ukupnosti naroda. In v kolikor pozuamo mi naše učiteljstvo, nadejamo se, da odkloni sirenske glasove onega poziva in da se ne spusti na pota, kjer bi moralo le zgubiti na svojem ugledu, pridobiti pa ne — ničesar.
Poekuien eamomor. Včeraj si je hotel za-vdati z raztopljenimi glavicami žvepljenic 23letni mehanik Alojzij Lukay, stanujoči v ulici della piccola Fornace. Zdravnik z zdravniške postaje mu je izpral želodec in ga dal prepeljati v bolnišnico — Vzrok temu poskušenemu samomoru je baje gmotna beda.
Tedeneka statistika tržaška. V tednu od 14. do 20. t. m. rodili so se v tržaški občini 104 zakonski otroci (56 možkih in 49 ženskih) ter 13 nezakonskih (7 možkih, 6 ženskih). Razen teh bili so 4 mrtvorojeni. — V isti dobi umrlo je 89 oseb (56 možkih, 33 ženskih). Z ozirora na število prebivalstva, računano na 161.886 ljudij, uevštevši vojaštva, pride 28*59 mrli če v na vsakih tisoč duš, računši umrljivost za jedno leto na podlagi števila umrlih prejšnjega tedna. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 3 slučaje 6špic, 1 si. škrlatice, 2 d&vice, 12 si. jetike, 19 si. vnetja sopnih organov, 2 si. kapi, 1 si. smrti po naključju, 1 samomor itd.
Nezgoda na ulici. Včeraj popoludne vozil se je z lesom naložen voz ob obrežju Sauiti proti železniški postaji. Blizu hotela de la Ville pridr-
dral je temu vozu nasproti fijaker št. 70. Izvošček Martin Sciara hotel se je izogniti s svojim vozom tovornemu vozu, toda butnil je s kočijo v voznika Antona Pahorja tako silno, da mu je svetiljka kočije utomila jedno rebro in ga hudo ranila na glavi. Ponesrečenega voznika Pahorja odpeljali so na zdravniško postajo in od tam na dom, nespretnega izvoščeka Sciaro.pa so zaprli.
Beguni pred kolero. Včeraj opoludne dospel je Lloydov parnik .Semiramis" iz Aleksandrije v naše pristanišče. Imel je 82 potnikov. Ker so bili vsi zdravi, dovolila je pomorska oblast parniku svobodo.
Nezveet železniški uradnik. Gustav Krausz, blagajnik kr. državne železnice v Dugaresi, po-neveril je preko 1000 gld. na škodo uprave drž. Seleznic, in sicer prodajanjem voznih listkov in pobiranjem pristojbin za blago, povzetjem pripo-slano. Po noči od 18 na 19. t. m., ko so njegovi predpostavljeni že uveli tajno preiskavo proti njemu, imel je še služho. Tudi o tej priliki pone-veril je nekoliko denarja, ki ga je dobil za prodane vozne listke I in II. razreda. Po polunoči ga je zamenil drug uradnik, Krausz pa je na to izginol. Teralnica za njim ostala je brez vspeha. Bržkone je Krausz pobegnil v Budimpešto.
Sleparski pek. Predvčerajšnjem so zaprli na Reki peka Leopolda Schwarza iz Koprivnice, lastnika dveh pekarij na Reki. Schwarz je osleparil razne mline za kakih 6000 gld. Mlini so mu dajali moko, a plačal jim ni nikdar ničesar.
Neprilike zaradi milenijske razstave. Strašna reklama, kojo je poskrbelo ravnateljstvo milenijske razstave po nalogu ogerske vlade po inozemskih listih, nakopala je vladi ne malih sitnostij. Evo, kar poročajo iz Budimpešte o tej stvari:
Marc Brown, rodom Oger, toda naturalizovan Amerikanec, bivajoči v Novem Yorku, bil je povodom milenijskih slavnostij kakor poročevalec Novo Yorškega lista , The \Vorld" v Budimpešti. Pred jednim letom po prilici priporočil je avstro-ogerski glavni konzulat Browna ravnateljstvu razstave kakor najsposobnišega moža, ki bi pisal v ameriške liste reklamo za razstavo. Vsled tega priporočila pooblastilo je ravnateljstvo konzulat, da poveri Brovvnu ta posel. Dovolilo je Brownu za vsaki veči članek, kojega priobči v kojem ameriškem listu v svrho reklame za razstavo, 50 gl. odškodnine, za vsaki manjši članek pa 25 gl. No, vrli Brown se je lotil posla prav po ameriško, to je : na debelo. Napisal in uvrstil je v razne ameriške liste nič manj nego 4000 takih člankov v reklamo za milenijsko razstavo! Za to orjaško delo zaračunil je - po pogodbi — malenkost 15 tisoč dolarjev. Koncem meseca maja pripoalal je ta račun ravnateljstvu, toda isto mu je odkazalo le 550 gld. Na vse nadaljne reklamacije in pritožbe ni dobil niti odgovora. Zato se je napotil Brovvn osebno v Budimpešto. Toda tam niso nič kaj prijazno vsprejeli tega nemilega gosta. Ravnatelj razstave, ministerski svetovalec Schmidt priznal je sicer, da je storil Brown razstavi velikih uslug (caspita!), dal mu je pa zajedno razumeti, da je ravnateljstvu zel6 nadležen. Ker tudi pri vladi ni mogel opraviti ničesar, najel si je v Novem Yorku odvetnika, kateri naj toži ravnateljstvo milenijske razstave in ogersko*vlado, da plača dobro zasoljeno reklamo.
Loterijeke itevilke, izžrebane dne 24. t. m.
Praga	35, 18, 43, 38, 7.
Inomost	20, 17, 45, 79, 38.
Lvov	35, 83, 74, 37, 53.
Književnost.
.Najcenejša iu najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov" je naslov knjižici, izišli ravnokar kakor ponatisek iz ,Kmetovalca" v založbi deželnega odbora kranjskega. Knjižico je prav poljudno spisal deželni potovalni učitelj Frančišek G o m b a č v Ljubljani ter ji v pojasnilo dodal 28 slik. Knjižica se dobiva v pisarni c. k. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani sa 20 nvč. izvod s poštnino vred. Ker vinogradarstvo po naSih krajih vsled trtne uši tako silno nazaduje, z veseljem pozdravljamo to knjižico, v kateri nas poučile gospod pisatelj, kako z ameriškimi cepljenkami zopet lahko zasadimo vinograde, katerih nam potem ne uniči več trtna uš. Ves navod je pisan
lepo pregledno, v oddelkih s svojimi naslovi. Na kon^u knjižice je gospod pisatelj tudi opisal dve najhujši trtni bolezni, grozdno plesnobo in strupeno roso, ter je povedal, kako se jih je treba braniti.
Ples čarovnic *).
Spisal Hilarion Smerdis; prevel Anton Zaje.
O umetnosti slovečega Nikola Paganinija — najslavnejega svirača na gosli, kar jih je do sedaj nosila zemlja —, je bilo govorjeno že večkrat, kajti glasovi, ki so doneli iz njegove vijoline, vplivali so na poslušalca takorekoČ nad naravno in nekako magično. Ko ga je sloveči Rosini prvikrat čul, zajokal je ko malo dete; princezinja Elizabeta pl. Lucca, sestra Napoleona, pa je omedlela skoraj vsakikrat. Njegovo pojavo označevali so nekoji kakor ekscentrično, drugi so pa re-kali, da je demonska in hudičeva. Na stotine groznih pripovedek sukalo se je okolo misteri-joznega Genueza, modernega Orfeja Italije. Govorilo se je, da je umoril ženo in pozneje svojo ljubico, ki gaje oboževala strastno ljubeznijo; duši umorjenih pa je zaklel v svoje gosli, v slovečo Kreniono, kajti glasovi, ki so prihajali iz nje, bili so v resnici nadzemeljski in podobni vzdihujem in tožbam nesrečnih bitij in ljudij. Njegovo sviranje vzbujalo je v poslušalcih večkrat paničen strah in mogoče, mogoče, da je bilo tudi nekaj resnice med govorico, ki se je širila po svetu, kajti nekoji slučaji izza njegove mladosti ostali so ljudstvu zakriti za vedno v misterijozno temo.
To, tu nižje objavljeno naslanja se tudi na neko pravljico iz njegovega življenja. Časniki so tačas razpravljali o tej stvari, spomin na to pa živi še danes, in to v literaturi raznih narodov.
Bilo je leta 1831. Sloveči „dijabolski" Pa-ganini bil je sprejet, v parižki operi, velikim entuzijazmom, nadkriljujočim vso slavo, ki jo je bil žel poprej. V tistem času živel je tudi neki drugi umetnik na vijolinah, ki pa je bil siromašen in nepoznan, neki Nemec, z imenom Fran Stenio. Bil je mlad in, ne brigaje se za svet, živel je le za tajnoznanstvo in alhimijo. Njegovo hrepenenje, vzvišeno od valov harmonije njegovih gosel, bilo je jedino le, da bi se povzdignilo kakor plamen žrtve, gori v prozorne in čiste višine. Njegova mati, jedino bitje, koje je ljubil na tem svetu, mu je bila umrla, ko je bil star 30 let. Po njeni smrti je opazil še-le, kako da je reven, to pa v denarnih zadevah, še bolj pa v ljubezni. Njegov učitelj na vijolini, Samuel Klaus, jedua onih grotesknih postav, ki se najdejo naslikane po starih častitljivih podobah srednjeveških, prijel ga je za roko in ga odvel k svoji vijolini ter mu s starinskim in hre-ščečim glasom rekel: „Pripravi se; jaz sem star in brez otrok, odslej bodem tvoj oče, kajti živeti hočem jedino le za-te, dokler me Bog ne pokliče s tega svetd!*
Tako sta odišla v Pariz. Fran ni še nikoli slišal Paganinija. Prisegel je, da hoče prekositi vse sodobne umetnike ali pa razbiti gosli ter potem končati tudi svoje življenje. Stari Klaus je bil zelo razveseljen na tem ter je skakaje po jedni nogi, podkrepljeval mladega moža v njegovem sklepu. Fran se je ravno pripravljal na prvi poskus v javnosti, ko je Paganini dosegel vrhunec svoje slave v razvajenih Francozih. Zato pa je nemški umetnik odložil svoj poskus ter se sam pri sebi zaničljivo posmehoval slavljeneinu Italijanu. No, kmalo pa je postalo ime istega ojster trn v srcu siromašnega Stenija in preteče strašilo v glavi starega Samuela. Oba sta se, čuvši Paganinijevo ime in o njegovi slavi, stresala neke tajnostne groze in obupljivo pogledovala jeden druzega.
Bil je zopet napovedan koncert Italijana; vstopnina bila je zelo, zelo visoka. Mojster in učenec zastavila sta uri ter poiskala dva skromna sedeža. Kedo bi opisal navdušenje te noči ? O prvih potezah Paganinijevega loka sta strepetala oba kakor da se ju je dotaknila mrzla smrtna roka. Očarana od magičnih glasov, sedela sta, v strašni duševni muki, jeden kraj druzega, ne da bi si upala spogledati, še manje pa kaj govoriti.
Ko so o polunoči izvoljeni poslanci muzika-ličnega društva izpregli konje izpred voza Paga-
*) Ta pripovedka bila je prvikrat objavljena t an-
gležkem listu „Jheogophist", Ady»r, jariuvarij 1880, St. 95. Pozneje je pa bila prerađena tudi ▼ razne drugo jezike.
Dunnjakn borxr	» as. junija 1*196.	
Državni dolg v papirju	danes	včeraj
		101.85
* , v srebru	. . . —• —	101 40
Avntrijrtku rotila v zlatu	. . . —.—	122 85
. „ v k'otmt'	• . . _,_	101.20
Kreditnn akcij* . . , .		»49 50
London 10 L«. . .	. , _,_	119.95
Napoleoni......	_	9.53
20 mark . .	• • —	11.74
100 italj. lir	. . —.—	44'45
ninijevega ter ga potem peljali sami na njegov dom — prišla sta Nemca v svoje stanovanje, sćla tužna kraj kamina ter obupno zrla predse.
»Samuel !u, započel je Fran; njegovo obličje pa je bilo bledo, kakor obličje smrti. .Samuel, nama ne ostaje druzega, kakor umreti I Me razu-miš ? Mi dva ne znava nič; blazna sva bila, ko sva mislila, da se more kedo meriti žnjim'. Imena Paganinijevega ni zamogel izgovoriti, kajti obti- * čalo mu je v grlu, ko je omahnil nazaj v naslonjalo.
Obličje starega učitelja se je oživelo, njegove zelene oči započele so se lesketati in na-gnjivši se proti učencu je rekel hripavim glasom : „Fran, ti nimaš prav! Jaz sem bil tvoj učitelj in ti si se izučil v visoki umetnosti, kakor se uuir-joči človek in pravi kristijan izučiti zamore. Jaz nisem zaslužil grajanja, ako ta prokleti Italijan — da je nedosežen — išče pomoči pri satanu in dijabolični črni magiji !u
Fran je vprl svoj pogled v obličje starega učitelja ; iz oči pa mu je seval divji ogenj, ki je pričal jasno njegove misli, da bi se tudi on brez premisleka zapisal satanu, samo da bi prišel do svojega zaželjenega cilja. Samuel je razumel njegove grozne misli, vendar pa ja nadaljeval mirno: „Poznana ti je pripovedka o nesrečnem Tartiniju. Umrl je v noči neke sobote; zadavil ga je njegov spi-ritus familiaris, ki ga je bil naučil, kako oživeti vijolino po človeški duši, v tem ko je v isto zaklel dušo neke device. . . . Pagauini je storil še več, da je navdahnil vijolini moč proizvajati Človeške glasove, obupne vsklike, iz kratka: srce trgajoče človeške glasove. Paganini je morilec svojega prijatelja, ki ga je neizrečeno ljubil; iz njegovega drobja pa je naredil štiri strune za svoje začarane gosli... To je tajnost njegovega vzvišenega talenta, onih srce trgqjo£ih melodij in glasov, koje ti ne nadkriliš nikdar, kakor le Če..
(Pride še.)
Najnovejie vesti.
Duna] 25. Današnja „Wien. Ztg." javlja: Cesar je odobril, da ide vsled lastne prošnje za stalno v pokoj podpredsednik tržaškega finančnega ravnateljstva, Jurij baron Plenker in odredil, da mu je na mnogoletnem službovanju priobčiti Najviše priznanje. Cesar je imenoval ministerskega svetovalca dra. Maksa S c h u s t e r - j a pl. Bonnotta dvornim svetovalcem in finančnim ravnateljem v Trstu.
Madrid 25. Kazna društva namerujejo pričeti delovati v ta namen, da se izrazi Francoski simpatija Španije. Povabili naj bi se različni francoski senatorji iu poslanci na Španjsko.
Pariz 26. „Agence Havas" konstatuje, da se soglasje držav gledč Krete doslej nikakor ni kalilo, kjubu temu, da so države različnih nazorov.
London 24. „Office Reuter* javlja iz Carjega-grada: V Vanu bili so včeraj zopet nemiri. Jako mnogo Armencev bilo je ubitih. Mnogo Armencev je pribežalo v angleški konzulat. — Vojaki so napravili mir. Vseh oseb bilo je ubitih ob včerajšnjih in v prejšnjih praskah okolo 400.
Tpi(ovtni4he or^ajavhe in vaatl.
3ualJBT>aHa. PSonion jen»>n 6.38 — «.39 P5»M en juni 189« 6.22 >lo 6.27—.-.—• Ovea za jesen 5.33—5.34 Rž zii jesen 5.31 -5.32 Koruza zu juli-avgust 3.89 — 3.90 -.— juni 1896 3.89-3.90 nova f. 3.95—4.10.
PAenioi nova o.l 7 < kil. f. 6 55 -6'70 od 79 k!! f 6.65—6.75.. o.l HO kil. f. 6.70—6.80 od 81. kil. f. 6-75 -6-95, o.l hj kil. for. 6.70- . 6.80 I**tioii —•-.— proso 610—6 40.
Pšenica: Trg jako mlačen, cono padajoče. Prodaja 15000 nit. st. ltrž, oves in koruzti 5 novo, ceneje. Vreme : premenljivo.
r'ra^a. Narallnirani sladkor for. 13.20, oktober-december 13.35. Malo bolje.
Pršića. Centrifuga! novi, podtnvljmi v 'pr«l » j CHrino rre.l odposiljatev preoej f, 34'75 —.35 CnnoasiBe 86.60—37. Ćotvorni H7'75---. V kUvuI. iaoHiM 39.-39.25
BftVr*. Sunio« /O l'i Hirnr^.. 7»i juni «9*25 SH oktober 68.25 mlačno.
!!aiab'iry. Samo« koo'1 hv^im^.) juli 58,25 za september 57,— za doeembor 55.—. Mlačno.
Zgubljena je bila Sf^Td^lno
hišo in Prošekom llstnioa (portfelj). Ker so bili v isti dragoceni dokumenti za rabo, naproien je dotičnik, ki jo je našel, da prinese listnico v uredništvo .Edinosti".
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a)	Oriavna železnica. (Postaja pri sv. Andreju
Od dni 1. junija 1896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v BeljU. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo in Pulj. 7.30 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak T Pujj, Divačo, na Dnnaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.35 zjutraj v Herpelje. 2.20 popo!. v Divačo. 4.20 ,, v Boršt.
DOHOD i
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja. Ljubljane. Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Jto\inja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih; 7.*?9 popol. iz BorSta. 9.35 .popol. iz Divačo.
b)	Jnina ieleuiloa (Postaja južne želemice.)
Od dni 1. junija 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55	„ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pcšto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin.
4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20 „ noštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Peito, Reko —Gorico
in Korminom. 8.45 n mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Mfirnuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak ii Miirzzuschlaga, Beljaka, Itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine.
8.35	„ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak ■ Dunaja.
10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko.
10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk.
11.19 „ omnibus is Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ oinnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine
8.56	„ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2*— popoludne v Kormin. 425 „ v Nabrežino.
DOHOD. l£'07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine.
Ana Zigoj
Via Barriera Vechia št. 10. IV. nad.
naznanja slavnemu občinstvu v Trstu in okolici, da izdeluje ženske obleke po najnovejšem kroju Pariške in Dunajske mode, po jalto nizkih cenah.
Frai||o Toman
podobar In pozlatar, Krlževnlški trg št. I. Ljubljana,
se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cerkvenih in Bobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V zalogi ima sv. Razpela, okvire (Goldlcistcn) slike, c6fe, kroglice za vrvi itd.
Hiše
na prodaj ali v najem za gostilno ali polletno stanovanje,
v Ajdovščini pri A. Casagrande.
ssaessae^gmeesasessesi sase iiaflS^ssci^eae^sEseEEaHn
Zaloga pohiitva
tvrdke Alcssdndro Levi Minati
Trst, Via Riborgo, 21 In Piazzn Vecchla št. 2, nasproti prehodišču pod ljudsko šolo v starem mestu.
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil strošku.
ni BBioBsssfissssBSisiiasssssi asas issssasaBasssaoipiflHiBBMill
Pekar i ja in sladčičarna
ulica Stadion, 20.
Trikrat na dan nvež (frišen kruh. — Prevzema domači kruh v peko. Rfznaša «e kruli po nauovib, krčmah in gontilnah, od dajalci dobo odbitek, lloke i avnrfne in fine na debelo in na drobno Reznovrsme idadčiee ukusne in po ceni, biskote
Mirrdilnica G. A. ANGELI
Corso, piazza delle Legna štev. 1.
Zaloga oljnatih barv iz svojega parnega mlina,	j^jj
čopičev, firnežev, rimskega žvepla, angleškega ba-	(lini krenovca, mirodij, kemičnih izdelkov, mrčesnega IrH praha in mineralic.
m
Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.