Ln
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO X	Redna izdaja	Št. 4 Julij 1984
KZ-S?. »n \0 OOS AT
VOlbi-Va \>(kod
/^tTX
^•Vai4 o	ii-CoL T00
A#WtUn«. na
'TSia*!
Današnjo številko smo pripravili:
Jurij Černič DSSS
Marko Eržen DSSS
Vsak stoti delavec
Avtotehne na pohodu!
so oos
TOZD TRGOVINA
Pa še to drži le, če štejemo le tiste delavce Avtotehne, ki smo zaposleni v Ljubljani, med Avtotehnine udeležence na pohodu pa štejemo še moža naše sodelavke Vere Boškin. Prav zares, iz Avtotehne pa smo bili na pohodu po poteh spominov in tovarištva le štirje.
Zakaj tako majhna udeležba, ko gre vendarle za eno naših svetlih tradicij, ki v nobenem pogledu ni sporna, tako kot na primer štafeta mladosti.
Vzrokov je več. Prejšnja leta je držal roko nad tem sindikat, ki ga je organizator tudi obilno in brezplačno založil s propagandnim gradivom, predvsem s plakati. Letos tega gradiva ni bilo. Sindikat je na pohod kar malce pozabil, planinci, ki so vedno tvorili pohodno jedro pa so odšli na planinski izlet. V zadnjem trenutku je vskočila športna komisija in se kar sama pet minut pred dvanajsto postavila za organizatorja. Na hitro smo narisali in razobesili plakate, namenili 4000 din, ki pa jih seveda nismo porabili, za prigrizek pohodnikom, malce poagitirali še po nekaterih pisarnah in sobota je bila tu. Svoje je naredilo še slabo deževno vreme in tako se nas je pred Avtotehno z že omenjeno okrepitvijo vred zbralo samo pet.
Pet pa je tako majhna številka, da je tudi vsi našteti vzroki niso mogli zakriviti. Bolj bo držalo, da delavci Avtotehne pač nočemo več skupaj iti na pohod. O tem pa se velja zamisliti.
Jurij Černič
Igor Slavinec TOZD ZASTOPSTVA
Josip Smolnikar TOZD TRGOVINA
Veronika Turk DSSS
avtotehna
11311 311
Hiter pogled v razrezovalnico papirja
stran 2
Kompenzacijski posli v Avtotehni
stran 3
Walter Mislej je uresničil svoje napovedi
stran 4
Bojte se SDK
stran 5
V pokoju ne bo počitka
stran 7
V OBJEKTIVU MESECA
Hiter pogled v razrezovalnico papirja
Brez hrupa, kot se za prave delovne povezave spodobi, so v skladiščnih prostorih Avtotehne na Celovški 228 montirali razrezovalne stroje za papir, ljubljanske Kartonažne tovarne. Prevzela jih je temeljna organizacija Trgovina in na njih zaposlila 5 delavcev, ki brez kakega hujšega napora ustvarijo kake 3 stare milijarde prometa letno. Stroji in ljudje so seveda sposobni narediti še več, a verjetno bo treba prej prebroditi še kakšne začetne težave, ki vedno nastajajo ob uvajanju novega dela. O tem in sploh malo bolj poglobljeno o sodelovanju s Kartonažno tovarno bodo, upam, že kar v prihodnji številki kaj več povedali vodilni delavci tozda Trgovina. Tokrat smo le na hitro s fotografskim aparatom pokukali v razrezovalnico.
Stroji so trije. Eden razre-zuje večje role na manjše, drugi role na pole in tretji pole na manjše pole. Delavcev pa je pet. Štirje, to so Tone Biček, Vili Tavčar, Igor Brajkovič in Milan Štancar strežejo strojem, Vlasta Miklič pa zavija razrezan papir. Delo ni težko, pa tudi preveč ga ni. Tista dva stroja, ki razrezujeta role na manjše role in na pole, sicer delata s polno paro ves čas, zato pa tretji pretežno počiva, ker je premalo naročil. Lahko bi sicer razrezoval papir za fotoko-pirnice, ki ga je tu mnogo uskladiščenega, a to kot kaže, delajo drugi. In ker gre v tem primeru za precej donosen posel, ki se nam izmika, se omenjena peterica, ki bi to prav rada postorila, sprašuje zakaj.
Nobeden od delavcev seveda ni začetnik, le na novo delo so se morali privaditi. Tone Biček je bil na primer še do nedavnega zasebnik in je delal po gradbiščih v Iranu. Naveličal se je večnega vandranja, pa tudi pogoji dela so se zaradi zalivske vojne močno poslabšali. Zato se je odločil, da se bo ustalil. Vlasto Miklič seveda vsi poznamo, saj smo jo kot ser-virko srečevali v vseh treh bifejih Avtotehne. Obetala si je prijetnejše delo in precej boljšo plačo, pa je izkoristila možnost, ki se ji je ponudila v tozdu Trgovina. Plača je res boljša, saj s 347 točkami zasluži okroglih 16 tisočakov, približno 3 več kot prej. Zaradi dela pa bi odšla najraje kar nazaj. Tu
imajo točno določen delovni čas, od pol sedmih, do pol treh, ob torkih pa do pol petih. Vsaka zamuda se odbije od plače. Dela pa nima toliko, da bi bila ves čas zaposlena, ker pač ne razrezujejo, ali vsaj ne dovolj papirja za fotokopirnice.
Razrezovalcem grenita delo še dve težavi, ki pa se bosta kot kaže, kmalu uredili. Prva manjša je prezračevanje. Tu bo problema konec tisti hip, ko bo dosedanjega naftnega zamenjal električni viličar. Da se kar najbolj moderno izrazim: prešli bomo na čisto tehnologijo. Druga pa je organizacijska povezanost z oddelkom šasij. Tam namreč narava dela zahteva ustaljen delovni čas, pa tudi dohodek je zaradi vzrokov, na katere sicer ne morejo prav nič vplivati, mnogo manjši. Dvanajst serviserjev, kljub vsem naporom, kot so povedali raz-rezovalci, ne zmore ustvariti kaj več kot milijardo prometa letno, pet razrezovalcev pa ga ustvari tri stare milijarde. In ker so združeni, se jim to pozna pri osebnem dohodku. Zato bi radi postali samostojna enota. No, to se verjetno ne bo zgodilo, dokler v oddelku šasij ne bodo imeli zagotovljenega stalnejšega dela, ki so ga prav gotovo sposobni opraviti v mnogo večji količini kot do sedaj in s tem dohodka. Prav v to pa je bilo v Avtotehni v zadnjih dveh letih in pol vloženega že mnogo truda, ki bo prej ko slej moral obroditi sa-
^ovt'	Jurij Černič
NE PREZRITE
Kompenzacijski
posli
v Avtotehni
Kompenzacijski posli oziroma kompenzacijska menjava so posli, pri katerih se izmenjuje blago za blago. izvoz blaga z uvozom blaga. To je razmerje med dvema gospodarskima subjektoma v različnih državah. Po blagovnih skupinah nastopajo v kompenzacijskem poslu vse vrste blaga od surovin, energetskih proizvodov, končnih izdelkov, opreme do tehnologije. Iz stališča naše ekonomske politike ima v zadnjem času ta oblika blagovne menjave manj zagovornikov, ker opravljenem izvozu ne sledi devizni priliv. Delovne organizacije pa vidijo skozi tako mednarodno menjavo možnost oskrbovanja z reprodukcijskim materialom, surovinami, pa tudi z manjkajočim blagom široke potrošnje.
Tako je tudi naš poslovni partner v izvozu »Industrija stekla in rudniki nemetala« Lipik zahteval, da naša delovna organizacija za predviden izvoz v letu 1984 organizira s tujim kupcem iz ZRN kompenzacijsko menjavo v smislu odloka Zveznega izvršnega sveta o kompenzacijskih poslih z inozemstvom (Uradni list SFRJ št. 12/82). Do sedaj namreč kupujejo v Zahodni Nemčiji rezervne dele, plastične folije in valje za izdelavo ravnega stekla. Vse izdelke morajo plačevati s tujo valuto, ki jo pridobijo s prodajo na drugih trgih in združevanjem deviz. Ker se edini njihov izvoz v ZRN izvršuje preko naše hiše, vidijo s tem možnosti lažje nabave potrebnega materiala za proizvodnjo.
Pod grožnjo, izgubiti obetaven posel v bodoče, je bilo potrebno zaorati v Avtotehni ledino, na novi obliki mednarodne menjave, kjer sorodna podjetja že dolgo žanjejo lepe uspehe. Zaslužek komisionarja je namreč pri takem poslu dvojen; provizija pri izvozu in seveda uvozu, ter možnost z dobrim servisom pridobiti tudi druge tokove poslovnega partnerja.
Skozi znanstvo pri sorodnih DO in večkratnih obiskih v Narodni banki Slovenije, je
pravilno formuliran zahtevek 19. marca evidentiran v Zveznem sekretar j atu za Zunanjo trgovino že 14 dni kasneje odobreno soglasje.
Odobreni izvoz in uvoz blaga je v razmerju 100 : 70, kajti del devizne vrednosti posla je potrebno od sredine preteklega leta izločati za kritje splošnih družbenih potreb. Še veliko težje kot organiziranje z naše strani, je bilo prepričati tujega partnerja, da vidi lastno korist v taki blagovni menjavi.
Kompenzacijski posli so včasih edino sredstvo, ki omogoča uvoz tehnologije in opreme iz zahoda, pri čemer opravljajo funkcijo poti v višje oblike gospodarskega sodelovanja kot so naprimer skupna vlaganja. Pomemben je tudi izvozni motiv jugoslovanskih partnerjev, saj v primeru, ko so ti nesposobni učinkovito prodreti na zahodne trge po normalni poti, ponujajo kompenzacijski posli edino možnost vstopa. Pri tem je tu še možnost uporabe prodajnih kanalov zahodnega partnerja.
Očitno je tukaj še veliko manevrskega prostora za Avto-tehno, ki s svojimi dolgoletnimi zvezami s principali in dobrimi stiki na našem trgu z malo več hrabrosti svojih kadrov že jutri doseže lepe rezultate.
Igor Slavinec
B BBS	) f—< I	Bogovičeva 1/1-41000 Zagreb
Bm BkBj0*%	V_y I l I	Tel. (041)432-282 - Teleks 21156 cdl zg yu
Nove možnosti varčevanja
V naravo vsakega ustvarjalnega nagona, še posebej proizvodnega, je vključen tudi občutek varčevanja, ki postaja zavest o bivanju v času in prostoru, ki ni samo sedanji, marveč sočasno tudi pretekli in bodoči; to je zavest, da ustvarjamo na že ustvarjenem in iz ustvarjenega, da ustvarjamo zato, ker hočemo napredovati in naposled boljše živeti, kot živimo danes. Tudi najbogatejše družbe to niso postale s potrato, marveč s smotrno porabo surovin in drugega reprodukcijskega materiala, koristnih odpadkov, energije, tako rekoč s stabilizacijskim obnašanjem, o čemer pri nas govorimo in pišemo že vrsto let.
Ce pogledamo okoli sebe, bomo nemara našli predmete, ki so nam pravzaprav v napoto, ker se po nepotrebnem kopičijo v skladišču, saj ne vemo kaj in kam bi z njimi. In kot so nam ti predmeti v breme — tako zaradi zavzemanja dragocenega prostora in tudi po denarni plati, ker nam zamrznjujejo obratna sredstva ali pa zanje moramo plačati anuitete, če gre za osnovna sredstva — so drugim organizacijam nujno potrebni za redno proizvodnjo.
Doslej smo vedeli le za zbiranje koristnih odpadkov (sekundarnih surovin). Prav zategadelj je pobuda iz Zagreba, kjer so na začetku aprila letos ustanovili prvo jugoslovansko računalniško vodeno borzo obvestil za ponudbo, povpraševanje, nakup, prodajo in menjavo — hvalevredna. Gre za informacijo glede surovin, odpadkov, snovi, izdelkov, orodij, naprav, pripomočkov, strojev, njihovih delov, sklopov, podsklopov, tehnologije, strojnih in rokodelskih zmogljivosti ter za nudenje nasvetov (Consulting).
Zatorej imamo enkratno priložnost za »odmrznitev« naših neaktivnih sredstev, od nekurantnih skladiščnih zalog, neizrabljenih proizvodnih zmogljivostih, do odpisanih, zavrženih strojev. Za prijave teh naših presežkov ne kaže čakati na dolgotrajno dogovarjanje (zaradi lastne organiziranosti), v pomoč vam je borza informacij, ki je imenuje BURZA SORT in sprejema prijave ne le od organizacij, temveč tudi od posameznikov s skromno letno članarino — le 800 dinarjev. Njen naslov je:
BURZA SORT, Bogovičeva 1/1, 41000 ZAGREB telefon (041) 432-282, teleks 21156 cdi zg yu.
Glede tega, ker je to prvi primer računalniškega posredovanja informacij izmed ponudbe in povpraševanja, kaže pohvaliti to pobudo z željo, da tudi naš kolektiv čedalje bolj uporablja to enkratno možnost.
Sleherni privarčevani dinar je prispevek ne zgolj za posamezni tozd ali naš delovni kolektiv, ampak za družbo v celoti.
Potrebno nam je le za kratke trenutke odstirati zaveso, pogledati okoli sebe in spoznali bomo kaj nam je storiti.
mm * mm * s jmr s s s jmr * jmr * s jtmr * j—r s jmr * ^ar jr jmr *
Izvensezonski
oddih
Naša nekdanja sodelavka Frida Čupin nudi vsem delavcem Avtotehne v maju, juniju in septembru sobe v svoji hiši v Novem Gradu po zelo ugodnih cenah. Hiša ima vrt, 7 sob, čajno kuhinjo in sanitarije v vsakem nadstropju. Cene so naslednje:
1-	posteljna	soba	230 din	na	dan	1
2-	posteljna	soba	300 din	na	dan	2
3-	posteljna	soba	450 din	na	dan	3
4-	posteljna	soba	550 din	na	dan	1
Naslov hiše v Novem Gradu: Šetalište Miramare 32 Vse informacije in rezervacije pa vam nudi tov. Frida Cupin, ki jo lahko pokličete po telefonu na št. 061 315-385. Njen naslov v Ljubljani: Matjaževa 13.
ŽELIMO VAM PRIJETEN ODDIH
Ob odhodu iz naše delovne organizacije, ste prav gotovo potegnili črto pod obdobje, ko ste vodili Avtotehno in naredili obračun. Kako ocenjujete to obdobje?
Prvi del tega obdobja je bil zame neprijeten. Sem sodi grožnja družbenega nadzora, nepoznavanje kadrov in odnosov in tako naprej. Prej kot v enem letu pa smo se ujeli in moram reči, da imam ob odhodu dobre občutke. Bilo mi je v zadovoljstvo delati v Avtoteh-ni. Uspešnost pa bo ocenjeval kolektiv.
Ali je bila tista grožnja družbenega nadzora resnično utemeljena, ali pa je bila bolj posledica dejstva, da je tedanje občinsko vodstvo rado posegalo po ostrejših ukrepih. Ali je bila Avtotehna res tako na dnu, da je bilo to potrebno? Da je na dnu, ste v najinem prvem razgovoru za Glasilo ocenili tudi sami.
Avtotehna je bila po notranjih odnosih v resnici na dnu, vendar nam grožnja družbenega nadzora ni v ničemer pomagala in osebno sem prepričan, da bi brez te grožnje hitreje prišli do istih rezultatov. Poslovno stanje pa ni bilo kritično, vsaj v tistem trenutku ne. Kritične so bile perspektive, pred vsem pa odnosi v Av-totehni in tozdovska zaprtost. Finančna situacija celotne Av-totehne ni bila kritična, na dnu pa je bila z ozirom na razvojne tendence.
Kljub temu pa ste imeli velike in veliko načrtov. Nekaj ste jih uresničili, nekaj pa ne. Kateri uspehi so za vas najpomembnejši in kateri neuspehi najbolj boleči?
Največji uspeh, za katerega pa smo porabili preveč časa, da smo do njega prišli, je bila odločitev, da Avtotehna ostane sama. Dolgo pa je to trajalo, ker niti jaz, niti člani poslovnega sveta, niti člani kolektiva, nismo bili prepričani, da je tega sposobna. Da smo se lahko tako odločili, je bilo potrebno določeno dozorevanje v ljudeh in volja do dela, kajti prav gotovo se je bolj »komot« nekam priključiti in potem drugi skrbijo zate, kot pa sam nositi vso odgovornost.
Končni cilj, ki smo si ga cb odločitvi, da ostanemo samostojna delovna organizacija postavili, da ne bomo več čista trgovinska delovna organizacija, ampak, da bomo začeli s proizvodnjo, je na področju elektronike s pridružitvijo Nove že dosežen in bo v letošnjem letu že dal rezultate. Na področju avtomobilske proizvodnje pa še ni dosežen, vendar iz razlogov, na katere v Avtotehni ne moremo vplivati.
PRIŠEL, UREDIL, ODŠEL
Walter Mislej je uresničil svoje napovedi
»Nižje kot je, Avtotehna sploh ne more več. Pot vodi samo navzgor. Jaz pa se bom seveda trkal po prsih.«
W. M., Glasilo, november 1981
V tem razvoju namreč zaostajajo tudi vsi ostali proizvajalci. Tozd Vis ima eksistenco zagotovljeno. Odnosi z LŽTK so danes realno postavljeni in bodo tudi dolgoročno držali. Zastopniška dejavnost ima v določenem obsegu tudi eksistenčne možnosti, manj zadovoljen pa sem z izvozno dejavnostjo Av-totehne. Tu je glavni problem, ker ima Avtotehna še vedno preveč ljudi, a premalo kreativ-cev. Pomanjkanje kreativcev se čuti ravno tu. Naš izvozni oddelek je orientiran samo na izvoz principalu. Avtotehna pa bi morala izvažati tudi na vzhod in v tretji svet. To bo moralo v bodoče zaživeti, posebno še, ker bo akumulacija cele Avtotehne dovoljevala tudi investicije v tako dejavnost. Sigurno pa bo potrebno investirati tudi v kadre na tem področju.
Ne vem, ali je za tako slab razvoj kriv izvozni oddelek sam. Vodja izvoza Bogo Gorše je večkrat poudarjal, da mu primanjkuje predvsem materialne podpore.
Izvoz je imel gotovo, kot pravi Gorše, premalo podpore v tozdu. Oni mislijo, da je izvoz le odnos med principalom in zastopnikom. Predvsem pa jim manjka volja prevzeti riziko, da investirajo v kadre in stroške, ki bi jih zahteval prodor v tretji svet. A te investicije bodo nujne. Naš izvozni oddelek je namreč dimenzioniran na relacije zastopnik—principal.
Vsa ta domala tri leta, kolikor sem prebil v Avtotehni, sem poslušal pripombe kolektiva, kako nam predstavništva slabo delajo. Ko pa smo v enem predstavništvu člani poslovnega sveta zelo složno hoteli uveljaviti kadrovsko spremembo, smo prileteli ob zid lažne solidarnosti in pogoreli. To osebno smatram za enega svojih naj večjih neuspehov in se v Avtotehni nebi smelo več ponoviti.
S tem ste tudi utemeljili svoj odstop z mesta generalnega direktorja Avtotehne. A prav gotovo vaš odstop ni bil samo posledica revolta zaradi nespoštovanja odločitve poslovodnega sveta, ampak prej ko ne dobro premišljena politična poteza. Kakšne učinke ste si od tega obetali? Ali so se obeti uresničili?
Odstop je bil dejansko narejen z določenim namenom. Ta je bil dvojen. Prvič preprečiti, da bi se v bodoče kdor koli iz te hiše samoiniciativno obračal na forume izven hiše in drugič, omogočiti določene kadrovske spremembe v Avtotehni. Kadrovske spremembe smo izvedli in v tem oziru je odstop dosegel svoj namen, ti-
stega prvega pa nismo mogli preprečiti. Še se je dogajalo, da so se posamezniki obračali na forume izven hiše. V tem oziru torej odstop ni prinesel zaželenih rezultatov.
Kot generalni direktor Av-totehne, ste skušali združiti Avtotehno in Avtomontažo. Združitev sicer ni uspela, uspeli pa ste najti nekaj skupnih interesov in začeti nekatere perspektivne skupne posle. Koliko bodo ti posli prinesli obema partnerjema, oziroma, koliko jima že prinašajo? Ali boste tudi kot generalni direktor Avtomontaže skušali združiti obe delovni organizaciji, ali pa so se gospodarske razmere toliko spremenile, da to ni več potrebno oziroma koristno? Ali bosta prav zaradi vas, vašega osebnega poznavanja obeh delovnih organizacij in morda tudi občutka pripadnosti, obe organizaciji še bolj sodelovali?
Avtomontaži je gotovo lahko bolj žal, da ni prišlo do združitve, kot Avtotehni, ker jim predvsem manjka tako poslovnih, kot proizvodnih prostorov, koristno pa bi lahko uporabili tudi višek kadrovskih kapacitet, ki jih ima Avtotehna vseh vrst. Ob pritiskih, ki so se vršili name, da se vrnem v Avtomontažo, je bilo tudi mnenje, da bi ponovno začeli z akcijo združevanja, vendar nisem prepričan, da bi bilo to pametno, zato te naloge nisem prevzel. Mi danes zelo uspešno in v zadovoljstvo obeh partnerjev sodelujemo na področju prodaje Alf. Na področju avtobusov, prodaje in montaže šasij pa po moji oceni manj uspešno, predvsem po krivdi Avtomontaže in delno objektivnih razlogov, ker ni prišlo do montaže Tamovih šasij. Končno so tu še pakirni stroji, kjer pa obstaja velika nevarnost, da sodelovanje razpade, ker Avtotehna ni še ničesar naredila za izvoz in mnogo premalo za prodajo. Če bi vsa ta tri sodelovanja dobro tekla, bi lahko že pomenila 25 do 30 odstotkov v celotnem prihodku Avtotehne. O združevanju pa se bomo lahko pogovarjali šele, ko se bo ta odstotek vsaj približal petdesetim. Jaz osebno moram in tudi bom podpiral sodelovanje, saj obe firmi dobro poznam. Vendar realizacija
bolj kot od mene zavisi od pripravljenosti delavcev obeh delovnih organizacij po sodelovanju. Avtotehna pa bo morala tudi več sodelovati s Tamom, že zaradi članstva v tej poslovni skupnosti. To pa je seveda dolgotrajen proces.
Ali poznate pobliže novega generalnega direktorja Avtotehne? Kakšno je vaše mnenje o njem.
Moj naslednik je pravnik Boris Perko. Od prej ga ne poznam. Vsa uradna in neuradna mnenja, ki smo jih dobili o njem, so bila izredno dobra. Zanj se je odločil celoten poslovni svet. Osebno sem prepričan, da bo znal nadaljevati začeto pot Avtotehne navzgor. Rudolf Leban, direktor tozda Nova je, ko sva se pogovarjala o predvidenem novem generalnem direktorju dejal: »Direktor, ki pride, naj bo tak kot
Mislej,-« in »Nihče od zunaj nam ga ne bo postavil.« Koliko so se želje oziroma pogoji, ki jih je navedel Leban, uresničili?
Oboje se je uresničilo. Zunanji faktorji so sicer ob koncu povzročali nekaj težav, vendar je prevagala naša enotnost.
Kako pa ocenjujete člane poslovnega sveta?
Poslovni svet je danes silno enoten. Včasih je prav zabavno, ko se pri pogovorih z zunanjimi partnerji pokaže, kako isto mislimo, pa se poprej nismo nič dogovorili. To, da je danes vodilna struktura tako enotna, štejem za enega svojih redkih uspehov v Avtotehni. To je zelo težko ustvariti, še teže pa zapustiti. Težko je oditi od takega tima. Odhajam s težkim srcem, čeprav je bil sprva moj cilj vrniti se v Avtomontažo, seveda skupaj z Avtotehno. Enotnost v vodilni strukturi pa je privedla do tega, da bi pravzaprav raje ostal.
Kako velika pridobitev je Nova za Avtotehno in kaj je njena največja kvaliteta. Kako daleč je sodelovanje z malim gospodarstvom.
S pridružitvijo Nove je Avtotehna najhitreje postala proizvajalec. Brez tega nebi mogli montirati fotokopircev in smatram, da je to, da je Avtotehna
na hitro roko dobila status proizvajalca in še nekaj sposobnih kadrov zraven, največja pridobitev te združitve. Cilj Avtotehne mora biti v naslednjih letih še en proizvodni tozd in to s področja avtomobilizma. Novih združevanj nimamo v planu, z drobnim gospodarstvom planiramo le poslovne odnose. Zame osebno je perspektiva Avtotehne en trgovski tozd (to se že pripravlja z združitvijo tozdov Zastopstva in Trgovina), tozd Vis, ki zaradi odnosov z LŽTK ostaja tak kot je, proizvodnji tozd za elektroniko (to je Nova) in proizvodni tozd s področja avtomobilizma, katerega zametek je servis gospodarskih vozil. To je po moje perspektiva za naslednjih 5 let.
Ko ste prišli v Avtotehno, ste pomenili za nas veliko upanja. Sprejeli smo vas kot rešitelja potapljajoče se barke. Ves čas ste imeli tisočkrat več podpore kot prejšnji generalni direktor, kljub občasnim dokaj ostrim sporom, predvsem z delom zastopstev. To zaupanje in avtoriteta nista splahnela niti sedaj, ko odhajte. Kaj pa o nas lahko rečete vi?
Kolektiv je tak, da me upravičeno zmerjajo z norcem, ker grem. Opozicija je tako minimalna (abnormalno je, če nimaš opozicije) in nepomembna, da to sploh ne vpliva na moje mnenje v kolektivu. Ta kolektiv je zelo, zelo v redu. Bil je obremenjen z zapiranjem v tozde, mislim pa, da smo tudi to že prelomili in, da vsi člani Avtotehne, vključno z Novo, danes že dajejo prednost Avtotehni kot celoti, ne pa tozdov-skim plankam. Tisto, kar bo pa še treba prelomiti, tu mislim predvsem zastopstva, pa je, da dobijo ljudje korajžo lenuhu v obraz povedati, da je lenuh, dobrega delavca pa dobro plačati in tudi povedati, zakaj ga. Tako v funkciji generalnega direktorja Avtomontaže, kot v funkciji predsednika skupščine poslovne skupnosti TAM, se bom še veliko srečeval z Avtotehno. In če bom že jaz prihajal v Avtotehno s kislim obrazom (Avtomontaža je v rdečih številkah), želim, da bi tu videl vse nasmejanih lic.
Jurij Černič
r * jmr *	* a
Ker mi je bila ob razrešitvi izkazana velika pozornost, katere res nisem pričakoval, se želim tudi preko Glasila zahvaliti vsem sodelavcem v Avtotehni za vse prijetne dneve, ki sem jih preživel z vami. Želim si, da ostanemo tudi v bodoče prijatelji in vam želim veliko sreče in uspehov.	Walter Mislej
r s s xaMr * s *
r / JKT /	/ A
Pazite se SDK
Delavce Avtotehne obveščamo, da so ponovno usposobljene omarice samoupravnih delavskih kontrol. Vse delavce, ki se ne upajo povedati naglas kaj jih muči, naj svoje predloge, pobude, vprašanja in kar je temu podobnega, naslove na SDK, bodisi v svojem tozdu oziroma DSSS ali samoupravni delavski kontroli na nivoju DO.
Če ste dovolj korajžni, se podpišite, obravnavali pa bomo tudi anonimna sporočila, če bodo dovolj tehtna in v možnostih, ki jih imajo samoupravne delavske kontrole.
Ker verjetno želite vedeti, komu boste naslovili sporočila, se za SDK DO Avtotehne predstavljamo:
—	Marko ERŽEN — predsednik
—	Branko HREN — namestnik predsednika
—	Marjan CESTNIK — član
—	Marjan MATITZ — član
Člani skupne samoupravne delavske kontrole so predsedniki SDK v TOZD.
Omenim naj še, da so programi in delo samoupravnih delavskih kontrol objavljeni na oglasnih tablah. Tako bo tudi v prihodnje, razen najbolj zanimivih tem, ki bodo objavljene v Glasilu.
Marko Eržen
DO AVTOTEHNA IS OOS TOZD TRGOVINA
Programska
usmeritev
oo zss
tozd Trgovina, za leto 1984
Na podlagi sklepov 10. kongresa ZSS, programa aktivnosti občinske sindikalne organizacije in potreb, ki izhajajo z družbeno ekonomskega in družbenopolitičnega položaja delavcev naše temeljne organizacije, so člani osnovne organizacije ZSS v TOZD Notranja trgovina na članskem letnem sestanku dne 20. 12. 1983 sprejeli naslednjo programsko usmeritev svojega delovanja:
I.	Utrjevanje oblasti delavcev na področju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov in v praktičnem sistemu so-cijalističnega samoupravljanja:
1.	Še v naprej si bomo prizadevali, da pridobimo na podlagi samoupravnega sporazumevanja, v okviru DO in izven nje, več dela in ponovno pridobimo družbeno vlogo, ki najn je kot trgovski OZD v procesu družbene reprodukcije v zadnjih letih zelo okrnjena.
2.	V ta namen bomo sodelovali pri dokončnem oblikovanju srednjeročnega plana razvoja in usmeritve celotne delovne organizacije in njenih TOZD, ter pri planu dela oz. poslovanja naše TOZD v letu 1984.
Skupaj s poslovodnimi organi in organom upravljanj?, bomo spremljali realizacijo planov in sodelovali pri njihovem enventualnem preoblikovanju.
Nosilci izvedbe:
— IO OOS, direktor TOZD in delavski svet
Čas izvedbe:
— preko celega leta — zlasti pa ob obravnavi in sprejemu periodičnih in zaključnih računov.
3.	Sprejemali in sodelovali pri zaposlovanju novih delavcev oz. razporeditvi obstoječih kadrovskih potencialov na tista področja dela, ki bodo prinesla največ dohodka in bodo resnično ekonomsko potrebna in utemeljena.
4.	Spodbujali delavce za izobraževanje na področju dela in za opravljanje funkcij v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij.
5.	Sodelovali pri dopolnjevanju sistema nagrajevanja delavcev po rezultatih dela, saj do sedaj veljavni sistem, glede na razvoj in delo temeljne organizacije ne zadošča več tekočim potrebam.
6.	Spodbujali delavce k večji produktivnosti in ekonomičnosti pri poslovanju, poslovodne delavce in samoupravne organe pa še k večji kreativnosti, zagotovitvi pogojev za delo ter obratnih sredstev.
7.	Sodelovali pri razvijanju in krepitvi delegatskega sistema. Spodbujali delavce, da bodo svoje funkcije v samoupravnih organih opravljali zavestno in s polno odgovornostjo,
ter odločali o zadevah v smislu dejanskih potreb in stališč delovnega okolja in širše skupnosti.
8.	Še bolj moramo uveljaviti uresničevanje zaščitne vloge osnovne organizacije sindikata v razreševanju tekočih problemov dela in življenja. Pri tem bomo skrbeli in bili pozorni, da bodo vse politične in samoupravne določitve skladne z zakoni in sprejetimi družbenimi dokumenti ter samoupravnimi akti.
9.	Več pozornosti in dela posvetili delovanju organa samoupravne delavske kontrole, ki je trenutno zelo pasivno.
10.	Politična aktivnost naše sindikalne organizacije se bo nadaljevala v smeri doslednejšega razporejanja dohodka in čistega dohodka, pri čemer
se mora upoštevati družbene potrebe in potrebe temeljne organizacije za njen nemoten in razširjen razvoj.
Nosilci izvajanja:
— IO OOS, organi samoupravljanja, poslovodni organ
Čas izvedbe:
— preko celega leta
II.	Družbeni in osebni standard delavcev:
1.	Skrbeli za načrtovano in učinkovito organizacijo združevanja in koriščenja sredstev skupne porabe, pri tem pa posebej skrbeli za organizacijo toplega obroka, razreševanja tekočih stanovanjskih problemov, letnega oddiha delavcev, nakup objektov družbenega
standarda ter športa in rekreacije delavcev.
2.	Med delavci je potrebno spodbuditi razvoj organiziranih oblik kulturnega delovanja, saj je to v našii delovni organizaciji skoraj zamrlo.
3.	Organizirali akcije pomoči socialno šibkim delavcem.
III.	Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
1.	Nadalje bomo krepili, utrjevali in razvijali splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Zlasti je treba izboljšati stanje na področjih:
—	zagotovitev sredstev
—	izobraževanje kadrov
—	planiranju in izvedbi nalog za CZ in NZ
—	izdelavam in sprejemom politično varnostnih ocen
—	izboljšanju razmer življenjskega in naravnega okolja
—	preprečevanju odtujitve družbenih sredstev, s katerimi upravljamo in poslujemo.
Nosilci nalog:
— IO OOS, komite za SLO in DS, vodja obrambnih priprav.
Čas izvedbe:
—	po izvedbenem in terminskem načrtu akcij in nalog za tekoče delo.
IV.	Organizacijska in vsebinska krepitev organizacije in vloge sindikalne organizacije v TOZD
Temeljno merilo pri razvoju in krepitvi sindikalne organizacije nam bo utrjevanje vloge delavcev pri samoupravljanju in njihovo vključevanje v vse oblike političnega delovanja.
Še bolj bomo poboljšali sodelovanje z organizacijami sindikata v DO Avtotehna in občinsko sindikalno organizacijo. Skrbeli za načrtno in kontinuirano izobraževanje poverjeni-kov-članov izvršnega odbora.
Pri kadrovanju se bomo zavzemali, da bo v sindikalnih organih vključenih čimveč neposrednih proizvajalcev-delav-cev s področja proizvodne dejavnosti in komercialno operativnega področja.
V skladu s preteklo vsakoletno prakso bomo najzaslužnejšim sindikalnim delavcem podeljevali zahvale in priznanja.
Ljubljana, 20. 12. 1983
IOOOS TOZD NOTRANJA TRGOVINA
ZAHVALA
Ob mamini smrti se zahvaljujem sodelavcem za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Angelca Kokovnik
ZAHVALA
Ob ženini smrti se zahvaljujem svojim nekdanjim sodelavcem in aktivu upokojencev za izrečeno sožalje, spremstvo na njeni zadnji poti in za denarno pomoč.
Ivo Kolovič
V pokoju ne bo počitka
Našo delovno organizacijo zapuščata dve dolgoletni sodelavki, Minka Lah in Marija Babnik, ki odhajata v pokoj. Skoraj vso svojo mladost in aktivno dobo življenja sta pustili v naši hiši. Marsikaj lepega pa tudi grenkega sta doživeli, zato se nam zdi prav, da nekaj iskric, ki jih želita povedati, zvemo tudi mi.!
1.	Kdaj ste začeli delati v Avtotehni?
MINKA:
4.	oktobra 1954.
MARIJA:
15. februar 1960.
2.	Katero je bilo vaše prvo delovno mesto v AT?
MINKA:
Blagovno devizni knjigovodja.
MARIJA:
V konsignaciji GM malo časa, potem pa v konsignaciji OM
3.	Kakšno je bilo vzdušje in odnosi takrat v AT v primerjavi s sedaj ko končujete delo?
MINKA:
Bila sem dvanajsta po številu delavcev, do januarja 1955 nas je bilo 30. Lahko si predstavljate, da smo bili kot malo večja družina, vsi za enega, eden za vse.
MARIJA:
Bili smo kot velika družina. Veliko je bilo dela, razveselili smo se vsakega uspeha, pred seboj smo imeli vse življenje in perspektivo, danes pa so drugačni časi.
4.	Ce se ozrete na teh 30 let, ki ste jih prebili v AT, kakšni so vaši občutki?
MARIJA:
Če čutiš, da si koristen in potreben, je to prijeten občutek, mar ne? In tako se jaz počutim ob odhodu v pokoj.
MINKA:
Kadar se oziramo nazaj, vidimo vse lepše, kot je bilo. To je pač človeško in tako se tudi
jaz spominjam samo prijetnih trenutkov.
5.	Česa se najraje spominjate?
MARIJA:
Najraje se spominjam mladosti, polne delavnega poleta in veselja, pa tudi težav, brez katerih nikjer ne gre, a smo jih skupaj z dobro voljo premagovali.
MINKA:
Najraje se spominjam kolegov in kolegic s katerimi sem sodelovala v komisijah za takratne »tarifne pravilnike« in v raznih drugih komisijah in organizacije proslav ob pomembnih dnevih in veselili smo se, če smo delo dobro opravili.
6.	Kaj pa bi najraje pozabili?
MINKA:
Pozabiti ni več kaj, kjer se ničesar takega ne spominjam.
MARIJA:
Nizek osebni dohodek.
7.	Ali boste po tolikih letih dela v AT še ohranili stike s sodelavci?
MINKA:
S sodelavci bodo stiki s časom gotovo opešali, z upokojenci pa sem jih že navezala in jih mislim vzdrževati.
MARIJA:
Mislim, da bom z veseljem še kdaj prišla na obisk k starim sodelavkam.
8.	Sedaj boste imeli še pri polnih močeh kar naenkrat toliko prostega časa. Kaj boste z njim?
MINKA:
Moje predhodnice imajo o prostem času upokojencev po-
polnoma nasprotno mnenje od vas. Zato sedaj hitim, da bom postorila vsa važna opravila, kajti če verjamem drugim, po upokojitvi ne bom imela prostega časa niti za čuvanje in vzgajanje vnučk.
MARIJA:
Delala bom kar si zelo želim, posvetila se bom družini, ki komaj čaka, da bom doma. Verjemite mi, polne roke dela bom imela in upam, da bom zdrava, da bom lahko vse naredila. Moja misel je, da mora človek vedno delati in se dopolnjevati in ne obsedeti za zastrtimi okni in razmišljati o življenju, ki beži mimo.
Salon na
V salonu je mogoče dobiti vse informacije o cenah in možnostih nakupa izdelkov firm, ki jih zastopamo. Televizorje in akustične aparate lahko stranke dobijo takoj po vplačilu kar v salonu, belo tehniko (Bosch aparate) in ves Yamaha program (izvenkrmni motorji in pribor) pa prevzamejo v konsignacijskem skladišču na Celovški 228.
Menim, da je bila odločitev, da preuredimo ta prostor za prodajo proizvodov iz zastopniškega programa pravilna. Za primer bom omenil, da smo samo Kortingovih proizvodov prodali lani za 952.528 DM, letos pa v prvih petih mesecih že za 493,455 DM.
Prodaja tv aparatov in iz-venkrmnih motorjev je precej vezana na letni čas. TV aparatov smo prodali največ jeseni in pozimi, motorje pa spomladi in poleti. Največ televizorjev
9.	Mi vam želimo, da bi vam bilo čim lepše, veliko zdravja, obilo dobre volje in da bi vas vnuki čim bolj ubogali. Kaj pa vi želite nam?
MINKA:
Iskrena hvala za dobre želje! Vsem, ki ostanete še naprej v AT, želim mnogo uspehov — tako osebnih kot delovnih, v prvi vrsti pa veselje do dela.
MARIJA:
Hvala za lepe želje, zelo sem vesela. Jaz pa ob tej priliki želim vsemu kolektivu, da bi imel veliko uspehov, dobre osebne dohodke in da bi se razumeli med seboj.
Veronika Turk
Titovi 36
smo prodali pred olimpijskimi igrami, na kar smo se še posebej pripravili in v tem času uredili posebno izložbo televizorjev obeh znamk.
Razpolagamo tudi z zelo kvalitetno Boschovo belo tehniko, ki so jo prejšnja leta ljudje radi kupovali, zadnje čase pa gre zaradi splošnega padanja standarda slabše v promet. Manjša kupna moč se pozna tudi pri prodaji vseh ostalih izdelkov, le da ne v taki meri, kot pri sicer zelo kvalitetnih a tudi zelo dragih Boschovih proizvodih.
Porajajoče se težave pa skušamo premagati z boljšim delom in organizacijo prodaje. Ena od pomembnih novosti je nov delovni čas. Salon je odprt neprekinjeno od 8 ure zjutraj do šestih zvečer, s čimer se skušamo kar najbolje približati kupcu.
poslovodja Josip Smolnikar
Po preselitvi tozda vozila in servisi iz Titove 36 na Celovško 228, je tozd Zastopstva prevzel ta salon. Preurejati smo ga začeli 1. januarja 1983. V njem smo uredili razstavni prostor za zastopanje firm Korting, Bosch, Blaupunkt in Vamaha. Poleg tega pa smo v salonu organizirali konsignacijsko prodajo proizvodov omenjenih firm.
Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova c. 36. Ureja uredniški odbor:	Drago
Balažič (odg. ur.), Jana Černič, Jurij Černič (glin teh. ur.) Katja Krmelj, Brane Masten, Zvone Ogrine, Franci Petkovšek, Vojko Spačal. Naslov uredništva:	Titova
36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna V Ljubljana v nakladi devetsto izvodov.
—	Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno.
—	Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.
prišli ► ◄ odšli
TOZD ZASTOPSTVA o. sub. o.
Prišli:
28.	5. 1984 Samo KOZLEVČAR iz JLA
Odšli:
10.	4. 1984 Vojko NOVAK
11.	4. 1984 Janez PANTAR — upokojitev
30.	4. 1984 Ninoslav MLADENOVIČ
15. 5. 1984 Jovan BJELIC
31.	5. 1984 Goran KANALEC 31. 5. 1984 Danilo OKRETIČ
TOZD NOTRANJA TRGOVINA o. sub. o.
Prišli:
15. 5. 1984 Aleš KOŠAK 22. 5. 1984 Miroslav ULČAR
Odšli:
2.	5. 1984 Jože KONČAN 6. 4. 1984 Zlatko DJOGIC — v JLA
6. 4. 1984 Niko PREBIL — v JLA
25. 4. 1984 Rudi GROS — hujša kršitev del. dolžnosti
TOZD VOZILA IN SERVIS o. sub. o.
Prišli:
2. 4. 1984 Vlado KOŠČAK 14. 5. 1984 Dušan KOVAClC
29.	5. 1984 Daniel PREBIL
Odšli:
6. 4. 1984 Tomaž PERŠIN
19.4.1984	Marija VREČEK — upokojitev
DSSS
Prišli:
21.5.1984	Ševka BEGANOVlC
Odšli:
10. 4. 1984 Marija KRENN 31. 5. 1984 Marija JEREB
Rezultati sindikalnega prvenstva Avtotehne v veleslalomu
(z zamudo)
Medaljo so si zaslužili vsi, ki so v tistem peklenskem vremenu sploh prišli na start.
Tone Zupan in domžalski smučarji, ki so tekmo izvedli, pa so pravi heroji.
Ženske A
(rojene po letu 1954):
1.	Vlasta Križman	1:03,07
2.	Irena Žmavc	1:09,07
Ženske B
(rojene pred letom 1954)
1.	Justina Novinec	57,88
2.	Nada Bukorovič	58,30
Moški A
(rojeni leta 1959 in mlajši)
1.	Peter Medvešek	48,81
2.	Brane Oven	48,81
3.	Matjaž Flego	51,16
Moški B
(rojeni od leta 1949 do 1959)
1.	Vojko Novak	48,25
2.	Vojko Spačal	48,58
3.	Anton Umek	48,99
Moški C
(rojeni od leta 1939 do
1949)
1.	Zvone Krese	45,25
2.	Tone Zupan	47,53
3.	Tone Petek	48,23
Veterani
1.	Jože Končan	1:02,66
2.	Ivan Podobnik	1:03,07
Štipendisti:
1.	Jožko Pirc	45,08
2.	Lado Barbič	48,31
3.	Dimitrij Kranc	49,23
Otroci A
(od 1. do 4. razreda osnovne šole):
1.	Aleš Zrinski	1:01,22
2.	Marko Petek	1:02,87
2. Milena Petek	1:07,76
Otroci B
(od 5. do 8. razreda osnovne šole)
1.	Sandi Krese	1:01,22
2.	Mojca Manfreda	50,50
3.	Roman Kohovnik	52,83
Abramtrans
vozi
za nas
Tokrat nam pozdrave pošiljajo naši Visovci z izleta po sončni primorski in aktivni upokojenci iz Kostanjevice. Visovci pravijo, da konj na sliki predstavlja tozd Vis, tisti z gajžlo pa Avtotehno. Kot lahko sami vidite, slika kaže trenerja, ki je ošvrknil konja, da je vendarle malo skočil. No, Visovci vidijo to tako, da konj (Vis) vleče tistega lenuha zadaj. Koga pa predstavlja kdo na spodnji sliki, nam pa upokojenci niso sporočili, zato so tudi kakršne koli špekulacije nemogoče.