Za poduk in kratek čas. Poto7anje 7 Rim, Neapol iu domu. XL1V. V mestu Pizi najiinenitniše poslopje je stolna cerke7. Zaeeli so jo zidati 1. 1003, ter komaj 7 100 lctih dozidali. Silno prostorna je; 74 orjaškib stebro7 jo deli v 5 ladij. Znotranjost jena je lepa, okusna iu dragocena. Blizu cerk^e stoji posebno poslopje ali cerk^a za delivanje 87. krsta — il battisterio. Kaj jednakega menda nima 8vct pokazati. Poslopje je lično, 7isoko in široko, kakor srednja ceikev in 7 njej se nabaja najlepša prižnica; rezaua je iz bliščečega inarmoija in je s piekiasniuui podobanii nasajena. Krstni kameu je iz snežnobelega marmorja mojetersko izdelan. Zra7en krstne cerk^e je slo^ito pokopaliače — campo santo, — ki je podobuo onemu, katero smo 7 Bologni ob5udovali. Najbolj 7endar Sloveka zanimiva nagnjeni Z7onik — campanile. Videti je, kakor da bi namenil 7sak trenutek na zemljo tresuoti in se podreti in 7endar stoji 7 tej zvežnjeni podobi 7iše 700 let. Visok je 25 sežuje^, nagnjen pa za 2 sežnja ter šteje 7 cedno sezidanih nadstropij. V njeui visi 7 zvono7, izmed katerih so 3 nena^adno težki, in vendar se zaniore s6 vsemi z^oniti brez vsake ne^arnosti. Razgled iz z^onika je prekrasen, a mi ga nismo imeli 5as uži^ati, ker se je že mocno za5elo mračiti. V noči okoli x/2 11 ure smo se pripeljali 7 mesto, kojemu Lahi pravijo Firenze po latinski beaedi Florentia, t. j. C7ete5e mesto. To ime se mu je po pra^ici dalo; 7saj res stoji ared C7etece doline na obojem pobrežju reke Arno, ki po lepi in plodni ravnini proti moiju biti. Mesto šteje 7iše 167,000 piebi^alce^, ki govorijo najlepao italijanšSino ali laščino. Nekdaj je bilo sedež Toškanskim velikim 7oJ7odom, potem stolica no7o laakega kralja Viktorija Emanuela, dokler ta ni 87. Očetu 7zel Rim iu latetausko poslopje, kamor ae je naposled pi-eselil. Florencija je pozidana po uovi aegi. Zato ima široke, ra^ne in dolge ulice, da jib od jednega konca do diugega oko komaj dogleda. Reka Arno se vali akozi meato pod 6 mostovi. Mesto je splob živahno; posebno mrgoli 7se polno ljudi na gosposkem trgu — piazza della signoria. Potuika zanimiva pred 7sem: galleria degli uffizi, t. j. zbirka 7seh umetnij. Vsaki deu se zauiore vstopiti od 9—3 ure. Ražpoloženib reči je 7eliko; zvedcnci trdijo, da 7ečje zbirke razuib u_iot7oro7 ni najti nikder 7e6 na S7etu. Meni se je najbolj prikupila zbirka slik ali malanib in risanib podob. Človek atrrni in srce se mu raduje pri živib barvab prekrasnib slik. Nikoli se ujib oko do sita ne nagleda. Kar potuika \'5asib jezi, to so možički iu 7e5jidel blcdolične gospodičue, ki po 7seb kotib počeparajo iu slike ponarejajo. Na stolneui ti-gn stoji krstia5e — il battisterio — tudi posebič, kakor v Pizi. Krstišču nasproti in srcdi stolnega trga 7isoko 7 nebo kipi 7eličastna stolna ceikva, pozidana 7 gotiškeni slogu. Zra^en stoji posebič 89 metro7 7isoki zvonik, s kateiim se Lahi radi pouaaajo. In resuično, pritrditi jiiu moramo, da ni bolj nježnega a 7endar 7e!ikega stava na Laakcm, kakor je ta zvonik. Vuanja njego^a po7ršina je 7sa prevlečena in obložena z lepimi ploščami iz samega marmoija. Člo^ek misli na prvi pogled, da je 7se saui marmor. Od ondot smo pri.li ua veliki tig 87. kiiža — piazza della a. Croce. — Trg je lep, 7elik in okinčan a spomenikoin Dantejevim, ki je bil rojen Florentinčan in slo^i po celem izobraženem 87etu po 87oji 5udo7ito umetni in veliki pesni o peklu, 7icab in nebeaib. Na trgu stoji cerkva 87. križa, ki je natlaSena s spomeniki slavnib mož, tudi takib, kojib imena sv. Cerkvi niso na čast, še menj na 7eaelje. Cerke7 nima oboka, in strop, bronast in pozlačen, se lepo vidi. Službo božjo so v njej opra^ljali 65. oo. Franciškani. Pijemoutežka, brez7erua ?lada pa jib je iz slavnega svetišSa izpodila. (Nastavek prib.) Sinešničar 27. Debelo oblečen Pohorec, kmet in župan ob jednem pride pred gospode pri sodniji 7 Konjicab ter reče glasno pred V8emi na7zočimi: ,,tu her Jiiger, ib son tisto prasicen šatzen za 28 gulden." Gospod soduik kmeta debelo gleda, ta pa nadaljuje: nsaj ja 7eš, tisto piasicen gor sem šatcen, kakor sena rekel v5eraj." Sedaj se pa gospod pri sodniji razsrdi iu reče: nmarš, poberi se praaic past!"" Kmet se ne^oljen pobira iz sodnije in mrmi-a: rtate le p . . . ., ki me niste zastopile, 5eravno seni 7am lepo neruaki povedal!  J- K-