PMHOHSKI DNEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, sobola 15. sepiento, 1945-Lelo 1. štev. 106 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št M Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- liri Biiaovornosl Italije za pripravljanje vojne Sovjetski Pri * Zavezniški prosvetni u-pravh se je 7. septembra t. I. vršil sestanek, ki ga je sklical zavezniški prosvetni referent zaradi otvoritve slovenskih šol 'n namestitve slovenskih učnih nori v Trstu in okolici. Iz poročila, ki ga je podal referent •it tolmač gospod profesor dr. Srečko Baraga, izhajajo sledeče '■snovne smernice za upravljanje slovenskih šol: 1. Upravljanje slovenskih šol te bo vršilo na način, ki ga do-1očajo italijanski zakoni za italijansko šolstvo. 2. Učni program bo obsegal i glavnem italijansko zgodovino. S. 7.e od prvega razreda da-'ie se bo poučevala italijanščina °bvezno. _ j. Kot učne knjige bodo slutili predvsem prevodi iz italijanskih ali angleških knjig. Vse pod geslom: «Kultura ni-političnih meja» trt še bolj-tim. geslom: «Vse o slovenskih šolah je bilo le sklenjeno na konferenci v Rimu*. (Da, da: V Rimu in ne mogoče v Beogra du, Ljubljani ali pa morda pri PKOO-ju, ker samo v Rimu 'majo lahko «kulturne» pogleda na značaj slovenskih šol). *Roma locuta...*. Rim je spregovoril in vprašanje slovenskih šol je rešeno: V «sloven-skih* bodo poučevali v glavnem f$0% baje) italijansko zgodovino; italijanščina bo obvezna le vd I. razreda dalje; učne knjige oodo italijanske v slovenščini; 'Ole bodo upravljali po italijanskih šolskih zakonih; abeceda... abeceda bo slovenska (ker drugače ne gre). In slovensko, primorsko ljudstvo? Ljudstvo, ki je 25 let vpelo pod fašizmom; ki je za '‘hrambo svojih narodnih pra-tip pojilo s krvjo svojo zemljo; ** je v tej junaški borbi podalo t(>ko italijanskim protifašistič-itm. borcem in ustvarilo biser prodno osvobodilne borbe — italijansko - slovensko bratstvo ter v tej borbi zmagalo, to ljudstvo je danes doletela krvava ■alitev njegovega narodnega : ustva in ponosa. Primorski Slovenci, ki so z Ostalimi sorojaki skozi stoletja vodili borbo za priznanje svo-m teptanih pravic najprej proti ’emškemu, nato proti italijan-‘ketnu in fašističnemu nasilju, ''trnajo pravice sami odločati o z9oji lastnih otrok; nimajo P^Bvice v svojih šolah govoriti 'Urokom o borbah slovenskega )lnroda proti njegovim zatiral-°otn; nimajo pravice vzgajati tvojih otrok v duhu narodno vobodilne borbe, ki so jo skupil0 z ostalimi narodi Jugoslavije j* velikimi zavezniki vodili pro-1 fašističnemu okupatorju. Ni-'tipi0, lier to Rimu smrdi. Smr-ker pomeni italijanska zgodovina, vsaj zadnjih 27 let, za Primorske Slovence pretepanje, 'sijanje, ropanje, poliganje in jVčšoveiko trpinčenje našega jVdstva, in zato najsramotnej-£ *tran italijanske zgodovine. j ® je edina legitimacija, ki jo ."X* Italija do Julijske krajine; to legitimacijo je slovensko Jtidstvo, ob bratski pomoči ita-tanskih protifašističnih borcev r*ta, Triiča in Oorioe, raztr-■aio na tako drobne koščke, da f8 ho more obnoviti še tako spre-®tt starinar. (Vsi poskusi ob-■fvitve te legitimacije so in bo-° ostali jalovi, kljub prizade-nemoralnega okupatorje-,e0O hlapca gospoda prof. dr. rtih)**1 Ve tn njemu podob- Prjmorsko ljudstvo ima za j oj prehude izkušnje, preveč ^ trpelo in preveč Irtvovalo, da : ®e moglo ogrevati za ponu-mu Sole, ki imajo le toliko ^nskega, kolikor se sloven-i a abeceda razlikuje od itali-"hske. **• avoji zemlji je primorsko 'uV0 wt>^ gospodar, in zato gospodar svojih šol. O tem, "e rJ8 k° v Solah poučevalo, mo-edino primorsko Ijud->ow° *amo> P° programih, ki jih ■>k° .določili od ljudstva po-, 'it/eni strokovnjaki; da bi o iuianiu slovenskih šol mogel • frčati celo Rim, je po našem , °mnem mnenju gorostasnost, Presega celo meje demokra-'e «. 11. ,vka ameriških radijskih • postaj 1 Tork, 14. Reuter. — Sinoči •t <-tU!a utihnilo nad 360 dl,* f*1 oddajnih postaj, kor so jv... inženli-Ji tn tehniki dveh h ameriških radijskih o-NBC in ABC — zapustili Hlh ^ zaradi *pom o mezdah i*ho 111 oddajajo reproducirano 'h 1 It® »klicala »veza radlj-n*®nlrjev in tehnikov zaradi, nt, ?leW|VWVW iVSVA Bivša SS-ovka obsojena na 15 let Danes j« prvič zasedalo v Gorici izredno porotno sodišč«. Obravnavalo je slučaj Frid« Dugar, ki j« v bliskovitem času is navadn« tolmačke pri SS-policiji v Gorici, postala opolnomočsna policistka, pre-gaajalka partizanov In pristašev narodno osvobodilnega gibanja. Proti njej so nastopile številne priče, med njimi nekaj garibaldin-cev, ki jih j« svojčas sama zasliševala, ali celo dala aretirati. Z malenkostnimi in smešnimi izjavami so skušale nekatere druge priče prikazati delovanje bivše 83-ovks kot »čisto dobrohotno*. Tako nekako so hotele prikazati stvar: «Saj je bila vendar njena zasluga, če je med sto in ato ljudmi, ki so morali na njeno povelje iz gor iški h zaporov v Nemčijo, mnogo njih vpisala v list«, kot navadne delavce ter jim preskrbela celo delavske knjižžioe — ne pa kot politične kaznjence ki bi Jih morala napotiti v taborišča smrti. Predsednik sodišča, dr. Emllto Del Guerolo, j« zaslišal čuvaja go-iriških zaporov, ki sta nastopala kot pridi proti obtoženki, kako da sta ubogala ravno Duga/rjevo, ko j« šlo sa to, da se ljudje Izpuste iz zapora ali pošljejo v Nemčijo. «A11 ne bi morali ubogati le nemško komando?* Je vprašal predsednik sodišča. «Ce pa je ona delala vse,..*, je odgovoril eden izmed dveh čuvajev. Po 8. septembru 1943. Je z nemško policijo vestno Iskala orožje od razpuščene italijanske vojske, ki ga Je ljudstvo hranilo za parti- zane. Tako se j« komaj rešil pred njo Peroo Pranoesoo, od katerega je zahtevala »to pušk, ki pa jih je že prej oddal partizanom. Z obljubo svobode in lepih zaslužkov je pritegnila v vohunsko službo ujetega partizanskega kurirja Blmonettlja, ki se je po njenih navodilih vrnil v vojaško edl-nioo kot vohun. Ko pa je moral z glavo plačati izdajstvo, je tik pred smrtjo proklel Dugarjevo in J4 zaželel pravično kazen. Po ponesrečenem atentatu, ki so ga pristaši osv. gibanja organizirali proti njej, se je zatekla iz Loč-nika v Gorico, kjer ji je polleila stavila na razpolago stanovanje dr. Bruna Luzzatta, ki Je bil takrat v izgnanstvu in ga je Frida iskala z do zob oboroženo policijo. Dr. Luzzatto Je nastopil tudi kot prida. Javni tožilec Je ob konou razprave še enkrat prikazal obtoženko kot pravo zaupnico in uslužbenko 88-pollcije ter poudaril, da J« treba izjavam partizanov ki so ee tedaj borili za svobodo, verjeti. Dejal Je, da ee je pristojna partizanska oblast svojčas smatrala za potrebno, organizirati nanjo atentat, pomeni, da jo je ljudstvo samo že takrat obsodilo. Zahteval je, da se obsodi na 20 let Ječe. Po kratkem posvetovanju Je izredno porotno sodišče izreklo proti Fridl Dugar sodbo na petnajst let Ječe. Frida Dugarjeva — zaradi katere Je bilo toliko ljudi preganjanih, zaprtih ln v taboriščih smrti uničenih — pa Je vložila priziv, ker je smatrala kazen za previsoko. Sirite .•Primorski dnevnik" ^.VAVVA*AW/«VAV%^VWAV.%%VWSWAVWAVAlWllie stal pri vratih ln ogledoval Viktorja s sovražnim pogledom. Tonja, ki Je hotela prekiniti ta mučen molk, J« pozvala Pavla, naj vstopi in Lizi Je rekla: — Dovoli, da te seznanim. — Suharkova ze Je radovedno dvignila tn ogledovala novega gosta. Pavle a« J« grobo obrnil In pohitel »kozi pol temno jedilnico proti izhojJG. Tonja ga j« doh’tela na glsvfiem vhodu, ga zgrabila za ramena in nemirno vprašala: — Zakaj odhajaš? Sem vendar hotela, da ze »poznajo a teboj. — Pavie s« j« otresel njenih rok in ostro odgovoril: -V N« maram, da m« razkazuješ. Ta družba ni sa mene. Tebi »o morda prijatelji, j«* pa Jih sovražim. Nisem vedel, da ze družiš » njimi, •teer n« bi nikoli prišel. Tonja ga j« prekinila razburjeno: — Kdo ti j« dovolil, da z menoj tal»0 govoriš? Nikoli t« nisem vprašala, s koni »e tl družiš ln kdo prihaja k tebi. Pavle se je »pustil po stopnicah ln Ji ostro zabrusil: — Kar naj se prihajajo, toda jaz n« bom več. — Pohitel J« proti vratom. Od takrat ni več videl Tonj«. Med pogromom, ko je Pavle skrival z monterjem v elektičnl centrali židovk« družin«, j« pozabil na svoj razhod s Tonjo. Danes pa sl Je modno zaželel, da bi jo »pet videl. Zuhrajsva odsotnost in samota, ki ga je obdajala v stanovanju, sta nanj močno delovali. Stopal Je po sivi cesti, ie ne posušeni od pomladnega blata in z jamicami polnimi rumenega blata. Za nesimetrično postavljeno hišo ob cesti »ta se za oglom križali dve ulici. • • • Na križišču — pri porušenem kiosku z razbitimi vrati, pod narobe obrnjeno tablo »Prodaja mineralnih vods -,«• je Viktor LešČInskl poslavljal od Lite. Držal jo je za roko, ji nekaj govoril in ji gledal naravnoet v oči. — Boste pridu? M« ae boste prevarali? Liza je koketno odgovorila: — Prišla bom, prišla, kar čakajte. Ko j« odifla, ee mu J« posmehnila z semeglentmi očmi, ki so mnogo obetale. Po kakih desetih korakih je Liza zagledala dva človeka, ki sta izza ovinka prišla na cesto. Spredaj j« šel raztrgan delaveg s širokimi prsi ln v kratkem razpetem plašču, izpod katerega j« gledala majca a črno čepico na delu in a temnomodra liso pod očmi. Korakal je krepko, obut v kratke rumene čevlj«. Tri korake za njim J« korakal Petljurovec v sivem plašču z naboji ob pesu, tn s bajonetom, naperjenim v hrbet prvega. Izpod dsplce je nepremično »rlo v ujetnika dvoje opreznih oči. NJ«-govi od tobaka rumeni brki »o mu štrleli »tran. Lisa j« nekoliko zadržala korak ln prešla na drugo stran cest«, ze njo pa je stopil na cesto Pavle. Tudi on je opazil ona dva, ki »ta ss mu približevala. Noge »o »e mu prikoval« k zemlji. V prvem je spoznal Zuhraje. »Sedaj vem, zakaj ae ni vrnili* Zuhraj »e Je približeval. Korčagi- novo srce j« strašno utripalo. Misli ae mu vr«l« druga ze drugo, ni Jih mogel niti zadržati ln š« manj Jim dati oblik«. Premalo je ime-1 časa, da bi »e odločil. L« eno mu Je bilo jasno: Zuhraj je izgubljen. Med tem, ko J« ogledoval prihajajoče, te je Pavl« skoraj Izgubil v zmešnjavi misli, ki so ga obhajal«, »Kaj naj naredim?* V poslednjem trenutku se je »pomnil, da ima v žepu revolver. Cim bodo «11 mimo njega mora streljati v hrbet onemu s puško ln potem je Fjodor svoboden. Od te trenutne odločitve ga je preklali vihar misli. Do bolečine j« stisnil »obe. Koliko mu j« sinoči Fjodor govoril;*... toda aa to »o potrebni odločni ljudje...* Pavle s« j« hitro razgledal. Uliea, k) j« vodila v mestp Je bila pusta. V njej ni bilo živ« duše. Pred njim j« hitro stopala mala ženska postava, v kratkem pomladnem plašču. Ta n« bo ovliala. V drugo ulico ni mogel videti. Le daleč na poti proti postaji j« videl Človeške postave. Pavle Je stopal ob robu oeate. Zuhraj je opazil Korčaglna šele, ko je prišel nekaj korakov pred njega. Pogledal ga je izpod čela. Goste obrvi so mu zadrhtel«. Spoznal ga je ln od presenečenja j« zastavil korak. Njsgov hrbet s« Je dotaknil konioe bajoneta. — E J, ti, zgani ee, č« ne t« usekam s kopitom! — j« godrnjal stra-žar s ostrim glasom. Zuhraj j« stopil hitrej«. Hotel je nekaj reč! Pavlu, toda zdržal se j« in mu 1« a roko mahnil v pozdrav. V bojazni, da ne bi obrnil na »ebe pozornost rumenega brkača, J« Pavl« spustil mimo sebe Z utirala in obrnil glavo v stran, kakor da ze ga to, kar s« dogaja, ne bi tikalo. Mučila ga j« misel; »0« streljam na njega, lahko »grešim ln zadenem Zuhraja*. Mar Je mogel še misliti, ko J« bil Petljurovec že prav ob njem ? Zgodilo se je tako: Ko J« stopal stražar z rdečimi brki mimo Pavla, s« J« ta nepričakovano vrgel nanj, zgrabil za puško In jo a naglo kretnjo potegnil k zemlji. Bajonet Je z žvenketam udaril ob kamen. Petljuroveo, ki ni prlakoval napada, z« je za trenutek zmed«), toda ž« naslednji hip je a vao aUo vlekel puško k sebi. (Be nadaljuje) da oni vrše svoje delo z dovoljenjem zaveznikov. Guverner je nato dovolil, da ostanejo v vili do 6. ure zvečer. Omenjeni tovariš pa je guvernerju sporočil, da če ne bo mogel dela končati v vili, ga bo nadaljeval na cesti, če je njim tako pr*®. Ob 6h »e je Okrajni izvržial odbor preselil v prostore UAIS-a. Toda čez kratek čas so se tudi tam poj*-vili agentje zavezniške policije in so vsaki organizaciji posebej (DAIS, GAIS, UAIS) prinesli ukaz. da mora izprazniti prostore. To svojo zahtevo so utemeljili s tem, da rabijo stanovanja za zavezniške vojake. Antifašistične organizacije »o ta demokratični ukrep zavezniških oblasti vzele na znanje in se preselil«, čeprav so imele z lastnikom hiše, v kateri so bile nastanjene, pogodbo in so plačale tudi najemnino. Socialno skrbstvo V društvenih prostorih S.I.A.U. (U.A.I.S), Skorklja, Vlcolo deiro-spedale Mllitare Itev. 2, uraduje vsak večer od 17. do 19. ure kon-zulenfnja za socialno skrbstvo. Vsi politični interniranci, ranjeni partizani ln vsi, ki so bili prizadeti po naetfsšizmu ter njih svojci, in ki so vpisani v S.I.A.U., naj ge čimprej javijo navedeni konzulentinjl. n»* or kovanjem, z »Redom Zmage*, »® v nedeljo 16. t, m. vršila pri kulturna prireditev, ki jo bo ganiziral II. bataljon odreda J A Slovensko Primorje, Trst in I*tr<^ Na tej prireditvi bodo sodel°'1* razni pevski zbori. Po mitingu plee na prostem; igrala bo na pihala iz Nabrežina Za dot-pijačo tn jedačo J« poskrbljeno. P* četek mitinga oh 16. uri. . bdea etaol shrdl emfw vbgš ^ Kulturna priredita« v Briitklh V nedeljo 16. t. m. ob 13.30 uri * bo vršil v Briščklh miting, a po & ttngu se bo vzprirortla igra »M*11 Po predstavi bo plee in prosta ** bava nap rostem. Vabijo »e v»4 ** ščani ln okoličani, da »e priredb polnoštevilno udeležijo. Objava Prosvetni krotek Trst*®* priredi v nedsljo 16 t. m. uri zvečer prosto zabavo • P1 som. Vabilo Prosvetno društvo Opčine vab* “J velik miting, ki bo v nedeljo-t. m. ob 16. uri v Prosvetnem do® na Opčinah. Poleg izbranega sporeda bo *-čolov, prosta zabava, a nekaj za žejne in lačne. Prosvetno društvo »Svob0^’’ Hum Brda, vabi vse ljubitelj® 1 venske pesmi tn dramatike ns lV ^ prvo prlredtev, ki »e bo vršil* Humu 16. septembra ob 16. uri. Poizvedbe TAVČAR ALOJZ, 55 Regf- f Ufflclo Presldio PM 82. radnJ^j Trabinju (Boena); Javiti Mlac, vla dellUniversiti 10« 25-140, Cen® malim oglas «SLUŽBO ISCE»: beseda najmanjši »neeek lir naslov ali šifra lir S.—• g *&LVZBO DOBI*: besed«g0> liri, najmanjši znesek >*r naslov ali šifra lir S. lir6> Ostali oglasi: beseda 3»^--najmanjši znesek Ur ' Pri vseh oglasih se zar<* ogl. davek lir 3.80. DEŽNI PLA6CI, damski in ® naprodaj. Oorao 2, II. HIBO V BEOGRADU, s dv*®* pji«-novanjema, parcelo se tu K zamenjam za posestvo v A-gioV drugje na Primorskem. upravi »Primorakoga Pn