Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 203.
V LJUBLJANI, petek, 9. septembra 1927.
Posamezna številka Din 1,-LETO IV.
Twk dan opoldne, isvzeail nedelje in praznike.
naročnina: V Ljubljani in po pošti: Dte 30’—, inozemstvo Din 80"—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CtfRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vrtčajo. — Oglasi po luihk
Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor.
Račun pri pofitnem ček. uradu štev.
mmš
m
Sagadinov poziv.
Na uvodni strani objavlja >Jutro« poziv dr. Sagadina, da morajo vsi člani demokratske stranke, Davidovičeve namreč, voliti esdeesarske kandidate. Ne vemo, če je točno, da je g. Davidovič pristal na ta poziv, pač pa vemo, da je zelo verjetno, da je g. Sagadin predlagal tak poziv, pa čeprav »zastopa« slovenske davidovičevce v demokratskem glavnem odboru. Vprašanje pa je, kako »zastopa« dr. Sagadin slovenske davidovičevce in zato dajemo tudi njegovo zastopanje v
v	narekovaj. In po pravici! Imamo dobre stike s slovenskimi davidovičevci in udeležili smo se že več ko ene njihove ®eJe, pa čeprav so slovenski davidovi-cevci res organizirani le v Mariboru in na Štajerskem. Zato vemo, da ni sloven-s ega davidovičevca, ki bi smatral tak poziv za mogoč, ker so vsi slovenski da-yidovicevci soglasno tega prepričanja, da in bolj svetega boja, kakor je boj proti SDS in njeni kliki!
Edino dr. Sagadin se morda odlikuje s to posebnostjo, da tvori izjemo med slovenskimi davidovičevci in da so pri njemu še žive stare simpatije za SDS Iz katerih vzrokov so te simpatije še žive, ne vemo, ker g. dr. Sagadin ne prihaja med slovenske davidovičevce, da bi jim svoje nazore razložil.
In tako prihajamo k drugi važni stva-r.1- Pred meseci se je namreč obrnil g.
Sagadin na nekatere Slovence v Ljubljani, da bi se tu organizirala Davidovi-čeva demokratska stranka. Čeprav pa je bil odziv dober, vendar ni bilo prav nič storjeno iz Beograda. Ali morda zato, ker je bil odgovor ta, da bi se moral demokratski gl. odbor, oziroma g. Sagadin obrniti na ljudi, ki so znani kot odločni in neodjenljivi nasprotniki SDS? Bili bi hvaležni, če bi g. dr. Sagadin to povedal?
Ravno tako pa bi bili tudi hvaležni, če bi dr. Sagadin povedal, zakaj ni imel sestanka s slovenskimi davidovičevci, ko s* je pred kratkim mudil v Sloveniji. Ker je že po »Jutru« zastopnik Slovencev v demokratskem gl. odboru je pač njegova dolžnost, da se pri teh informira za njih zelje in naziranja, zlasti pa po neverjetnem nastopu izvrševalnega odbora demokratske stranke proti kandidaturi g. Pečovnika, ki je svojo pripad-z nost k demokratski stranki dokazal za časa največjega terorja sam. demokratske stranke! Zakaj se torej g. Sagadin ni informiral pri teh kremenitih značajih, zakaj ni storil svoje dolžnosti kot zastopnik Slovencev v gl. odboru DS?
Naj ne misli g. drž. svetnik, da na tako vprašanje ni treba odgovriti, ker bodo to vprašanje ponovili še drugi ljudje in tudi demokrati sami!
Slovenski davidovičevci naj volijo es-deesarje! Ali je res mogoče, da ni v Beogradu niti enega demokrata, ki se ne bi na glas zakrohotal, ko je slišal ta neverjeten poziv! Ali so gospodje v Beogradu hoteli naravnost prepovedati vsem Slovencem, da se navdušujejo za g. Davido-vica? Skoraj moramo to verjeti.
Najprej izjava g. Koste Timotijeviča, nato nastop proti kandidaturi dr. Pečovnika in sedaj še Sagadinov proglas! Če je že nekaterim gospodom tako zelo všeč SDS, tudi po izstopu iz 1. 1924, zakaj pa naravnost ne vstopijo v SDS? To bi bilo vsaj možato dejanje!
Bilo je začetkom julija, ko se je vrnil iz Beograda zastopnik slovenskih davi-dovičevcev in prinesel s seboj naročila g. Davidoviča. Ta naročila so bila diametralno nasprotna pozivu g. Sagadina >n v pogovoru z našim urednikom je zastopnik slov. davidovičevcev povedal, kaj je dejal g. Ljuba Davidovič o SDS in kaj 8- dr. Sagadin. Tudi ta dva sta podala
Proti vsaki hegemoniji.
V dobro poučenih krogih trde, da odpor TRIFKOVIČA, DAVIDOVIČA IN PRIBIČEVIČA proti vladi in zlasti še proti takozvanemu BLEJSKEMU SPORAZUMU ne izvira le iz boja za mandati, temveč tudi iz strahu, da bi MOGEL BLEJSKI PAKT POMENITI KONEC HEGEMONIJE BEOGRADA. Kajti vsi ti centralistični krogi so mnenja, da SMEJO PRITI SLOVENCI IN HRVATI V VLADO LE PO MILOSTI IN NE KOT ENAKOPRAVNI ČLANI VLADE. Po takozvanem blejskem sporazumu pa bi bila SLOVENCEM OFICIELNO PRIZNANA PRAVICA, DA SO ZASTOPANI V VSAKI VLADI IN ČEPRAV VODIJO V NJEJ SLOVENSKO POLITIKO, ki pa je seveda v soglasju z vladno.
Jasno je; da bi v istem, hipu, ko bi bil takozvani blejski sporazum izveden v praksi, nastala samoposebi zahteva, da so ZASTOPANI V VLADI TUDI HRVATI.	M -
Blejski pakt pomeni zmago misli sporazuma in prvi temelj ENAKOPRAVNOSTI PREČANOV. Odtod fcložen odpor vseh centralistov proti njemu.
V tem je tudi vzrok, da nekateri davidovičevci v skladu z znano Timoti-jevicevo izjavo odkrito podpirajo CENTRALISTIČNO SDS, ker je pač ta njih ZAVEZNIK V BOJU PROTI RESNIČNI ENAKOPRAVNOSTI PREČANOV.
Zato sedanje volitve ne bodo odločile samo o tem, kdo bo predsednik nove vlade, temveč bodo zadnja preizkušnja za prečane, če ti znajo zastopati svoje interese, to je, da zaupajo svoje glasove le SLOVENSKIM IN HRVATSKIM STRANKAM.
Sedanje volitve so zato boj proti hegemoniji Beograda!
tAL
ZERVO SPREJETI POLJSKI PREDLOG.
Ženeva, 9. septembra. Chamberlain
je, kar je izzvalo občno senzacijo, pristal na poljski predlog deklaracije proti vojni, toda to je storil, kakor se dozna-va iz diplomatskih krogov, samo iz taktičnih razlogov. Najbolj dokazujejo to rezervacije, ki jih je stavil kot pogoj* za sprejem deklaracije. Te rezervacije .pomenijo tako omejitev, da je deklaracija ostala samo izraz želje, brez vsakršnih pravnih posledic za slučaj vojne.
Deklaracija pa ima vendar velike moralne posledice enako, kakor jih je imel svoječasno ženevski protokol. Vlada povdarja, da je poljski predlog našel najboljši odziv v vrstah držav Male antante in baltiških držav. Posebni mednarodni položaj velikih sil je vzrok, da poljski predlog ni naletel na boljšo usodo.
POLJSKA NE PRISTANE NA MODIFIKACIJO SVOJEGA PREDLOGA.
. Parit, 9. septembra. Agencija Havas javlja, da je sporočila poljska delegacija v Ženevi zunanjim ministrom lecarn-skih držav, da nikako me more pristati na modifikacijo svojega predloga in da polaga veliko važnost na to, da se spra-
vi	predlog pred plenum skupščine Lige narodov neizpremenjen, ker sicer odpade razlog, ki ga je imela Poljska pri tem, da predloži to deklaracijo.
Poljska delegacija se je obrnila na svojo vlado za nove inštrukcije. V krogih Lige narodov obžalujejo, da so se nenadoma zopet pojavile nove težkoče, ker se je predsinočnim po konferenci Brianda, Stresemanna in Chamberlaina zdelo, da je spor zaradi poljske resolucije rešen.
LLOYD GEORGE O MOŽNOSTI REVIZIJE MIROVNIH POGODB.
London, 9. septembra. >Daily Maik
diametralno nasprotni mnenji. Objavili smo mnenje g. Davidoviča in ne vemo vsled katerih motivov je g. Davidovič to mnenje deloma demantiral. Iz obzirnosti do slovenskih davidovičevcev nismo mi odgovorili na ta demanti, ali želi g. Da-vidovič, da odgovorimo danes in da povemo še to ,kaj je vse g. Davidovič tudi drugim osebam dejal o slovenskih sam. demokratih? Prosimo samo za migljaj in nič ne bomo prikrivali!
Stara resnica je, da mora biti politika dosledna, jasna in načelna. Sagadinov poziv pa dokazuje, da demokratska politika ni vedno taka. Vsled tega se sloven-
objavlja pismo Lloyd Georgea, v katerem ta naglasa, da avtorji pogodb iz leta 1919/20 niso nikdar smatrali teh pogodb za perfektne in niso bili mnenja, da so one neprekršljive in neizpremen-ljive. Sam Clemenceau je bil uverjen, da se bodo te pogodbe z direktnimi pogajanji med državami modificirale po potrebah stvarnosti in dejstev, ki bi na-, stala pozneje. Na koncu poudarja Lloyd George, da so bili vsi člani mirovne konference uverjeni, da bo Liga narodov poedine člane mirovnih pogodb naknadno proučila in eventuelno revidirala.
CARINSKE TARIFE BODO REVIDIRANE.
Beograd, 9. septembra. Je mnogo iz-gleda za to, da se po skupščinskih volitvah, ko se izvoli in konstituira nov finančni odbor, podvrže carinska tarifa iz leta 1925 reviziji in se končno določi višina minimalnih carinskih postavk, da bodo vse one panoge industrije, ki smatrajo, da z /dosedanjim tarifami (niso bile dovolj Zaščitene, dobile možnost, da zahtevajo močnejšo zaščito.
Glede na to se je industrijska zbornica v Beogradu obrnila z okrožnico na vse svoje članice, da ji sporoče svoje želje glede revizije carinske tarife. Zbornica bo zbrala vse te odgovore in bo sestavila na podlagi teh odgovorov spomenico, ki jo bo poslala finančnemu odboru narodne skupščine.
DR. VILFAN V ŽENEVI.
Ženeva, 9. septembra. Včeraj je prispel iz Pariza z zasedanja manjšinske komisije interparlamentarne Unije v Ženevo predsednik manjšinskega kongresa dr. Vilfan, da izvede sklepe III. kongresa zlasti glede tega, da zavzame Liga narodov svoje stališče o problemu manjšin.
ski demokrati sicer ne bodo izneverili svoji stranki, še manj pa demokratski misli in v dokaz tega bodo vsi kot en maž šli na volišče, da glasujejo proti kliki in za svojega kandidata, drja. Pečovnika. čisto prav nič jih pa ne moti, če bo vsled tega g. dr. Sagadin zadovoljen ali ne, ker pač drži, da slovenski davidovičevci po njegovem pozivu dr. Sagadina ne morejo več priznati kot svojega zastopnika v demokratski stranki!
Slovenski davidovičevci nikdar in nikoli ne bodo volili klike in to je njihov zadnji memento vodstvu stranke v Beogradu!
filiale g. Vargazon.
GENERAL MILOSAVLJEVIČ ZAHTEVA, DA SE ŽELEZNIŠKO OSOBJE NE SME AKTIVNO UDEJSTVOVATI POLITIČNE BORBE.
Beograd, 9. septembra. Minister za promet general Milosavljevič je ponovno izdal okrožnico na podrejene organe, da se strogo drže njegove odredbe, da se železniško osobje ne sme aktivno udeleževati politične borbe. Okrožnica navaja nekoliko slučajev neposlušnosti proti tej odredbi in preti z najstrožjimi kaznimi zoper kršitev te odredbe.
Ali slišite g. Vargazon?
Z VLADNO POMOČJO IN OPOZICIO-NALNIMI GOVORI...
Subotica, 9. septembra. Včeraj je bilo tu javno zborovanje demokratske stranke. Milan Grol je v svojem gov6ru napadal politiko vlade in radikalne stranke. Za njim je govoril srezki kandidat Len-<5voj, nakar je povzel besedo Ljuba Da-','idovič.
Davidovič je dejal med drugim: Zadnji čas se v političnem življenju mnogo govori o dvojnih poslancih, o vladnih in nevladnih. To je novo. Tega dosedaj nikoli ni bilo. Veliki župani, srezki poglavarji in ostali uradniki, ki agitirajo, se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Narodni poslanci morajo biti izvoljeni brez vplivanja oblasti. Hočemo, da 11. september ne bo krvava bitka zapeljanih bratov, temveč borba ljudi in strank, borba poštenosti in svobode. Verujemo, da se bo demokratska stranka okrepila in da bo lahko vzela državne posle v svoje roke.
Davidovič je nadalje govoril o važnosti občinskih vhlitev v Vojvodini in o vprašanju davkov in agrarne reforme. To sta dve bolni mesti. Prva nalaga demokratske stranke po volitvah bo ureditev agrarne reforme in izenačenja davkov. Dovolj je 10 do 12 ministrov, a za ministre je treba postaviti ljudi, ki mislijo na de-
lo,	ne pa samo na plačo in avtomobile.
Tako imamo tudi to kurioziteto, da nastopajo vladne stranke proti vladi, a ne odpokličejo svojih zastopnikov iz vlade.
VUKIČEVIČ NA AGITACIJI.
Beograd, 9. septembra. Včeraj ob 8. dopoldne je prispel z motornim čolnom v Zemun Velja Vukičevič, Na zemunskem pristanišču so pričakovali predsednika vlade gasilci z godbo, predstavniki oblasti in številno občinstvo. Veljo Vukičeviča je pozdravil načelnik mestne občine Markovič.
Vukičevič se je z nekaj besedami zahvalil za pozdrav in nadaljeval svoje potovanje po Sremu.
ZAPOR STEPIČA SODIŠČE POTRDILO.
Beograd, 9. septembra. Sinoči je višje sodišče za mesto Beograd potrdilo zapor bivšega blagajnika ministrstva notranjih del Stepiča zaradi znane afere.
MEREŽKOVSKI IN KUPRIN PRIDETA
V	BEOGRAD.
Beograd, 9. septembra. Sem je dospela vest, da prideta v oktobru v Beograd znamenita ruska pisatelja Marež-kovski in Kuprin in bosta imela tu nekoliko predavanj.
ŠPORTNE VESTI.
Zagreb, 9. septembra. Včeraj se je vršila tekma med Gradjanskim in Cri-ceterh Završila se je z rezultatom 2 : 1 v korist Gradjanskega. Tekma Hašk : Derby je dala izid 2 : 1 v korist Haška.
Dr. Vladimir Ravnihar:
ul
Šentflorjanska.
V	Ljubljani se . gredo zopet enkrat »liberalce« in »klerikalce«. Čim se bližajo kake volitve, pa izkopljejo tam nekje okoli Kazine zakopano zarjavelo bojno kopje in je prično brusiti za boj proti »klerikalcem«. Pa čeprav so ti klica:*! na boj slični onim sedmim pritlikavcem v pravljici, ko z združenimi močmi neso težko sulico proti spečemu velikanu, njihov cvileči bojni klic le še zdrami stare speče instinkte nekaterih Ljubljančanov.
Ljubljana ve in vidi, da so ti poborniki napredne misli že davno zapravili pravico, da predstavljajo to napredno pravico, Zakaj nihče napredne misli ni tako popačil in diskreditiral kot prav oni. V vsakem pogledu, v kulturnem, gospodarskem in socijalnem, pomenja njihov nastop v zgodovini slovenskega naroda velko nazadovanje, reakcijo napram vesele upe vzbujajočemu poletu svobodne misli in prosvitljenega liberalizma iz osemdesetih let minulega stoletja. Blasfemija je, kedankoli' prihajajo iz teh ust tirade
o	naprednosti. Blasfemija in neizmerno žaljenje za spomin pokojnega dr. Ivana Tavčarja, ko ga štejejo za svojega predhodnika in ko častito to ime zlorabljajo kk>t parolo v umazani volilni borbi. Škoda, da ga krije hladna zemlja, ker bi jim vse to še mnogo lepše povedal, nego more to storiti moje pero. O tem bodite prepričani, zakaj njegova sodba 6 naših posili-naprednjakih je bila sklenjena in neizpodbitna.
.Kako naj naš narod pojmuje naprednost, če vidi njene pridigarje, ki so poštenost izbrisali iz našega političnega leksikona. Jeli denuncijantstvo naprednost, ali pa nasilje in korupcija? Sistematično in zlonamerno uničevanje materijalnih dobrin našega naroda, zgolj iz samopašnih namenov, je od gospodarskega napredka bolj oddaljena, nego kaka nepremičnica v ozvezdju Orion od zemlje. Širjenje umazane literature v narodu v namenu pridobiti si čim širši krbg sladostrastja željnih poslušalcev, je na las podobno množestvenemu zastupljanju. .Napredna misel brez etične vsebine je nesmisel, a prav etike za v§e naše javno življenje tem našim patent-naprednjakom povsem nedostaje.
In se predstavijo narodu na govorniškem odru v teatralni pozi in slavnostno deklamirajo odeti s togo candido verze o naprednosti m demokraciji. Narod odprtih ust posluša te bajke in pravljice iz davnih dni ih jih primerja z živimi izgledi iz žalostnesedanjo-sti. Pa ušesa lažejo očem. Pa se jim začnejo mešati pojmi in predstave. In debacle napredne misli je popolen.
Ljubljana vh in vidi, da današnja Slovenska ljudska stranka ni več .predvojna SLS. Razširila je svoje obzorje daleč preko onega, ki ga je bila zrla s šentklavškega zvonika, vsenaokrog do naših državnih meja, Svojo miselnost je znala širokogrudno preorijeiiti-rati prilagodivša se novim razmeram. Mnogo bolj ko SDS, ki je bila mislila, da je poklicana, dati smer novemu državnemu življenju, pa se je oprijela problema na prav diletantski način. SLS .je ponudila svojo službo širši naši domovini. ,Pa čeprav bi bila to storila z mentalno reservacijo, da hoče tem načinom posredno prinašati koristi svoji ožji domovini — Sloveniji, ne samo da jej tega ne more nihče zameriti, iskreni nacijonalist
mora ponudbo sprejeti z obema rokama. Last 'not least pa stoji, da kak »klerikalizem« v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev ni in ne fnore biti nevaren.
Pa dasi Ljubljana vse to ve in vidi, vendar se še dobe Ljubljančani, ki omamljeni Slede, ko zasvira podganji lovec na svojo ■liberalno piščal.
Ali gre res v veliki bitki 11. septembra za ^liberalizem« in »klerikalizem«? Odmevajo li bregovi naše širne domovine od glasov tega antikviriranega bojnega roga, povitega še s 'črnožoltimi vrvicami? Nikjer drugod v celi naši zemlji, samo še od Golovca do Rožnika in od Rožnika do Golovca čujemo njega zamolkli glas.
Naš državni problem je volilno geslo. Preteklost je za nami, naj počiva v miru, živela bodočnost. Program volilne in povolilne vlade je nova orijentacija v naši notranji politiki. Delazmožna in delavoljna nova skupščina, oproščena partizanstva, naj izvrši ta program. Z močno večino v narodni skupščini naj vlada, zavarovana pred večnimi krizami, izv-ede notranjo konsolidacijo z reorganizacijo v upravi v smeri čim večje decentralizacije in v smeri čim širše samouprave. Poštenost v javni upravi in enakost pred zakoni sta dvoje močno poudarjenih načel programa.
Evo, za to gre v tej volilni borbi. Ali Za, ali proti temu načrtu, ki je dobil svoj pla-cet na vseh merodajnih mestih. Radikalna stranka, Demokratska zajednica in SLS so se sporazumele na skupnem programu. Za volile« nastane samo vprašanje da-li sankcionira ta program, ali ne. Če ga odobrava, in kje je patriot, ki bi tega ne storil, potem je logična posledica, da to moško izpove, ko odda svoj glas njega predstavnikom. Simpatije ali antipatije proti izvestnim kandidatom, predsodki — ne smejo biti nobena ovira. Zakaj zopet bi se natn lahko očitalo, da je velika doba našla majhne ljudi.
SDS ni upoštevana kot vršitedjica onega programa. Iz čisto enostavnega razloga, ker se novi program obrača baš proti njej, ker ona nosi glavno krivdo na vsej dosedanji mizeriji in že kot taka niti ni sposobna, da bi odkrito želela kako reformacijo in melius. Pa ji take vloge tudi nihče ne zaupa. Naj danes še tako hinavsko zavija oči, kdo ji bo verjel, če je menjala dlako, da je menjala tudi svojo čud. Pospeševateljiei pretiranega centralizma, nositeljiei partizanstva, materi nasilja in protizakonitosti vendar nihče ne more prisoditi volje in hotenja, da bi se zaklela na novi program, ki vse njene zloglasne lastnosti naravnost negira.
O	državnem interesu eminentne važnosti odločujejo nedeljske volitve. Korist' celote, korist države in naroda je staviti nad korist poedinca ali kake interesene skupine ali tudi partije. Kdor tega ne razume, tega bi žalili, ako bi mu rekli, da je patriot.
Ljubljana se torej ne bo dala speljati v kako žabjo-mišjo vojsko liberalcev in klerikalcev. Ljubljana, ona resnično napredna in prosviMjena Ljubljana, se danes prav dobro zaveda, da je s prevratom avanzirala od malega provincijalnega mesta do prestolioe narodne naše države. Zategadelj ne pustimo, da bi jo zopet degradirali do nižin neke doline šentflorijanske.
/Sil0 i
Pivkov« govorjenje.
V	sredo je imel g. dr. Pivko shod v Celju in na njem obrazložil svojo politiko. Nismo mislili, da je gospod dr. Pivko hodil s takim uspehom v esdeesarsko šolo, ker njegov govor je čisto tak, kakor bi ga govoril 'podeželski navdušenec, ki je dovršil politično šolo esdeesarskega agitatorja.
Niti ene originalne misli, niti enega argumenta, ki bi upravičil in utemeljil, da je dr. Pivko nosilec liste, temveč samo one vsakdanjosti, kijih niti Jutrov bravec ne prebavi več! Ih zaradi teh vsakdanjosti naj bi pozabili slovenski volivci na svoje interese in vo-
lili eksponenta SDS! Gospod doktor, veliko upate!
Ce pa je dr. Pivko brez vsake pozitivne misli, pa je tem bolj bogat na posebnostih one ideologije, ki je značilna za kliko in njeno mišljenje.
Tako je dejal dr. Pivko, da potrebuje naš narod v prvi vrsti dobrih idejnih apostolov demokratizma in prosvetljenosti. Kako globoka resnica in kako čudna trditev, če pri-I haja iz ust dr. Pivka. Kajti kaj nam koristi vse govorenje o demokratizmu in prosvetlje-: nosti, če pa so naša dejanja v nasprotju s
temi besedami. Kaj pa ste vendar storili g. dr. Pivko proti preganjanju učiteljstva‘ za časa Pirkmajerjeve dobe? Tedaj je bila prilika, da dokažete svoj demokratizem, toda tega dokaza niste doprinesli. Pač pa, ve vsa slovenska javnost, da ste ravno tedaj z vso energijo podpirali tiste, ki so teptali vsa demokratična načela in uganjali največja nasilja. Zato g. doktor naslovite svbje lekcije
o	demokratizmu raje na svoj naslov!
In vaše govorenje o prosvetljenosti! Ali je mar na najnižjem nivoju stoječa agitacija s klerikalnim strašilom znak prosvetljenosti? Ali so mar znak prosvetljenosti razni samo na instinkte mas računajoči članki v esde-esarskem tisku? Ali pa je znak prosvitlje-nosti to, da podpirate kliko, ki je bila proti slovenski akademiji znanosti in umetnoeti. Govorite vendar gospod doktor?
Pa g. dr. Pivko se razume tudi na fantazije in iluzije ter sanjari, da bo član demokratskega bloka. Kje pa ste bili g. doktor tedaj, ko je SDS izstopila iz DS? Ali mislite, da je dr. Sagadin že demokratska stranka? Ali ste morda tako pripravljali svoj vstop v demokratski blok, da ste molčali, ko je i. 1925 klika razbijala shode dr. Markoviču, kandidatu bratskega sporazuma? Ali mislite, da so ljudje sami pozabljivci?
Za malega človeka se bo brigal g. dr. Pivko. Bil je že dve leti poslanec in imel je več ko dovolj prilike, da bi pokazal, kako se je brigal za malega človeka. Kje je ta dokaz? Ali pa je morda g. dr. Pivko nastopil za interese malih vlagateljev pri Slavenski banki? Ali pa je dr. Pivko na delu za male ljudi pri zadrugah, ki so od poloma Slavenske banke tako težko prizadeti? Kje je ta Vaša bajeslovna skrb. g. doktor?
V teh resnih časih pa ima dr. Pivko tudi zmišel za dovtip. Tako je dejal, da je g. Drek poosebljena solidnost.« — Ali res mislite g .doktor, da so gnili dovtipi reklama za nosilca liste?
Povedali bi raje, ali je g. Urek tožil »Kmetski list«, ker mu je ta očital, da je zahteval nosilstvo liste ali pa 100.000 dinarjev, mesto da delate slabe dovtipe! Ali reš ne čutite, da odgovarjate kot nosilec liste za svoje kandidate?
Reven, sila reven je bil govor dr. Pivka in samo 'potrdilo, da danes ni večje slovenske dolžnosti ko boj proti kliki. Zato pa je tudi dolžnost vseh Slovencev, da izrečejo nezaupnico dr. Pivku, ker je ta danes v eni fronti s 'kliko. Naj tudi z njo propade.
G. UREK SOGLASNO IZKLJUČEN JZ SKS.
V Brežicah je imel okrajni odbor Slovenske kmetske stranke v soboto 3. septembra svojo sejo, kjer je po poročilu tov. Puclja ter pd krepkih besedah tovarišev Pintariča, Kovačiča, Radeja in Bučarja sprejel na predlog tov. Bertoleta Ivana iz Sromelj sledečo resolucijo :
»Predlagamo načelstvu Sloveiiške kmetskfe stranke v Ljubljani, da nemudoma pozove bivšega našega tovariša Ivana Ureka, sedaj pristaša in kandidata Sam. demokratske stranke, da takoj odloži mandat v oblastni skupščini ljubljanski, ker je izgubil s svojim izstopom iz stranke popolnoma vse zaupanje okr. odbora v Brežicah, na katerega predlog je bil postavljen za kandidata. Dalje konstatiramo, da je izgubil zaupanje ne samo okrajnega odbora Slovenske kmetske stranke nego tudi vseh pravih pristašev SKS v Posavju ip da zatorej nima več pravice govoriti v njihovem imenu.«
Ta sklep brežiškega' okrajnega odbora, če gar član je bil g. Urek, je načelstvo 9KS na svoji seji z dne 7. 9. soglasno'potrdilo!
G. Urek torej ni več član SKS in zato nima niti najmanjše pravice nastopati v imenu SKS.
In če vseeno tako nastopa? Kaj sledi iz •tega?
POMNITE! TATARSKE VESTI SO LE - V0LIVEN MANEVER! NE NASEDAJTE, TEMVEČ VSI V BOJ PROTI KLIKI!
SOMIŠLJENIKI!
Volitve v nedeljo 11. septembra naj nam po svobodni volji naroda dajo novo delazmožno Nar. skupščino. Tej skupščini je predložen delovni program, kojega izvršitev pomenja velik preokre v naši notranji politiki, preokret v smislu želja širokih vrst našega naroda. Nova orijentacija zahteva poštenost in red v upravi, izgraditev samoupraev v najširšem smislu, izenačenje državljanov pred zakoni. Pogoj za izvršitev teh nalog je možna enodušna večina v zbornici, ki jo vodi stabilna vlada.
Na ta program ,ki je življenjskega pomena za našo državo in za njeno notranjo konsolidacijo in ki je dobil svoje odobrenje na najmerodajnejših mestib so se sporazumele Narodna radikali* stranka, Demokratska zajednica in Slovenska ljudska stranka.
Dolžnost vsakega patriota in resničnega naeijonalista je, da ob volitvah da svojo sankcijo temu programu, to je, da odda svoj glas predstavnikom in vršilcem programa.
Predsednik vlade g. Velja Vukičeviž nam je dal parolo: »Ko nimate svoje liste, glasujte za naše prijatelje in zaveznike.« \ ,
Podpisani Mestni odbor Narodne radikalne stranke v Ljubljani Vas torej glasom svojega soglasnega sklepa poživlja, da v smislu danih navodil, ko n i vložena naša lista in ko tudi ni vložena lista Demokratske zajednice, na ljubljanskih voliščih glasujete za kandidata Slovenske ljudske stranke
g. dr. ANTONA KOROŠCA, r " Mestni odbor N RS v Ljubljžrir.
VPRAŠANJE IN ODGOVOR.
Prejeli smo in priobčujemo: »Gospod urednik! V Vašem listu ste začeli strastno bo proti SDS. Priznam, da mnogo V«f^g očitkov drži. Lahko mi verjamete, da je mnoge hudo bolelo, ko je bila ;sner ‘ častna beseda, dana glede ljublja®8 & mandata in čutili smo, da se je deJaia n -da krivica dr. Ravniharju in da moramo aa-nes trpeti na posledicah besedolomstva kakor to imenujete. Tudi nismo mogli razumeti, kako se je moglo pasti v hrbet poštenjaku DavUloviču samo zaradi par ininiair.SKIIl
stolčkov. Tudi Se. druga prfedbacivhnja SO gotovo ■utemeljena.' Toda vprašam Vas, čemu dolžite celo stranko, katera ima velika poštenih in idealno mislečih ljudi. S tem delate hudo krivico. Zatorej apeliram na Vašo objektivnost in Vas prosim, da za bodoče opustite napade na celo stranko, ako-ravno Vam ne morem predpisavati, da ne bi napadali posameznih ljudi, če so res kaj 'krivi. — Pristaš SDS.«
Na to pismo, čeprav anonimno in na v njem stavljeno vprašanje radi dajemo odgovor. Kdor pazljivp Bita naše članke, tedaj mora spoznati, da oni niso naperjeni proti stranki kot taki in da nimajo v mislih vseh pristašev stranke. Vsaka stranka ima dobre in slabe ljudi. Članki so naperjeni proti onim, ki vodijo usodo stranke in ki jih
v zadnjih naših člankih na kratko imenujemo »klika». Dalje pa ne razumemo, če ste pristaši SDS že sami prišli do prepričanja, da je delati razliko med politično poštenimi in nepoštenimi elementi v stranki, da iz tega ne izvajate logičnih posledic. Najbližja posledica je pač — borba proti tem elementom v stranki sami. Ako pa ta ne vodi do uspeha, ker imajo ti elementi v rokah ves aparat in kar je glavno, sredstva, potem ne preostane drugo kakor — ločitev. Če pa ne storite ne eno ne drugo, mora.te pač trpeti, da delite ž njimi odgovornost.
OD SHODA DO SHODA.
Ljubljanski shod je posebnost svoje vrste •in prav posebna posebnost so volilni shodi v Ljubljani. Posebno tisti, ki jih sklicuje Sfl?S — poslovodeči podpredsednik g. Adolf Ribnikar. Za neoženjene ljudi so taki shodi ustvarjeni kakor nalašč, da se izmuznejo že obljubljenim sestankom, ker se mora človek že v mladih letih naučiti interesantnega prebiranja za poznejše čase in dobiti pravo dresuro za bar, za oženjene strice pa so dobrodošel izgovof, da se vsaj za nekaj večerov otresejo neizprosne domače diktature .in zakonskega dolgočasja. Zato je gotovo vsa Ljubljana od srca vesela volilne dobe in nobenih notic v časopisju ne iščejo v taki dobi ljubljanski prvaki in nazadnjaki s tako vnemo kakor prijetne napovedi za volilne shode, zlasti za volilne shode SDS, ker ti so najbolj živahni in interesantni.
■Ker je Ljubljana gostilniško mesto, morajo biti shodi seveda v gostilnah, in to v dobrih in slovečih gostilnah. V gostilni, kjer je napovedan shod, se zbirajo že zdavnaj pred napovedano uro znani obrazi, navadno v prvi sobi, ‘kjer mirno zauživajo božje darove krčmarjeve kuhinje in kleti. Potem pridejo govorniki in krčmar gre ljudi klicat v prvo sobo, naj gredo v dvorano ali pa vsaj
v	»ekstra-cimer«. Tam poslušajo. Ko govorniki povedo ljudem to, kar so ljudje že zdavnaj brali v »Jutru« in v »Narodu«, gredo ljudje nazaj v prvo sobo, kjer se prične velika politična razprava, večina pa gre v drugo gostilno na drug shod in če so napovedani trije shodi, tudi na tretjega. Tako gre dan na dan in navdušeni ljudje pojejo na svojih dnevnih potovanjih tisto dunajsko.
Und so ziehen \vir, so ziehen wir
Von einem Restaurant In das and’re Restaurant,
In das and’re Restaurant..., in potem zopet od kraja: »Und so ziehen wir, so ziehen wir..., z vedno večjim pesniškim zanosom in z vedno višjim glasom, dokler ne padejo »in das and’re Restaurant,« kjer jim govorniki servirajo že zdavnaj znane »Jutrove« tropine.
Taka je 'približno zunanja slika volilnih shodov SDS. A mnogo bolj zanimivo je to, kar se sliši po shodih v prvi sobi, kjer ne govore najodličnejši zastopniki govorniške umetnosti, ampak ljudje sami. Tam se slišijo pravi ljudski govori in te je pač vredno zapisati vsaj v izvlečku.
uKaj pa hodijo zdaj okoli nas?« — vprašuje eden, »kaj nas samo sedaj poznajo? Med letom ni nikogar blizu, kakor da bi se nas kuga držala, sedaj pa človek v nobeni oštariji nima miru. Pa ko hi vsaj ta pravi prišli! /Teh pa ni, ali vidite, teh pa ni! Zakaj pa Turka ni nikjer? Ali jim je prema-
lo,	'ker ni dohtar? Kajpak, kajpak, dohtarji in obrtniki, lo jim ne gre skup, ampak sedaj pa tudi nam ne! Zakaj so nam Pepeta vzeli? Jaz vam povem, da ima Pepe več v petah, ko vsi kazinski dohtarji v svojih glavah, verjemite, da je to res! ‘Zakaj so nam ga tedaj požrli? Anti zato, ker je preveč pameten? Jaz teh hudičev že ne bom več volil, stokrat rajši ostanem doma in bom tudi ostal, jaz že!«
'Na mizo udari težka roka, razjarjeni želodec pa dobi krepko vinsko pomoč.
»Pa štant? Komu so pa dali štant?« — začne drugi. »Pet let že moledujem okoli j magistrata, r>a nič. Ja, za »Tabor« dajati, za j to sem bil dober, ko je pa šlo za štant, se
*	pa ni nihče zmenil, dokler niso prišli kleri-
kalci, ki so mi štant požrli pa ga drugam dejali, jaz pa naj svoje blago pod kostanjem prodajam. Namesto štanta so mi pa včeraj poslali nekakšne pildke, pa dva kandidata sta gori namalana, vsak na eni plati, pa ne vem, če sta ali ne, jaz ne poznam nobenega, vrag vedi od kod sta. Pa naj jaz to volim, to? Pa to? Pa glih to? Jok! Jaz jim bom že pokazal štant!«
In naježili so se 'lasje na razjarjeni glavi, oči so se zasvetile v vseh barvah, krčmar pa je zapisal 2 kroni dobička, tako izdaten je bil požirek.
Potem pa se oglasi gospod svetnik (s 'kratkim naglasom na e, ne na i). Beseda je umerjena, previdna, uradno - tajna, ampak vendar dovolj glasna.
»Ni doklade, čevlji so pa dragi. Pot na volišče pomeni obrabo obuvala. Obuvalo je treba obnoviti. Obnova brez izplačila dolžnih razlik ni mogoča. Sicer pa ni modro prehiteti se. Tako stvar je treba premisliti. Premišljujem pa lahko tudi po volitvah. Boljše je biti naprednjak v lepih mislih kakor v nečednih dejanjih. Ce bo lepo vreme, napravimo kak izlet.«
Gospod je v vino dolil nekoliko v,	“
lik ni in ni, kaj se hofe! ^"kakor še Taje vseeno najskromnejša čast, ko bogata umazanost.
Nato zopet ogenR	da	s<Mn
^ ^bil.,nA«ekakrje bilo, ko so hodili ™ Stacunah? Oh, pa tako lepo usnje je bilo Po! Najboljši boks in pošteno sem ga plačal, §e g* starimi kronami. A ti ga niso ti zlodji iz j taknili in odnesli, veš, pa kar odnesli, pa ; nič vprašali, koliko te velja? Jaz sem poka-' zal račune, prave račune, pravim ,in vse je
bilo gori, štempelj in podpis in vse, pa so kar pobrali. Jaz sem prosil in prosil, naj mi vsaj en 'kos puste, da bo žena imela čevlje za zimo in poba, ta smrkovec, ki se noče učiti, pa je kaj pomagalo? O, ne bom pozabil na tisti teden, prekleto je bilo pusto, tam na prični! iPa še tisoč kron za nameček je šlo! Pa boks, tak lep boks, Polak naj se kar skrije! Pa da bi jaz zdaj volil? A jo vidiš? Kar poglej jo, takale je!«
In med sredinec in kazalec mesnate dejo''" .roke gospoda govornika se je vrinil P*“ l’ širok kakor šildkrota.	.	.	_	.
»In pri nas?« — je povzel besed n oz z uradno kapo na glavi, »ali j®.,. P Ilas kaj boljše? Prosili smo in P^ h pa kaj smo dobili? Jaz sem invalid in pravico imam, pravico, da Se Bogu usmili ali pa yragu studi kakor hočete, P». nlč- Nazadnje so me še iz stanovanja vrgli, sedaj pa imaš. Zato sem pa sedaj pri radikalih. Klerikalec nisem bil nikoli, ampak 'boljši so ti za svoje ljudi kakor naši. Ce ti lahko pomagajo, zakaj pa naši ne? Ne bom jim pozabil, ejduš da ne! Ne bo nič v nedeljo, pa naj kar bo poslanec kdor hoče, kaj to meni mar. Enkrat pa mora biti red, ali bomo pa vsi 'komunisti, pa naj bomo, kaj pa je potem? Ce se bom pa ujezil, bom pa šel zanalašč kar klerikalce volit, pa se naj potem jezi, kdor se hoče. Prej bom pri njih službo dobil kot pa tukaj.«
Tako gre po vrsti, po vseh gostilnah, »von einem Restaurant zum and’ren Restaurant«, kamor pride človek po enem ali ^drugem shodu, ki ga skliče SDK. Vse pa kaže, da je to, kar govore ljudje sami po shodu, mnogo bolj važno kot to, kar morajo ljudje poslušati na shodih. Zato sem to tudi zapisal, da 1 se ne pozabi.	Groga.
Ljubljana!proti kliki.
Včeraj dopoldne je govoril dr. Korošec v Ljubljani na shodu, ki ga je sklicala SLS kot formalni zaključek svoje volilne agitacije. Priznati je treba, in zelo objektivni ljudje to tudi priznavajo brez pridržka, da je bil včerajšnji shod Sl£ v Ljubljani sijajna manifestacija ti-sočev ljubljanskih volilcev za poštenje in silna obsodba nedostojnih političnih metod, kakšne je vpeljala v naše politično življenje znana klika v SDS.
Dvorana, v katero gre po splošni cenitvi okoli 4000 ljudi, je bila nabito polna, veliko število ljudi pa je napolnilo tudi vse Prostore pred dvorano in še daleč ven na 'Miklošičevi cesti so stale goste gruče ljudi.
Shod je otvoril točno ob 10. uri predsednik ljubljanske organizacije SLS dr. Jerič, ki je po kratkem pozdravu bal besedo dr. Korošcu, kateremu so zborovalci Prirejali burne, dolgotrajne ovacije, a z galerije so ga obsipali s cvetjem.
Ko so se ovacije nekoliko polegle, je govoril dr. Korošec svoj govor, ki ga je množica pogosto prekinjala s hrupnim odobravanjem. Dr. Korošec je govoril:
(Parlamentarni klub Slovenske Ljudske Stranke je sklenil s sedanjim ministrskim predsednikom Vukičevičem pogodbo, vsled katere bodo poslanci naše stranke po volitvah vstopili v vlado. To vlado bo Vukičevič skušal sestaviti iz Narodnega radikalnega kluba v zvezi z ? im klubom, iz Davidovičevih demo-
- ov v zvezi z muslimansko delegaci-bi ivi ■Z	bratskih poslancev, kateri
hino •• V°^i vstopiti v to vladno kom-CIJ° in bi bili neodvisni od Radičema vodstva.
RADIKALNI klub bo po volitvah enoten in najmočnejši.
Četudi se napovedujejo težave v bodočem radikalnem klubu, vendar ni dvomiti, da bodo izvoljeni radikalni poslanci varovali enotnost svoje stranke s skupnim klubom in da bo ta klub najštevilnejši v prihodnjem parlamentu. In četudi so se v vročini volilne borbe pojavila izvestna nesoglasja med Davidovi-čem in Vukičevicem, vendar istotako ni dvomiti, da bosta radikalni in demo-klub tvorila stožec bodoče vlad-me in da bodo se okoli njih na podlagi že izvršenih ali še samo projektiranih parlamentarnih zajedndc oku-pili muslimanski in slovenski poslanci ter oni hrvatski poslanci, ki bo jih za to volja.
Ako bi kdo računil na to, da bi mogle kakoršnekoli težave v razvoju bodo-v?iXr!?.m,ei!larxiih razmer oplašiti Slo-^vpctnh- ^	?	s*rank° ™ jo omajati v
, '. 0 sklenjene pogodbe, potem mu odi povedano, da bi krivo računi , kajti mi smo trdno prepričani o us varit vi od V ukičeviča zamišljene vladne kombinacije in smo pošteni ljudje, ki svoje obljube držijo in jih hočejo v vsakem slučaju držati. Osebnost sedanjega ministrskega predsednika in njegove ponosne javne izjave so nam porok dovolj, da na kako izigranje našega pakta tudi od njegove strani ni misliti. Meni se je zdelo potrebno, to posebej poudariti, ker živimo ravno v Sloveniji v atmosferi največjih volilnih laži in zavijanj in moramo do 11. septembra biti pripravljeni še na vse mogoče izmišljotine in intrige.
ESDEESARSKI PEMOKRATSKI BLOK — IZMIŠLJOTINA.
Naši politični nasprotniki v Slovenili stavijo vse svoje nade v neki demokrat ski blok, katerega še ni, za katerega razven njih noče nihče nič vedeti in kateri tudi, ako bi se vkljub vsemu temu res osnoval, ne bi imel potrebne večine v parlamentu in torej ne bi mogel priti do vlade. Mnogo prej kakor z vlado kakega bodočega demokratskega bloka bi bilo računati z možnostjo novih volitev, ako bi se Vukičevičev načrt že sedaj ne mogel uresničiti. V tem slučaju ostane Slovenska ljudska stranka tudi v bodoče v vseh sedanjih pozicijah in nikomur se ni treba bati preganjanj in maščevanj, s katerimi morda že danes na tihem J nastopajo naši nasprotniki pri boječih ' dušah.
SLS OSTANE V VLADI.
Ba smo sklenili z Vukičevičem pogodbo vsled katere nam je po volitvah odprta pot v vlado, vzrok temu je, da nočemo sploh sodelovati v vseh bodočih v*adah, katerih program bi se ne pro-
tivil bistvenim točkam našega programa, to pa zaradi tega, ker hočemo gospodarskemu življenju v Sloveniji zasi-gurati ono stabilnost, ki je za njegov razvoj in napredek prepotrebna, ker hočemo dati vsem našim kulturnim ustanovam sigurnost in zaščito, da lahko v njem rastejo in cvetejo, ker hočemo za-sigurati našim slovenskim uradnikom in uslužbencem njih kruh in njih svobodo, ker hočemo vsem delovnim stanovom z dobro zakonodajo priboriti možnost napredka in razcvita in ker hočemo kot zvesti državljani marljivo in pošteno sodelovati pri vseh velikih državnih vprašanjih naše notranje in zunanje politike.
Naše delo v vladi bo veljalo slovenskemu narodu in celokupni državi. Naši slovenski politični nasprotniki so nas dosedaj denuncirali v Belgradu, kadar smo zagovarjali slovenske potrebe, češ, da smo separatisti, a kadar smo se uveljavljali v državni politiki, so nas krivili zopet doma, da pozabljamo Slovenijo. Mi se na take očitke tudi v bodoče ne bomo ozirali, ampak hodili /bomo svojo ravno in premišljeno začrtano pot, dobro vedoč, da ako se potegnemo za Slovenijo, ne moremo škoditi državi, in obratno, ako se zavzamemo za državne interese, koristimo tudi svojemu slovenskemu narodu. Kakor smo v najhujših časih ostali zvesti svojemu slovenskemu imenu, in nihče nima pravice dvomiti nad to našo zvestobo tudi v bodoče, tako je tudi z našo zvestobo do države in vsaka nevarnost od zunaj bo nas še tem tesneje pritisnila ob kralja in skupno domovino.
GOSPODARSKA VPRAŠANJA SO PRVA.
V	dobi težke gospodarske krize, katero preživlja po vojni kakor cela Evropa tako tudi naša država, se bomo v vladi v prvi vrsti bavili z gospodarskimi vprašanji. Najprej kruh, poteme šele politika! V naši gospodarski politiki ni prihajala dosedaj iniciativa ali ne do-voljno iniciative niti od strani vlade niti od strani parlamenta in vse pobude, ki so izhajale iz naših izbornih gospodarskih organizacij in iz kroga občinstva, so večinoma zadele ob gluha ušesa. Zato je v programu bodoče vlade, da se bo ustvaril poseben Gospodarski svet, ki bo sestavljen iz vseh različnih gospodarskih organizacij in bo, naslanjajoč se na njih bogata izkustva in znanja, dajal vladam in parlamentu direktivo za delo. Tako bodo prišli tudi tisti gospodarski krogi, ki vsled svojega manjšega števila težje pridejo v državnozborske in samoupravne zastope, do prilike, da na vplivnem mestu lahko izražajo svoje želje in predloge. Ravnokar smo vsi, ki se zanimamo za gospodarska vprašanja, z veliko pozornostjo gledali na posvetovanja in zaključke gospodarskih krogov v Belgradu in vsi gojimo željo, da bi se njih nasveti spremenili tudi v dejanja. Gospodarski krogi Slovenije, obrtniki, trgovci in industrijci, pa gotovo ne bodo
da bi 8 sv°iim zadržanjem dne 11. septembra pretrgali zveze s predstavnico slovenskega naroda ki jim je tudi do sedaj vedno rada nudila svojo pomoč ter stopicali za stranko, ki radi svoje averzije proti vsemu, kar bi moglo okrepiti Slovenstvo, ni dovolila borze v Ljubljani.
KRIVCEM POLOMOV NOBENE BESEDE!
Slovenska ljudska stranka izraža ob tej priliki ponovno svojo željo, da bi se gospodarska vprašanja v Sloveniji po možnosti depolitizirala in da bi vse stranke vzajemno in prijateljsko postopale vsaj v onih zadevah, ki so naši zem-n enako potrebna, naj jih gledaš skozi
, e “!‘ one stranke. Seveda mora nhsninin *1	/vsem	sodelavcem
P h ie in izk]iu^na mora biti vsaka osebna ali strankarska dobič-kazeljnost Rane ki jih je dobilo naše gospodarstvo zadnje čase zaradi različnih velikih polomov, nas morajo vendar le poučiti, da moramo Slovenci naše mlado gospodarstvo s skupnimi močmi gojiti in negovati ter je skušati obvarovati vseh nesreč in pretresljajev ter da moramo notorične dosledno zlonamerne škodljivce našega gospodarskega življenja brez obotavljanja in oklevanja odstraniti iz našega javnega življenja. In tukaj morajo tudi naši slavenski gospodarski krogi na dan volitve nastopiti z vso odločnostjo!
Ako hočemo na ta način dvigniti in okrepiti vse naše gospodarstvo v Sloveniji, gotovo pomagamo tudi središču vsega našega gospodarskega življenja v Sloveniji, Ljubljani.
ZA LJUBLJANO — SLOVENSKO PRE-STOLICO.
Da hoče bodoča vlada zmanjšati davčna bremena, da stavlja sedanji ministrski predsednik izjednačenje davkov kot prvo potrebo, s katero se bo moral ba-viti prihodnji parlament, da se mora prenoviti nemoderna državna administracija, o tem se je v tem volilenm boju od naše strani veliko razpravljalo in bo rešitev teh vprašanj enako koristilo deželi in mestu. A tudi, ako se izgradijo naši sedanji deželni zbori, ako se jim razširi delokrog in se jim osigurajo finančni viri, ki se sedaj vsi stekajo v Belgrad, potem ne vidim, kje bi mogla taka politika škoditi Ljubljani. Kajti gotovo je v njenem interesu, da se množijo različni uradi v njenem ozemlju, da privedejo seboj novo število uradnikov in da pribavljajo seboj v mesto podeželsko prebivalstvo, ki ne bo obiskovalo samo deželnih uradov, ampak tudi* mestne trgovine in obrti. Sploh pa gre naša politika glede oblasti za tem, da preko oblasti dobimo možnost, da svoje slovenske zadeve rešujemo mi Slovenci sami doma in da postane tako Ljubljana faktično središče vsega javnega življenja v Sloveniji. Naš program zahteva, da Ljubljana ni samo po besedi, ampak v resnici prestolica Slovenije z jakim kulturnim in gospodarskim življenjem.
KJE SO REAKCIONAR«.
Kakor mi krivcem velikih gospodarskih polomov, ki se odigravajo zadnje čase, ne moremo dovoliti, da si upajo sedaj proti koncu volilne borbe na svetlo in hočejo nas, baš nas, obeležiti za gospodarsko reakcionarne in s tem za škodljivce Ljubljane, istotako tudi ne bomo trpeli, da se označuje nas za kulturne reakcionarje. Ali smo morda mi tisti, ki smo denuncirali naše kulturne delavce za separatistične, za protidržav-ne elemente? Ali smo morda mi tisti, ki niso hoteli vse dosedaj poznati velikega kulturnega in gospodarskega pomena našega vseučilišča za Ljubljano in cel slovenski narod in ki so z intrigami in denuncijacijami ogrožali njegov obstanek in zadrževali njegov razvoj? Ako bi Slovenska ljudska stranka in njeni poslanci nič drugea ne storili, nego da so obvarovali Ljubljani in Slovencem vkljub 'neprestanemu zahrbtnemu nasprotovanju lastnih bratov najvišji kulturni zavod, bi bili vredni zaupanja Ljubljane. Sploh pa ni kulturne institucije ne v Sloveniji in ne v Ljubljani, kateri mi ne bi v njenih težavah stali ob strani, in nikdar se nismo vprašali, ali je osobje te institucije v naši stranki ali ne, zato ker so Slovenski ljudski stranki kulturne zadeve in potrebe več vredne kakor interesi lastne stranke. In kakor je bilo dosedaj, tako bo tudi zanaprej, o tem ne pripustimo nobenega dvoma, a kulturnih reakcionarjev je treba iskati na drugi strani, ne pri nas!
Kakor stoji s kulturno reakcijo, tako je tudi s socialno reakcijo. Kadarkoli smo bili na vladi, bodisi prej v Sloveniji, bodisi zadnji čas v vladi, vedno smo imeli največ razumevanja za reševanje socialnih problemov. Ko še nihče ni gledal v bodoče težave in njihovo dolgo trajanje, je že dr. Gosar počel z znano koristno stanovanjsko naredbo. Ko smo bili deset tednov na vladi, smo omogočili za Ljubljano sedanjemu ge-rentskemu vodstvu njegovo velikopotezno stanovanjsko akcijo in izposlovali v proračunu pooblastilo za dajanje cenenih posojil za gradnjo malih delavskih hišic ter s tem pokazali pot, kako se naj težavno stanovanjsko vprašanje reši na zodovoljstvo vseh interesentov. Za zgradbo uradniških stanovanj je naš minister za socialno politiko določil prva 2 milijona za Slovenijo. V financij-skem zakonu smo omogočili popolno reorganizacijo delavskega zavarovanja, dobro vedoč, da je treba pravočasno preprečiti krizo vsega delavskega zavarovanja, ki je sicer v doglednem času neizogibna. Isto pozornost smo posvetili dru-vsocialnJni ustanovam, kakor izseljeniškemu skrbstvu, borzi dela, inšpekciji dela ter zaposlitvi invalidov. Delavski sloji niso imeli v drugih klubih delavskih zastopnikov kakor v našem klubu. In ako se namiguje, kakor da bi bili mi za socialno reakcijo, potem smemo tudi to povedati, da vrata našega kluba
] niso bila zaprta nobenemu delavcu, naj je bil kateregakoli mišljenja in nobeni delavski deputaciji. Kjer smo mogli pomagati, smo pomagali, in nismo vprašali, kaj si, ampak kaj hočeš in kako ti moremo pomagati. Tudi za te volitve smo postavili delavske zastopnike v okraje, kjer bodo gotovo izvoljeni. Zato pa mislim, da imamo pravo apelirati na vse delavstvo v Sloveniji in v Ljubljani, da gre pri teh volitvah z nami. Istotako tudi na invalide. Naša politična moč v Belgradu bo slovenskemu delavstvu samo v dobro.
URADNIŠTVU.
Uradniki v Ljubljani so hoteli postaviti, kakor znano, svojo lastno kandidaturo, a so v zadnjem trenotku to namero opustili. Bile so volilne dobe, in od tega še ni dolgo, ko bi jim stranke, ki so takrat vodile volitve, tega niti ne dovolile, ampak bi vsako tako misel s perse-kucijami in deportacijami v kali zadušile. V sedanji volilni dobi so uradniki popolnoma svobodni. Tako je prav in tako bi moralo vedno biti. Vsi so svobodni, zato jih vabimo, da se tokrat pridružijo naši stranki. Mi pa se zato za-. vežemo, da se bomo trudili med drugim spraviti na dnevni red revizijo uradni-( škega zakona ter v njem doseči stalnost državnega uslužbenstva, njegovo neodvisnost v političnem oziru izven urada ter zboljšanje njihovega materialnega položaja posebno z ozirom na vedno rastoče stanovanjske stroške. Garancija: Naši kandidati uradniki 1
Ko se uradniki in učitelji odločujejo te dni, s katero stranko naj bi prihodnjo nedeljo šli, potem se naj predvsem spomnijo na polpretekle čase, ko je marsikdo od njih bil preganjan zaradi svojega političnega prepričanja, ko so profesorji morali odpotovati v Makedonijo, učitelji se preseljevati v planine, in ko so morali brezštevilni oficirji, zvesti do kosti svojemu kralju, a tudi svoji slovenski materi, grdo in nizkotno denun-cirani, kot nezanesljivi, v masah, večinoma z bedno plačo, v pokoj. Prihodnja vlada ima nalogo, da depolitizira urade, kjer je to sploh treba, a da vrne uradniku svobodo svojega političnega nazira-nja in udejstvovanja izven urada.
Železničarje ponovno danes zagotavljamo, da smo skušali popraviti, kar so drugi pred nami zakrivili, in da smo prepričani, da se bo dalo železničarjem vse nazaj dobiti, kar so jim prejšnje vlade v proračunu vzele. '
KLERIKALNO STRAŠILO.
Ako čitamo proglase nasprotnih političnih strank, ako pregledujemo njihove liste in poslušamo njihove volilne govore, potem se nam zdi, da stavijo naši politični nasprotniki še svoje edino upanje na strah pred klerikalnim zmajem. To jim je oči vidno orožje, pod katerega še si nekaj obetajo. Človek ne ve, ali bi na to resno odgovoril ali šaljivo. Mi smo politična stranka organiziranega slovenskega ljudstva z modernim političnim, kulturnim, etičnim, socialnim in gospodarskim programom. Nismo pa ne klerikalna, ne verska stranka, ker verske organizacije spadajo v cerkev, a ne v politiko. Naš program je nastal iz življenskih razmer in potreb slovenskega naroda in ta program izgrajujejo in po-polnjujejo zopet le samo njegove živ-ljenske razmere in potrebe. V politiki nam nihče ne komandira, ne škofje, ne Rim. Z Rimom nimamo nobenega telefona kakor mislijo. Mi se vodimo sami. Kdor nam tega ne veruje, naj pride k nam za nekoliko časa vsaj za poskuš-njo, in videl bo, do govorimo resnico. Gotovo ga »klerikalizem« ne bo odgnal iz naših vrst, to mu lahko garantiramo ze v naprej.
Mi smo slovenska in državna stranka.
o slovenska stranka, ker zastopamo vse sloje slovenskega ljudstva. Mi smo državna stranka, ker smo sestavni del države, katere dobrobit in varnost je tudi dobrobit in varnost Slovenije. Slovenija se noče od države ločiti, a država se ne sme od Slovenije ločiti in je zanemarjati. Srce naše Slovenije pa je bela Ljubljana. Brezdvomno je, da bo nam dne lil. septembra Slovenija z ogromno večino poklonila svoje zaupanje. Zato vas prosimo, da nam srca ne ločite od slovenskega telesa, ampak nam v nedeljo
11.	septembra poklonite tudi svoje srce, lepo, Belo Ljubljano.
Za dr. Korošcem je govoril še njegov namestnik za ljubljanski mandat g. Fran Terseglav, na kar se je množica po zahvalnih besedah .predsednika shoda dr. Jeriča mirno razšla.
VSI NA VOLIŠČE PROTI KUKI!
To geslo združuje danes vso Slovenijo iin j jo bo v nedeljo proslavilo z zmago, ki bo za vedno zasigurala njen napredek. Naj ljudje pripadajo katerikoli stranki, v nedeljo bodo šli vsi na volišče z eno mislijo, da je treba streti kliko in njene metode popolnoma v prah.
Vsi na volišče proti kliki, >to je geslo, ki pomeni narodno obsodbo nad onimi, ki so uničili slovenske zavode in 'oškodovali Slovence za milijone in milijone. To geslo pomeni narodno obsodbo nad onimi, ki so z nasilji kompromitirali demokratsko misel in s svojimi zloglasnimi metodami ubijali javno moralo.
Zato pa sramota za Slovenca, ki ne bo delal za čim sijajnejšo zmago gesla: vsi na volišče proti kliki, ker v zmagi tega gesla je rešitev Slovenije!
— Naša mornarica dobi štiri nove podmornice. V kratkem bosta izročeni našim pomorskim oblastim dve novi podmornici, ki ju je naročila naša država v Angliji. Pozneje prispeta Se dve novi podmornici, ki sta bili naročeni v Franciji.
— Razmestitev ravnateljev in profesorjev trgovskih akademij. V ministrstvu trgovine in industrije je bil izdelan ukaz o razmestit-
vi	.ravnateljev in profesorjev trgovskih akademij. Ukaz je že podpisan. Postavljenih je nekoliko novih ravnateljev.
— Inskripcije na zagrebški univerzi se prično dne 25. septembra in trajajo do 1. oktobra. Izpiti se prično dne 1. oktobra, redna predavanja pa 16. oktobra.
— Novi učni načrt za osnovne šole je bil te dni dostavljen vsem osnovnim šolam v državi. Z novim učnim načrtom je pouk na vseh osnovnih šolah v državi izenačen.
— Pregled šolskih zgradb. Prosvetno ministrstvo je dalo šolskim nadzornikom nalog, da izvrže pregled šolskih zgradb ter poročajo nato ministrstvu, če so bila popravljalna dela, ki jih je bilo izvršiti za časa velikih počitnic, izvršena.
— Numerus clausus na karlovškem učiteljišču. Za prvi letnik karlovškega učiteljišča se je prijavilo 75 kandidatov in kandidatinj, radi pomanjkanja prostora pa jih je bilo sprejetih samo 35. To je vzbudilo med onimi stariši učencev — posebno pa učenk — ki nimajo sredstev, da bi šolali svoje otroke kje drugje, veliko nejevoljo.
— Angleški in ameriški turisti na našem Jadranu. Iz Palerma je prispel te dni v dru-ško luko veliki transoceanski parnik »Ar-kaduac, na čigar krovu se nahaja okoli 500 angleških in ameriških turistov. iNa programu potovanja je ■Gibraltar, Palermo, D-u-, brovnik, Kotor, Alžir in Tanger.
— Sprejem gojencev v praktično logarsko šolo. Dne 1. oktobra se ©tvorita v Pa ra Sinu in Ogulinu 10-mesečna praktična logarska tečaja. V vsak tečaj se sprejme po 35 učencev. Državnih podpor uoe-noi ne dobe. Prošnje je vložiti najkasneje do 10. t. m. pri ministrstvu za šume in rudnike.
— Iz prosvetne službe. Profesor moškega ■učiteljišča v (Mariboru Hinko Druzovič je upokojen.
— Iz državne službe. Veterinar Peter Škofič je premeščen iz Slovenske Bistrice v Prevalje.
— Milijonska armada prostovoljcev v sovjetski Rusiji. Kot poročajo ruski listi, se je dalo vpisati v sovjetski Rusiji 3,800.000 oseb v liste prostovoljcev. Prostovoljska armada bo tvorila v slučaju napada na sovjetsko Rusijo prvo rezervo. Prostovoljci bodo klicani vsako leto na šesttedensko vojaško vajo.
— Bivši najvišji dvorni ceremonijski mojster cesarja Franca Jožefa umrl. Na Dunaju je te dni umrl (knez) Montenouvo, bivši najvišji dvorni čeremonijski mojster cesarja Franca Jožefa. Bil je star 72 let.
— Riskanten znanstven poizkus danskega publicista. Usmrtitev anarhista Sacca in Van-zettija je izzvala po vsem svetu v listih ži vahno debato o tem, če je na smrt obsojeni, ki ga uemrte z elektriko, ko ugotovj zdravniki njegovo smrt, res že mrtev ali ne. Nekn ugledni ameriški zdravnik je napisal o tem senzacijonalen članek, v katerem trdi, da •umre eksekut šele v grobu. To je napotilo danskega publicista Takilda do tega, da je izjavil, da stavi v svrho znanstvenega poizkusa samega sebe na razpolago. Na električni stol sede pod pogojem, da se izvrši poizkus javno in da se zaaigura njegovi ženi za slučaj, da se poizkus ponesreči in ga električni tok ubije, primerna pokojnina.
— Romarji iz Mehike v Rimu. Te dni je prispela v Rim večja skupina romarjev iz Mehike. Papež je sprejel romarje v avdi-jenci.
— Naša vojna ladja »Hvar« se je potopila. Naša vojna ladja »Hvar< je nasedla v torek v bliiim Malte na sipino ter se pri tem tako poškodovala, da «e je potopila. Posadka se je reiila. Ladja je bila na potu v Anglijo, kamor hi hi la imela prepeljati sestavne dele za naše podmornice.
Črnogorci prosijo pomoči v — sovjetski Rusiji. Iz Podgorice poročajo: Vodstvo republikanske delavsko-kmetBke zveze je poslalo ministrskemu predsedniku Vukičeviču dopis, v katerem pravi, da naj gladnemu prebivalstvu pomaga vlada, ali pa naj dovoli, da se obrne prebivalstvo s prošnjo za pomoč na veliki ruski narod, ki je dal tudi nedavno žrtvam potresa v Hercegovini Izdatno pomoč ter tudi preje Črno goro vedno velikodušno pod-
P - Strela ubila 14 letnega dečka, 2 kravi in 2 konja. Te dni bo besnele po severni Hercegovini hude nevihte. V selu Dulu je udarila strela v hlev posestrnka Gavre Bje-liča ter ubila 14 letnega Simo Bjeliča dve kravi in dva konja. Hlev je bil v par trenot-kih ves v plamenih ter je pogorel do tal.
— Gripa in malaria v Mostaru. V zadnjem
času se je razpasla v Mostaru in okolici
gripa in malaria. Epidemija zavzema vedno večje dimenzije. Doslej sta se pripetila tudi že dva smrtna slučaja.
— Posledica suše v Liki. V Karlovcu in okolici so se vsled suše v Liki prosjaki silno razmnožili. Dočim je med njimi res mnogo potrebnih ljudi, ki so jim izstavile občine posebne izkaznice, so priliko uporabili tudi številni profesionalni berači in potepuhi, tako da imata policija in orožništvo mnogo nepotrebnega posla.
— Od lakote onemogla. Iz Karlovca poročajo. V parku na Korani so našli te dni staro ženo, ki je bila tako onemogla, da je le s težavo še govorila. Ugotovilo se je, da je žena onemogla, ker že več dni ni ničesar zavži-la. Prepeljali so jo v bolnico. Piše se Perič ter je doma iz rujevaške občine.
— Maščevanje varanega dekleta. Občinski uradnik Grgur Grubič v Subotici je imel z natakarico Katico Interser ljubavno razmerje. Obljubil ji je, da jo poroči. Te dni je zvedelo dekle po naključju, da je možakar poročen. Ko je prišel ponoči, kot običajno, k njej, mu je zlila Katica večjo množina vi-triola v obraz. Grubdč se je zgrudil glasno tuleč na tla, dočim je dekle ostali vitriol izpilo. Oba sta bila prepeljana v .bolnico. Natakarica 'je par ur po transportu umrla. Gru-bičevo življenje sicer ni v nevarnosti, vendar pa je mož po obrazu strašno opečen ter bo izgubil oko.
— Po 13 letih. V pondeljek je preteklo 13 let, odkar je doživela slavna srbska timoška divizija, ki se je bila v balkanskih vojskah sijajno odlikovala, v Sinniji strahovit poraz. Diviziji je poveljeval takrat divizijonar general Vladimir Kondič, katerega so postavili pozneje pred sodišče, obsodili (in upokojili. Šele sedaj se je posrečilo Kondiču zbrati materijal, na podlagi katerega upa dokazati svojo nekrivdo. Za proces vlada ne samo v srbskih vojaških krogih, temveč v vsej beograjski javnosti veliko zanimanje.'
— Lažni inženjer Arko aretiran. O pustolovščinah »inženjerja Arka« smo poročali. Te dni so lopova v Splitu izsledili in aretirali. Piše se Jakov Andrič, star je 28 let ter je po poklicu stavbeni tehnik.
— Aretacija orožnika — dezerterja. Na Su-šaku je aretirala obmejna policija 26 letnega bivšega orožnika Frana Kanišo iz Delnic. Kaniša je leta 1926 dezertiral ter pobegnil s svojo ženo v Italijo, kjer je hotel vstopiti v službo italijanskih oblasti, ki so ga pa zavrnile. Te dni se je vtihotapil na Sušak, kjer so ga pa spoznali in spravili na varno.
— Ameriško letalo Old Glory ponesrečilo. Ameriško letalo Old Glory je zalotilo v bližini nove Fundlandije nevreme. Letalo je klicalo dalje časa na pomoč. Nenadoma sto signali prenehali, vsled česar »e domneva, da je padlo lertalo v morje ter se potopilo.
— Kuga v Pireju. Anatolska agencija poroča iz Angore, da so turške oblasti odredile, da se desmfiaira vse, kar pride iz Pireja, ker so bile obveščene, da se je pripetilo v Pireju par slučajev kuge.
delo. To je njihove tovariše tako razjezilo, da so odložili tudi oni delo ter razbili vso hišno opravo in vse šipe. Ko je prihitela na pomoč policija, so jo sprejeli vajenci z gorjačami. Policija je poklicala na pomoč vojaštvo in ognjegasce. Mrzli curki vode so fantičem ohladili kri, nakar so se podali. Policija je odvedla kolovodje v zapor, šolsko poslopje straži vojaštvo.
— Juriš vojakov na hišo pobesnelega kmeta. V vasi Niedermoleritz pri Baselu se je odigral te dni krvav dogodek. Kmet Klaus* je težko poškodoval svojo ženo ter razbil vse pohištvo. Žena je poklicala orožnike. Kmet se je zabarikadiral, pograbil karabinko icr je začel streljati. Ko je ubil poveljnika patrulje in par orožnikov, so poklicali na pomoč celo četo vojaštva. Vojaštvo je po daljšem streljanju na hišo jurišalo z bombami. Pri tem so bili štirji vojaki in en oficir ubiti. Ko so udrli vojaki v hišo, je ležal tudi Klause mrtev pod ruševinami.
— Celo rodbino umoril. V neki občini v španski provinci Vigo je odsekal te dni neznan zločinec nekemu zdravniku, njegovi soprogi, njegovi svakinji in njegovi služkinji glave. Posrečilo se mu je brez sledu izginiti.-
— Škof, ki je zapeljal 37 mladoletnih deklet. Pred varšavskim sodiščem se vrši te dni senzacionalen proces. Na zatožni klopi sedita škof dr. Kovalovski in župnik Feld-inan, ki sta obtožena, da sta zapeljala 37 deklic v starosti 9 do 15 let. Ovadil ju je neki zdravnik, ki je par deklic, ki sta jih Kovalovski in Felman vrhu vsega okužila, lečil. Dr. Kovalovski in Feldman pripadata neki posehni sekti, ne pa rimskokatoliški cerkvi.
— Jeruzalemski >čudež«. Ob obletnici razdejanja Jeruzalema se je razširila v Jeruzalemu in okolici govorica, da je pričela kapljati z obzidja voda kot solze. Tisoči Židov so hiteli k obzidju ter se prepričali na lastne oči, da je stvar resnična. Takoj je nastalo več strank. Dočim trdijo skeptiki, da gre za doslej še nepojasnjen trik zvitih Arabcev, zastopajo racionalisti znanstveno stališče, da je potisnil na obzidje potres talno vodo. Stari, pravoverni Židje pa so slej ko prej prepričani, da gre za čudež: Staro obzidje objokuje usodo izraelskega ljudstva. Oblasti se doslej še ni posrečilo ugotoviti resnični dejanski stan.	_________
VSI NA VOLIŠČE, DA BO KLIKA STRTA!_________________________________
— Žara s pepelom kot poštni paket. Carinska in sodna oblast v Varšavi se peča te dni s težkim slučajem. V Newyorku je umrla gospa Marija Ulasinska. V testamentu je izrazila željjo, da bi jo pokopali na Poljskem. Ker so se zdeli njunim sorodnikom stroški za prevoz trupla previsoki, so dali truplo v krematoriju sežgati, nakar so poslali urno s pepelom na Poljsko 'kot poštni paket. Carinska oblast je bila prva, ki je prišla v zadrego, ker ni mogla najti za pepel nobene carinske tarife. Zato je izročila paket policiji. Tudi policijski komisar ga ni bil prav nič vesel. Izjavil je, da ima itak vse celice prenapolnjene z živimi ljudmi ter da da mrtveci nič ne brigajo. Carinska oblast pa je ostala trdovratna. Obrnila se je na sodišče, vsled česar pride zadeva sedaj celo pred naj-
SLOVENCI!
V nedeljo volite: na Kranjskem: Ivana Puclja! na štajerskem: dr. Ravnika! v Ljubljani: dr. Korošca!
In klika SDS bo propadla za vedno.
— Žrtve orkana na Atlantskemi oeean«.
Kot poroča >Reuterjev biro« iz Haliiaxa, so izginile ob priliki orkana, ki je besnel te dni nad Atlantskim oceanom, tri jadrnice, na katerih se je nahajalo 43 oseb.
— Pet advokatov v Newyorku umorjenih. Ko je imelo te dni v Newyorku več advokatov v neki pisarni s klienti konferenco, je potegnil nenadoma eden od klientov samokres ter pričel na advokate streljati. Dva advokata sta skočila skozi okno 9. nadstropja. Eden je obležal mrtev, drugi pa tako težko poškodovan, da ni upanja, da bi okreval. Ostale advokate je atentator ustrelil, nato pa pobegnil. Zdi se, da so povzročile atentat diference v premoženjskih vprašanjih.
— Roparji napadli vlak in ga zažgali. V bližini postaje Giararocca v Južni Ameriki so napadli te dni roparji neki osebni vlak. Banditi so potnike izropali, nato pa vlak zažgali.
— Tragičen konec begove ljubezni. Te dni
je umoril v Carigradu Osmah beg pri belem dnevu sredi ulice židovsko krasotico, mlado Elzo Niego. Osmah beg je bil svoječasno adjutant bivšega sultana Abdula Hami da. Bil je ljubljenec sultana ter je bil vzgojen na njegovem dvoru. Nekoliko časa je bil vojaški ataše v Londonu. Bil je znan kot velik sovražnik žensk. Pred dvema mesecema se je seznanil na potovanju s hčerko bogatega židovskega trgovca Elzo Njego. Prosil je za njeno roko. Ker pa ga je oče deklice, ki je nameraval poročiti svojo hčerko z nekim bogatim trgovcem v Solunu, odklonil, je sklenil 'Osmah beg, da deklico rajši ubije kot pa, da bi jo poročil njegov rival. Pričakal jo je na ulici ter jo usmrtil s sunkom e bodalom.
— Revolta vajencev. Iz Landsberga poročajo: V vajenškem vzgojevališču v Berliu-chenu ije prišlo te dni ob priliki gledališke predstave med vajenci do pretepa. Ko je hotel nadzorovalni učitelj Arudt intervenirati, so navalili vajenci nanj z železnimi drogovi ter ga tako pretepli, da leži sedaj smrtno-nevarno poškodovan v bolnici. Ponoči je 16
i	vajencev na kolesih učiteljev pobegnilo. Zju-| traj je napadlo 15 vajencev nekega učitelja.
I	Vsled tega je bilo kolovodjem prepovedano
višji sodni dvor. Medtem je postala stvar še bolj komplicirana, kajti sorodniki umrle so prosili, da naj se pošlje urna v Newy»rk nazaj, ker katoliška cerkvena oblast ne dovoli, da bi jo pokopali v blagoslovljeni zemlji, tako da se trenutno prav nič ne ve, kdaj bo zadnje potovanje gospe Ulasinske končano.
— Jubilejno leto esperanta. Leto 1927 je za esperantsko gibanje posebno pomembno, kajti esperanto slavi štiridesetletnico svojega obstoja. V letu 1887. je izšla v Varšavi prva slovnica mednarodnega jezika, ki jo je izdal dr. iZamenhof pod pseudondmom »Esperanto«. Koliko je od takrat do danes napredoval in kako je že razširjen, se lahko vsak prepriča na jesenski razstavi ljubljanskega velesejma, kjer je klub esperantistov
1	Ljubljani pripravil okusno esperantsko razstavo.
— Vrtnarska razstava. Povodom letošnje Pokrajinske razstave od 17. do 26. septembra bo atrakcija svoje vrste. Tisočero ljubkih cvetk bo vabilo posetnike v kraljestvo boginje Flore, da tu občudujejo delo naših marljivih ljubljanskih vrtnarjev. Obširen paviljon I. na sejmišču bo zopet spremenjen v pravi gaj, poln krasnih palm, cvetočih in vedno zelenih lončnic, okusno in moderno pletenih vencev in šopkov, vaz, polnih cvetlic zadnjih novosti, sploh vsega, kar dosedaj zmore moderna vrtnarska umetnost. Tu bo podana obiskovalcem prava cvetoča spomlad, zunaj pa se bodo že kazali prvi znaki smrti v naravi. Kdo bi ne pohitel tja, da se še enkrat navžije teh krasot, predno bo prikimala bela starka zima. Naše gospodinje, vnete za vse lepo, bodo imele posebno priliko, da vadijo, kako se okrase saloni, dvorane in -mače sobe, kako se pripravi udoben -či kotiček z malimi spremembami m in j
nimi stroški v prijazendomač vrt.^Mavn
bo nudila zopet nov dokaz, k naša domača vrtnarska umetnost.
Ljubljana.
, Vsa Ljubljana na volišče proti kliki!
To ie geslo napredne in bele Ljubljane in zato se bo v nedeljo za vedno podrla v prah esdeesarska klikarska trdnjava!
1— Prepoved točenja alkoholnih pijač ** čas volitev poslancev v narodno skupščino.
Po določilu člena 70. zakona v volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino je na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah, torej dne 10., 11. in 12. septembra 1927 prepovedano točiti ali kakorkoli prodajati alkoholne pijače. To se daje javno na znanje z dostavkom, da se bo vsakdo, ki se pregreši zoper to prepoved, strogo kaznoval po določilih člena 113 navedenega zakona z zaporom od 15 dni do 6 mesecev in v denarju od 10 do 500 dinarjev.
1— Gledališke predstave od 17. do 25. sep tembra 1927. Za časa jesen site razstave na ljubljanskem velesejmu se vrši v ljubljanskem opernem gledališču 10 predstav in sicer: opera vprizori Trubadurja, Traviat«, Grofico Marico, Poljsko kri in Orlova, drama pa velezabavno igro Rajski vrt, ki se je na nemških odrih vprizorila po več stokrat za-poredama, dalje Shakespearjevo komedijo Mnogo hrupa za nič in Večnega mladeniča-Natančni red teh predstav javimo v nedeljski številki.
—	Nasvet volilcem! Vkljub temu, da je® časa volitev prepovedano javno točenje koholnih tekočin in da nadzorna oblast bro bdi nad izvedbo imenovane naredbe " vendar pijejo mnogi volilci alkoholne tekočine doma. S tem hi mogli nepovoljno vplivati na svoj sklep. Svrha naredbe je pa, da volilci izvršijo svoj važen čin šele potem, k° so se po treznem premišljevanju odločili w kakšno stranko. Zaradi tega priporoča >JU‘ goslovenski Savez Trezvenosti« vsem vestnim volilcem, da se vsaj v volilnih dnevih varujejo vsakega uživanja alkohola ter tako popolnoma svobodno izvrže svoje glasovanje. — Jugoslovenskii Savez Trezvenosti, Zagreb.
Celje.
Vsi na volišče proti kliki! Sijajno in odločno je celjski volivec obračunal pri občinskih volitvah s kliko. Še sijajnejše mora obračunati z njo v nedeljo, ker treba v nedeljo *!*-sti pokazati, da je klika za vedno obračunala. Nihče ne sme reševati krivcev, ki 80 Celje oškodovali za milijone in milijanf’ nihče ne sme iti v pomoč kliki, ki je s svojo izkcfriščevalno politiko spravila slovensko gospodarstvo na rob propada! V item je poinef1 nedeljskih volitev, ker ta dan mora biti klika tako potolčena, da bodo onemogočene vse njene intrige in bodo potem poklicani odgovornost krivci poloma Slavenske b*®® in prejeli tako vlagatelji svoj denar j Zato v nedeljo vsi ina volišče in v boj Pr kliki!	il.
c— Slovesna otvoritev okoliške deške tj ske šole v Celju. Včeraj na praznik je Ml slovesna otvoritev zgradbe celjske okoliSK šole. Novo poslopje je v čast slovenskega šolstva in odgovarja vsem zahtevam modernega šolstva. Zgradba je trinadstropna ter svetla in zračna. — Otvoritvena svečanost se ie začela a službo božjo v župni cerkvi, na kar je blagoslovil poslopje celjski opat dr-Jurak. Po govoru bivšega predsednika okrajnega šolskega sveta dr. Hrašovca so bili izročeni ključi upravitelju šole g. Voglarju-Nato se je vršila lepa šolska slovesnost v šolski telovadnici, nakar je bila šolska mladina pogoščena. 0 zgradbi sami in njeni zgodovini spregovorimo jutri nekaj več!
c— Samomor vsled brezposelnosti. Včeraj zjutraj ob 4. so našli ljudje, ki eo šli k zgodnji maši nedaleč od irižii& Kersnikove ulice z Velenjsko progo truplo 58 letnega delavca Antona Huša. Povozil ga je tovorni vlak, ki pride v Celje okoli 21. ure. Na tir se je vlegel nesrečni Huš tako, da mu je vrat ležal na tračnici an je potem vlak njegovo glavo čisto odrezal. Huš je šel v smrt, ker že od junija ni mogel najti službe in je hil brez vsakih sredstev. Njegovo truplo so prepeljali včeraj v mrtvašnico. Naj v miru počiva!
Maribor.
Vsi na volišče proti kliki! To je geslo ,ki združuje sedaj vse slovenske poštenjake in vse patriote in ki mora v Mariboru zlasti silno zadoneti. Ker še bolj ko druga mesta je Maribor občutil, kako je klika pritiskala vse gospodarstvo in kako je klika terorizirala javno mnenje, da je mogla s svojo izkori-ščevalno politiko pokriti svoje londe. Zato bo v nedeljo vsak Mariborčan storil svojo dolžnost in šel v nedeljo na volišče ter glasoval proti kliki. Ta mora biti strta in pobita na tla, ker drugače ne bo strto samo slovensko gospodarstvo, temveč tudi javna morala, brez katere ni narodnega napredka. Vsi v boj proti kliki!
m— Vstop v poslopje velikoiupanskega urada za časa volitev. Od 18. ure dne 11. septembra 1927 bo vstop v poslopje županskega urada .(Vhod iz Cdril in Metodove ulice) ra**" službujočim uradnikom dovoljen le pr**1 P ' sebni vstopnici. Vstopnice, .ki jih j* a£-polago le omejeno število, se dobe . uen a. in 10. septembra 1927 med	v
poslopju županskega urada, J- ■ roP]e, so-
bam-Vštavk(nPB.^M'^mei in apre-turi Schonski-ZelMiJ« i« končima. Podjetje je zahtevi delavk glede zvišanja mezd ugodilo.
PTUJ.
Vel na volišče proti kliki! 2e razpada klikarska trdnjava v Ptuju in že jo zapuščajo poštenjaki, ki ne trpe lahkomiselnosti v gospodarstvu. V nedeljo pa mora Ptuj končno obračunati s kliko in dokazati, d« je tudi v Ptuju ona poslovna družba, ki komandira v kSDS, le klika in nič drugega! 2e celo pa mora slovenski Ptuj to storiti. Ne sme bili, da bi morala slovenskega Ptujčana obliti rdečica sramu, kadar se delajo primere s slovenskim in bivšim nemškim občinskim gospodarstvom. In te sramote se Slovenec reši, če gre na volišče in glasuje proti kliki-Zato volite katerokoli stranko, samo ne SDM To zahteva čast slovenskega Ptuja!
Bodočnost Ljubljane v svitu 6 odstotnega obligacijskega
posojila.
1. Prihajajo v Ljubljano tujci turisti iz vseh krajev sveta. Občudujejo arhitektonično lepoto mesta, njega izvanredno čistočo in krasno naravo, ki to mesto obdaja. V tem oziru je sodba soglasna.
Prihajajo tujci trgovci, in ako se spuščate z njimi v razgovor, slišite, da hvalijo udobnost in solidnost Ljubljane, da se naroča le dobro blago, in kar se naroča, to se tudi plača. Pravijo, da drugod — ne rečemo kje — ni tako. Tudi v tem oziru je sodba soglasna. To so kvalitete, s katerimi s'» upše mesto ponaša in v tem oziru ima prvenstvo v naši državi.
2. Motili bi se pa, ako mislite, da so te oiagocene kvalitete v Ljubljani zrastle od samega sebe. Treba je le prelistati staro zgodovino naešga mesta, katere se današnji rod veijko premalo spominja, in spoznalo se bo, ffa slonijo te kvalitete na stoletnih stebrih
3- V mestni posvetovalnici so na marmornatih ploščah z zlatimi črkami vklesana ime-ria ljubljanskih županov od leta 1504. Nimamo zapiskov, kaj so. vse posamezni župani za Ljubljano storili. Ali iz protokolov mestne občine in zgodovinskih podatkov posnamemo z gotovostjo, da so bili mestni župani in mestni očetje za blagor mesta skrajno vneti, in tla jih je vsestransko podpiralo samozavedno ljubljansko meščanstvo. Bremena in dolžnosti meščanov so bila v davno pretečenih stoletjih veliko večja kakor danes. Mestna občina je morala opravljati vse posle, skrbeti je imela za bolnišnice, za zgradbo mestnega zidovja, meščani so morali vzeti puške, stopiti v mestne kompanije in iti na straže. Vea sod-civilna in krvava, bila je v rokah mesta, ki je imelo svojega sodnika in prisedniki so bili mestni očetje. Občina je bila obenem trgovska in obrtna zbornica, in jfe imela skrbelo ™ i vrsto drugih potrebščin. Posebno m „5^ &teti, da je skrbela za obubožane 4 M !xm si™make v izobilju.
',v	,a.?st-v°	je vsa ta bremena nbsilo, ker
niii. i v**l0 načelo, da je procvit Ljubljane dam ■ • Procvit. Bili so v tem oziru soli-, ln_ varovali svoje pravice in privilegije oto r®Jnosti. Na levem bregu' Ljubljanice anovali so mogočni in bogati plemitči. To-ua omnjso imeli glavne 'besede v mestu. To je imel župan in rotovž. Zanimivo je čitati v dezelnozborskih fcapishikih, kako se je ljub-ljanski župan leta 1?73 energično bojeval ,i grofom Barbom, varujoč trgovske pravice mesta proti podeželski trgovini.
5. Meščani so tudi razvili velik sijaj, ko so prišli v Ljubljano visoki gostje. Ni jim bilo žal denarja ker so vedeli, da s tem povzdignejo svoj ugled.
6. Do leta 1718 imeli so lep stari rotovž, pa jim je bil preslab in so sezidali sedanji rotovž, ki je kljub svoji enostavnosti arhitek-toničen umotvor. iZgradili so zraven Robbov
-z velikimi stroški. Ako pa mislite,
*° storili iz same ljubezni do umet-Ijane’ 6 motite- Storili so to za ugled Ljub-
7. Dobri nasledki te meščanske samozavesti in solidarnosti iz njih ljubezni do mesta'niso izostali Ljubljana se je povzdignila v prVo-\rstno trgovsko mesto, in je bila dolgo časa za Dunajem in Prago prvo mesto v avstrijskih dednih deželah. Trgovina in obrt ste cveteH. Meščanstvo <je postalo bogato in dobrobit je .bila velika.
8. Vsled ugodne lege nad morjem in kontinentom je bila t rgovina in špedicija izvan-
s luž ek	m	daiala	vaem slojem bogat za-
9. Gospodarski udarec dobila pa je Ljubljana 1. 1857 po izgraditvi južne železnice
7~ Trst’ ^er s tem prenehala po-edova*na trgovina in špedicija. Dvignil se
zor^'W je bil “ Valvazorja nasproti Ljubljani skoro vas.
10. Toda Ljubljančani niso držali roke križen?, temveč so se preorijentirali. Ravno ob tem času je mogočno vzplamtela ideja slovenskega narodnega preporoda in Ljubljana je osredotočila politično in gospodarsko celo Slovenijo, kateri je šele v teh časih postala glava. Razvila se je žurnalistika in tiskarne, ustanovili so se denarni zavodi in centrale slovenskih posojilnic. Ustanovile so se narodne ustanove in osredotočila slovenska kultura. V teh časih izkazalo je ljubljansko meščanstvo svojo solidarnost iin samozavest na občudovanja vreden način. Na milijone se je nabiral narodni davek, ki je prebivalstvo semtertja hudo žulil. In dandanes o teh bre-emnih ne obsitoji niti senca več. Ves gospodarski razvoj je stal v znamenju posojila ih posojilnic, ki so imele svoj glavni tabor v Ljubljani. Začeli smo delati s kreditom in medsebojni kredit in kreditno gospodarstvo je utrdilo Ljubljano in Slovenijo tudi politično.
Mestna občina nas je pa posnemala, četudi je bila svojčas v nemških rokah. Za gospo-dairski, razvoj Ljubljane je ena .najvažnejših točk najetje ljubljanskega loterijskega posojila leta 1879 v znesku 1,500.000 goldinarjev, to je 3,000.000 takratnih zlatih kron. To je v današnji valuti več kot 30,000.000 Din. To posojilo se je plasiralo z lahkoto. Leta 1882 so Slovenci prevzeli zapet občinsko upravo in priznati se mora, da so s tem posojilom izvrstno in skrbno gospodarili, ter ga porabili le v plodonosne investicije. S pomočjo tega posojila se je ustanovila cela vrsta mestnih podjetij, vodovod, klavnic^ in vojašnice. Vsled tega je bilo mogoče, da so se mestni davki porabili za druge namene in sicer: za ceste, izborno kanalizacijo, nove stavbe itd.
Vsled teh velikopoteznih akcij se je pa magistrat, 't. j. uradništvo uživilo v redno gospodarstvo in danes lahko konštatiramo, da je mestna uprava prvovrstna, posebno gradbeni urad in knjigovodstvo. Posojilo je skoraj odplačano in mesto ima danes z ozirom na svojo velikost neprimerno malo dolgov.
11. Ne moremo našteti Vseh županov, mestnih očetov In meščanov, ki so si pri tein pole ret u 'Ljubljane takom stoletij pridobili ne-Venljive zasluge. Eno pa se’ mora podčrtati, da je imela Ljubljana srečo, da so ji načelovali podjetni in energični, za blagor Ljubljane vneti možje, kakor jih ne najdemo v zgodovini sosednih mest. To je Ljubljano povzdignilo.
12. Kako konsolidirana je bila Ljubljana, pokazalo se je najsijajneje po preobratu leta 1918. Tako se je v Ljubljani ustanovila samostojna narodna vlada, ki ije prevzela pod najtežavnejšimi razmerami vodstvo Slovenije.
Ljuhljana je bila v teh časih središče. in opora vse situacije. Narodni poverjeniki n sbcijalno oskrbo so še' takoj lotili najtežjega vprašanja: stanovanjske bede o kateri preje nismo imeli pojma. Ustvaril se,je,stanovanjski zakon in z železno energijo se je takoj začelo z zidanjem. Prisilile so še banke iri druga podjetja, da sO zidali svoje palače in stanovanjske hiše. To je bil izdatni napredek, s katerim se zamore ponašati malokatero mesto. Stanovanjsko vprašanje kot najvažnejše socijalno vprašanje od tega časa ni izginilo iz dnevnega reda, akoravno smo bili navezani na samopomoč. Denarna kriza je gradbeno delo otežkočila in deloma ustavila.
Sedaj je segla ljubljanska občina vmes in je pričela z graditvijo svojih hiš s skromnimi sredstvi. Gerentski svet si je pridobil zasluge, da je začel graditi za Ljubljano velikansko stavbo ha Ahacljevi cesti, ki bode nudila 82 stanovanj.	(Dalje	prihodnjič.)
flSloiensM gospodar" pravi, da sefe g. Urek ponujal SLS
»Slov. gospodar« z dne 8. septembra piše: Kakor čitamo v časopisju, se Urek najbolj brani očitka, da se je kedaj ponujal zopet SLS. Ta je pa dobra in čisto Urekova. Go-spodine Urek! Ali si upaš stopiti pred gospoda Lipeja v Brežicah in zanikati, da si ga prosil, da naj on pri g. -dr. Korošcu posreduje za tvoj sprejem v SLS. In ne samo sebe si ponujal Slovenski ljudski stranki, ampak tudi gospoda Drofenika in druge svoje pristaše. In vprašamo te, ali nisi celo nestrpno čakal na predmetni odgovor? čemu
si poslal iz Globokega pristaša SLS k e Li-
£M nUIn° i^e’„kak0 > rešilo .vodstvo SLS tvojo ponudbo? Seveda si prejel odgovor, kakršen gre vsakemu uskoku. Toda rekrut biti v stranki to ti hi šlo v glavo
Resnica je in ostane ta-le: Bil <?i najprej pristaš SLS ozir. tedaj Kmečke zveze, nato pristaš SKS, potem Radičev oboževatelj in sedaj pa si zagovornik advokatske stranke SDS...«
Tako piše »Slov. gospodar«.
—o—
Br. Pivko in klika.
Ko je dr. Pivko začel pred par leti svojo politično karijero, je zavladalo med številnim^ njegovimi prijatelji in znaci dvoje različnih mnenj. Mnogim je bilo žal moža, ki je bil i» vsej naši domovini, zlasti pa na štajerskem, znan kot resen, značajen prosvetni delavec in narodni borec. Slutili so, <la ga bo politika pogoltnila iin da bo vsled nje izgubljen za narodno in prosvetno delo. In res se je zgodilo tako.
Drugi njegovi znanci in prijatelji so pa bili veseli, da je stopil v politiko in da se je že takrat potapljajoča se SDS oprijela ravno njega kot rešilne bilke. Zakaj, ako so se leta 19-5. bahali, da je SDS manjkalo le nekaj glasov do drugega skupščinskega mandata v mariborski oblasti, niso bili to glasovi stranke kot take, ampak v veliki večini glasovi dr. Pivka. Položaj je bil tak da bi n. pr. dr. Lipold, ako bi bil nosilec liste, niti ne dobil mandata kljub vsemu uradnemu in strankarskemu pritisku, že pred izvolitvijo dr. Pivka se je razširjalo iz njegove najbližje okolice mnenje, da bo on napravil v stranki red, obračunati s kliko v jjjubljani in v Mariboru ter uveljavil pravo jn resnično demokracijo. Zato je bilo prav t l«bo pravim demokratom, da je prišel rav- , 0 dr. Pivko na površje, ker' se je z vso '
upravičenostjo pričakovalo, da tbo posegel z energično roko in s svojo poštenostjo vsaj v lazvoj' lastne stranke, ki je že takrat bila M “ [>.IX)Pada-nn	“nogo	se	je	pričakovalo	rav-
nimbus far«!11’ V ga ■**“ takrat še obdajal .	~	.	v	;	Ila-	'Izmed vseh stanov je Da
največ pnčakova o uradništvo in vsi Tavni nameSčenci. Saj je w njem videlo takri™ vsej pravici svojega človeka, svojega po stanu in mišljenju, svojega tudi za to, ker ea je samo dvignilo v prvi vrsti na mesto poslanca narodne skupščine.
In kaj se je zgodilo v dobi njegovega po-slančevanja?!
Ali je dr. Pivko koristil in kaj pomagal trgovstvu in obrtništvu, ki je po večini v njegovi stranici? Le vprašajte te stanove in čuli boste samo zabavljanja. Zakaj, če se je kdaj pri intervencijah potegnil za kakega posameznika, ta je moral biti že prav blizu tiste klike. Za stan kot tak pa ni storil prav ničesar.
In uradništvo?
'Uradništvo ne bo nikoli pozabilo ere, v kateri je poslančeva! dr. Pivko. Zakaj od prevrata sem se javnim nameščencem če nikoli niso godile take krivice in tako kruta preganjanja, kakor ravno v tej dobi. Saj so
ravno njegove ožje stanovske 'tovariše najbolj preganjali. Ali se še spominjate naravnost kričečih slučajev prof. Ribariča, učitelja Lešnika, da ne imenujemo celega pa-ternostra drugih? Kje je bil takrat dr. Pivko, kaj je storil za te in druge slučaje, da bi se bili preprečili? Na zunaj je nosil in še .danes nosi on glavno krivdo, kot predstavnik in poslanec dotične stranke, ki je hujše preganjala javne nameščence naprednega mišljenja kakor jih je kdajkoli preganjala najbolj jreakcijonarna stranka.
In danes, ko še ni pozabljeno to preganjanje, ko se še niso .zacelile iz, samega strankarskega sovraštva zadane rarie, %6 Ve še niso posušile solze žen in otrok preganjancev, danes zopet stopa ista stranka z istim nosilcem v prvi vrsti pred državne nameščence, jih straši s klerikalnim bav-bavom in zahteva, da jo reši iz gmotnega in moralnega poloma. To je višek vsega!
Ako dr. Pivko ni mogel prevladati klike in prenašal, da je delala, kar je hotela in kakor podivjana preganjala državne nameščence, ali mislite, da 'bo odslej drugače? Kaj takega more pričakovati in misliti le človek, ki je gluh in slep, ker ga je strankarska strast oglušila in oslepila, da ne misli več sam s svojo glavo.
Vemo, da je žalibog še danes precej takih kurijozitet, ampak vendi\f: le od dne do dne manj. To bo potrdil tudi 11,, september neizpodbitno. Stranka s tako gospodarsko in moralno preteklostjo je obsojena na smrt. Saj si ne upa nastopiti niti pod svojim lastnim imenom. Mesto lepega imena naprednega gospodarstva« bi pa še bolj upravičeno zapisala »stranka gluhih in slepih«. Zakaj, če res reši’ kak mandat v Sloveniji, j| ga bodo dali le politično gluhi in slepi pristaši, katerim je klika zavezala oči in ušesa.
POZIV VOJNIM OŠKODOVANCEM!
Odbor vojnih oškodovancev iz Primorske in Koroške je prejel od g. min. predsednika Vukičeviča dne 24. avg. t. I. na svojo spomenico z zadevi vojne odškodnine odgovor, v katerem g. Vukičevič ngotavlja:
1. da so naše zahteve po odškodnini opravičene;
2. da bo treba od strani vlade donesti Narodni skupščini osnutek zakona, s katerim se to vprašanje končno pravično reši;
3. zagotavlja oškodovanoem v tej borbi vso svojo pomoč in podporo ter nas poživlja, da tudi sairii zastavimo vse sile in si pridobimo pomoč odločujočih parlamentarnih skupin.
Zbor zaupnikov oškodovancev je soglasno odobril korake svojega odbora in ga pooblastil, naj po svoji uvidevnosti stori vse, da prjdemo čim prej do svojega cilja. iZato poživljamo vse vojne oškodovance, da volijo dne 11. septembra samo one stranke, ki podpirajo vlado g. Velje Vukičeviča, na Štajerskem predvsem listo dr. Rudolfa Ravnika', ki ima 5. skrinjico. Vsi na volišče za stranko, ki nam edina more pomagati v naši bedi!
Danes se_ vrši v Mariboru splošno zborovanje "vseh*Vojnih oS-kodovamcev. .......
Politične vesti.
= Voja Marinkovič se je sporazumel v bolgarskim zunanjim ministrom. Dr. Vbja Marinkovič je dalje 5asa'konleriral z bolgarskim zunanjim ministrom Burovom o zbližanj,u Jugoslavije in Bolgarije in o sklenitvi trgoys'ke pogodbe. Temu sestanku pripisujej‘9 diplomatski krogi v Ženevi veliko važnost, ker se trdi, da je bil med Marinkovičem in Burovom dosežen popolen sporazum v vseh dosedaj še spornih vprašanjih. — Po item sestanku se je vršila konferenca zunanjih ministrov držav Male antante, na katerih se je razpravljalo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, a ki se tičejo držav Male antante. Po tej konferenci pa se ,je Marinkovič sest#l še z angleškim zunanjim ministrom Chariiberlainom in francoskim ministrom Briandom. Nato je odšel še k dr. Benešu.
= Male države proti velesilam v Zvezi narodov. Na plenarni seji Sveta Zveze narodov je govoril delegat Finske Er ih, ki se je izjavil za poljski predlog. Poleg tega pa se strinja tudi z nizozemskim predlogom, katerega je iznesel nizozemski zunanji minister Beelaert in v katerem predlaga .revizijo ženevskega protokola glede statusa quo in razorožitve, it. 'V*lr! 8ov°ril estonski zunanji minister Akel, ki se je dotaknil nizozemske resolucije. 0 .istem predlogu je govoril baltiški zunanji minister Zpelen, ki je v glavnem razpravljal o ženevskem protokolu in to baš tedaj, ko je vstopil v sejno dvorano angleški zunanji minister Chamberlain. Zeelen je govoril o nejasnem političnem položaju v Evropi. Izjavi je, da je današnje stanje enako stanju leta 1913, Na delu so iste tajinstvene sile, ki pripravljajo vojno. Danes se čuje govoriti samo o bombažu, petroleju in kavčuku In hva-lijo se zopet stare politične metode. Nihče se ne čudi, da se danes v letu 1927 v Evropi potroši za vojsko 1443 milijonov dolarjev — torej toliko ko leta 1913 iri 'čeprav je skoro polovica Evrope po mirovnih pogodbah — rai-orožene. Vedno bolj se pripravljajo tehnična sredstva, s katerimi bo v bodoči vojni Evropa, ali morda tudi ves svet, uničen. Nismo skeptični, ali pomilujemo bodoče generacije, ako ne bomo mogli organizirati miru. — Zadnji je govoril švedski zunanji minister Lcefgren. Odkrito mora priznati,' da «o razmere po vsem svetu take, da se bo Zveza narodov nekega dne znašla v takem položaju, da ne bo mogla izpolniti svoje naloge ter preprečiti vojne. Nesmiselno je sestavljatt nekake odbore za razorožitev, kateri ne morejo napraviti drugega, kot ugotoviti, da so se vsi poizkusi v tem pogledu izjalovili. Smatra,
je prišel čas, da se končno zahteva političnih garancij, na katerih temeljih bi se moglo priti do zahtevanega sporazuma. One vlade pa, katerih medsebojne razlike so preprečevale vsak uspeh, bi morale končno tudi že utrditi medsebojne koncesije, po katerih bi bile one pripravljene stvoriti temelj za splošni in vseobči sporazum. — Nastop nizo-
zemskega zunanjega ministra je vzbudil v angleških vladnih krogih Veliko začudenje, kajti nihče se ni nadejal da bo mala Nizozemska nastopila v tako ostrem tonu. vsekakor ,pa bo naletela mala Nizozemska, ki je še povrhu odvisna od Anglije, na neprijatelj-stvo pri angleških konservativnih krogih.
= Chamberlain o poljskem predlogu. Stališče angleškega zunanjega ministra Chamberlaina glede preloga, ki ga je stavil na seji Zveze enarodov delegat Poljske, je že znano. Angleška vlada je prevzela dosti garancij za mir..Te garancije so tudi zadostne, ako vlada med narodi iskrena volja in želja hA mir. Ako te 'volje in iskrenosti ni, tedaj niso potrebni pakti. Vsekakor pa je čudno, da si 50 držav, ki si med seboj že skozi osem let zagotavljajo iskrenost za mir — istočasno očitajo oboroževanje in zahtevajo ena od druge novih garancij. Ako bo hotela zveza narodov sprejeti novo resolucijo, Anglija ne bo delala zaprek; vzradostila pa se bo, ako bo ta resolucija sprejeta soglasno. Toda Anglija ne more pristati na novi sporazum v smislu ženevskega protokola.
= Sestanek Chamberlain - Mussolini. Do-znava se, da se bosta okoli 15. septembra sestala angleški zunanji minister in italijanski ministrski predsednik Mussolini. Chamberlain še bo pripeljal ga svoji jahte v Genovo, kjer ga bo čakal Mnssbljiji.
; = Sklicanje avstrijskega, parlamenta. Avstrijski parlament bo sklioan, kakor se čuje, že Č°. septembra in bo zasedal do Božiča. Ta-kaj na prvi seji se bo razpravljal novi načrt kazenskega zakona, ki je sličen zakonskemu predlogu v berlinskem parlamentu. Začetkom oktobra pa se bo predložil parlamentu novi proračun. Vlada polaga na novi proračun veliko pažnjo, ker hoče najeti novo investicijsko posojilo v Angliji. Pričakuje se, da bo opozicija zopet onemogočila delo parlamenta s svojimi obstrukcijami.'
VOLILNI MANEVER.
Tukajšnji esdeesarski glasili prinašata po »Politiki« in »Vremenu« vest, češ, da je radikalna oinladina iz Ljiibljane pri Glav-rieih odboru 1^'RS vložila Svoj protest proti paktu s SLS. ’ Po naših informacijah je to prav ordinarna mistiifikacija. Edina radikalna omladinška organizacija v Ljubljani je akad. društvo »Jug«, ki šteje kakih 20 članov. Odbor tega društva pa' o kakem takem protestu ni nikdar sklepal. Štucjentov še niti ni v Ljubljani. Ni torej težkp uganiti, kje in v. čegavem interesu se je škuhal (a »protest«; ki je pisan popolnoma po ' Jutrovem žargonu in z njegovimi znanimi šlogerji. S tako neresnimi'in prozornimi volilnimi manevri bi lahko pustili razsodne Ljubljančane pri miru. Ta manever je samo žalitev za akad. društvo »Jug« in vse njegove ‘Stane.
ALI CUJETE G. SAGADIN?
Tik pod Sagadinovim pozivom objavlja »Jutro« poziv neke radikalne omladine v Sloveniji, da naj radikali, volijo SDS, Menda v zahvalo za Vse lepe /besede esdeesarskega tiska o »radkalijk ter »radika/lni l^oruptni bandit., Vidi se, da ima ta -omladina ponos!
V	tem proglasu se pravi med drugim, da ne more iti radikalna stranka z ljudmi, ki so bili na zagrebškem kongresu intelektualcev (na katerem je imel glavni govor g. Lju-
Davidovič, op, uredn.). Nadalje pravijo ti
*	ljudmi, ki so se udeležili klerikalnega sejmarskega protikorupcijskega shoda, (fudi na tem »sejmar-skemc shodu je bil g. Ljuba Davidovič glavni govornik. Op. u?edn.)
Alj čujete vse to g. Sagadin, ali slišite kaj pravijo zavezniki SDS*?
, Spori
Ilirija : ‘Primorje 4:2.
Ljubljanski »derby«, srečanje naših rivalov za prvenstvo tudi topot ni zaostal za drugimi. Kolikor se namreč vpitja dn »drukanja« publike tiče. Igra sama pa je komaj nudila prvorazredni šport.
Obe moštvi sta nastopili š rezervami, od katerih so se izkazale one Primorja boljše. Rahlo premoč Ilirije v prvem polčasu je pa-riralo Primorje z izborno obrambo. Proti koncu drugega polčasa pa je bila slika obratna Reči pa se mora, da bi bil neodločen rezultat mnogo bolj na mestu.. Sicer obe moštvi nista nudili ničesar novega. Opažati je bilo lepšo kombinacijo napada Primorja. Ni pa ^u®J.l?. xlaPad izkoristiti zrelih šans pred vra-tt nirije, na drugi strani pa tudi ožja dbram-
<iala’ da bi se lepo izpeljani na-; ipadi Primorja mogli končavati z ev. goali'
a a K dr?1 '8trani ie bila najslabša v napadu. Absolutno nemogoč je bil žitnik ki ie večp del le statiral. TmK itali napad s’em^ seboj ni dosti razumel ter so bili igralci na-, vezani vsak sam nase. Na zmagi Ilirije nosi levji delež krilska vrsta, ki je napad vedno podila naprej obenem pa defenziynp storila vse, kar.se je mojglo od nje žahtevati.
Ze takoj prvih minutah je doseglo Primorje gol s krasnim strelom Slamiča. Vendar pa. bi vratar Ilirije ta gol lahko ubranil, če ‘'bTbil malo bolj pazljiv. Par minut nsto Ilirija izenači po Doberlehl. Nekaj pred koncem prvega polčasa beleži Ilirija po šiški drugi
r  ---------------------------------  'Igra
Primorja, ki parkrat prav nevarno ogroža Ilirijanska vrata. Vendar, pa (jo obramba Ilirije stalno čuječa iu odbije srečno vse napade. Vsled handsa Jančigaja diktirano enajstmetrovko spremeni Doberlet v tretji gol za Ilirijo. .Kmalu nato napad Primorja, Gplman Ilirije zapusti vrata in Primorje izrabi priliko ter i pošlje žogo v gol. V 84. minuti lep osvobodilni udarec Pleša, žogo ujame Dober-iel in v kohisalnem Solu ter z lepim Šutom postavi rezultat na 4:2. Pri tem tudi ostane.
Sodnik g. Smole nekoliko neodločen, zdi se, da ga je vpitje nedisciplinarane prublike spravilo iz ravnotežja. Ce je spregledal že očitno roko Pleša v kazenskem prostoru, je
pa na drugi strani dosledno puščal Čamerni-ka od Primorja v off - sidu. Bistveno pa ni oškodoval nobene strani.
Grajati moramo pri tej priliki publiko, ki menda meni, da je igrišče oni prostor, kjer se lahko neženirano izkriči
Mednarodni teniški turnir v Zagrebu. Včeraj se je pričel mednarodni teniški turnir za prvenstvo Jugoslavije in pokal kralja in kraljice na igriščih Haška v Maksi miru. Letos se je posrečilo odboru zasiguraii si sodelovanje najboljših evropskih igračev. Tako so
se prijavili češki prvaki: Koželuh Karel in Jan in Marenaner, avstrijski prvaki Matejka, Artens, Mayer in dr. Albrecht ter gospodične Hagonaner in Grawe; Anglija je zastopana po prvorazrednih igračih Greig in Fischer, Madjarska je poslala Takacsa, Kelemena, dr. Peteryja in gdč. Baumgarten, iz Grške pridejo Zachos, Ketsca, Efstratiades in Argiro-pulos, dočim bodo Jugoslavijo zastopali Za-, grebčani: Dunkjerski, dr. Miiller, Antolkovič, Podvinec in drugi ter Beograjčani: Aleksa Popovič, Šelekatinski in Radenkovič.
Organizacija kmetijske službe.
II.
V nadaljnem razmotrivanju vprašanja, ali bi bilo za naše kraje primerneje in uspešneje pospeševati kmetijstvo z okrajnimi ekonomi za vse panoge ali pa s potovalnimi učitelji za posamezne stroke, se hočem dotakniti argumentov v člankih gg. R. Sustiča in Weroiga.
V člankih zadnjih dveh gg. opažam nepravilno pojmovanje delovanja potovalnih učiteljev. Gospoda si predstavljata te potovalne učitelje kot nekake pisarniške uradnike, ki bi sedeli v pisarnah mariborskega ali ljubljanskega oblastnega odbora in bi prišli le tupatam na deželo predavat. To ni točno! Potovalni učitelj mora biti stalno zunaj, na delu med ljudstvom. 'Ne sme biti v nlkaki »centrali*, stanuje tam, kjer ima najboljše zveze v vse kraje dodeljenega okoliša. Pisarniškega dela bi imel zelo malo in še to samo strogo strokovno delo. Tako je že bilo nekdaj pri nas in tako je še danes drugod n. pr. na Avstrijskem štajerskem. O tem sem se na lastne oči prepričal. Kar se pa tiče predvojnih razmer v sedanji mariborski oblasti, poznam potovalnega učitelja, ki je bil na leto okoli 300 dni na zunanjem poslu, pisarniškega dela pa je imel silno malo. Tako bi moralo zopet biti! Torej nobena centrala, noben urad, ampak potovanje in pouk med narodom.
Nadalje omenjajo gg. pisci važnost podrobnega spoznanja krajevnih prilik, poznanja ljudi in njih individualite, skratka postavijo geslo specijalizacije po krajih mesto speci-jalizacije po strokah. V tem pogledu priznam prednost ekonoma z malim okolišem enega okraja, napram potovalnim učiteljem, katerim bo dodeljeno po več okrajev. 'Sedaj prihajamo na eno najvažnejših točk: iMedtem, ko g. Sustič prizna, da eni osebi dandanes ni mogoče obvladati vse panoge kmetijstva, piše g. 'R.: »Če zahtevamo od priprostega kmeta, da mora poznati vse gospodarske panoge,
s katerimi praktično obratuje, moramo to toliko bolj zahtevati od izšolanega kmetijskega referenta.« To po mojem skromnem mnenju ne drži! 'Priprosti kmet le redkokdaj obvlada vse svoje gospodarske panoge dovolj, sicer bi bili vsi strokovnjaki-učiietji odveč. — Razen tega je priznano dejstvo, da se eni osebi ni mogoče priučiti vsem kmetijskim panogam v taki meri, da lahko z vso sigurnostjo nastopi kot učitelj ljudstva. Nekdaj je bilo to drugače. Še o Goethe-ju trdijo, da je obvladal vso sodobno človeško znanost, toda bil je zadnji. Veda in iehnika napredujeta in se vedno bolj špecijalizirata. Ni še dolgo tega, kar je živelo dosti mož, ki so biil mojstri vsaj celotnega kmetijstva! Sedaj so večinoma pomrli. Eden redkih mož, ki so še med nami, je g. R. Z neverjetno delavnostjo se je sproti izpopolnjeval v vseh panogah kmetijstva. Danes je to mlademu človeku nemogoče, ker se je veda in tehnika preveč poglobila in specijalizirala. Javno nastavljen strokovnjak tudi ne more in ne sme žrtvovati večji del svoje energije za lastno spopolnitev v stroki. Od takega mladega človeka, ne bi imelo praktično kmetijstvo dosti koristi! Gg. R. in Sustič poudarjata važnost sodelovanja strokovnjakov pri vseh kmetijskih organizacijah, kar bi bilo ekonomu lažje, kakor potovalnemu učitelju. Po mojem mnenju se lahko tu oba enako uspešno udejstvujeta. Ekonom bo imel več uspehov v bolj splošnih oragnizacijah kakor kmetijskih podružnicah, ker jim je bližje, potovalni učitelj pa v specijalnih organizacijah-j (sadjarstva, hmeljarstva, konjereje, čebelarstvo, živinoreja, perutninarstvo, mlekarstvo itd.) ker ima več teoretičnega znanja in več praktičnih skušenj v dotičnih panogah.
<Gg. R. in Wernig nadalje poudarjata nenadomestljivost okrajnih ekonomov pri sestavljanju kmetijske statistike. V tem vprašanju sem docela nasprotnega mnenja. Sta-
tistika se je vodila, se vodi in se bo vodila pri nas in drugod brez ekonomov. Nikdo ne more trditi, da je n. pr. živinsko štetje v Nemčiji, ki se vrši vsakih deset let po inteligentnih nestrokovnjakih od hiše do hiše, manj zanesljivo, kakor naše, katero addira okrajni ekonom, ko prejme vsako leto poročila občin, katera zopet bazirajo na cenilni sposobnosti občinskih tajnikov. To ni strokovno delo! 'Pač pa ima g. Wernig prav, ko na dragem mestu pravi, da je preveč splošnih, pisarniških poslov. Kmetijske strokovnjake rešite statistike, tombole in raznih nepotrebnih poročil. Naj se posvetijo stroki in ne pisarniškim in računskim poslom.
G. R. naglasa, da za sistem špecijalistov še najbolj govori sedanja visokošolska študija, ki proizvaja danes specijaliste. Sam se prištejem med mlajše ahsolvente, pa ne morem trditi, da bi kaj takega opazil. Visoka šola daje danes dobro naravoznanstveno in ' biološko podlago, kolikortoliko teoretičnega znanja v vseh glavnih kmetijskih panogah pa še nekaj pojmov v pomožnih predmetih. Špecijalistov ne proizvaja. Absolvent, ki se namerava posvetiti kakšni specijalni panogi rabi poleg prakse tudi ,še zelo veliko teorije, katere ni v dovoljni meri prinesel iz šole.
Gg. Wernig in iSustič vprašata, zakaj še zahtevam specijaliste, ko pa sam priznam, da je večina ekonomov itak že specijalizirana za eno ali drugo panogo. Odgovor: Dejstvo sem navedel, da dokažem možnost prehoda od sedanjega sistema ekonomov na novi sistem specialistov. Ce in dokler pa ostane sistem ekonomov, je specijaliziranje teh strokovnjakov namenu njih službe navadno naravnost škodljivo. Ekonom, ki se specijali-zira za eno panogo, nehote ali tudi hote zanemarja vse druge panoge. Sicer se je res prav tako tudi »bati, da bi skušali specija-listi pospeševati svojo stroko enostransko«
—	toda imeli bodo protiutež v specialistih za druge stroke. Ekonom-specijalist pa zanemarja ostala pospeševanja potrebne panoge, ne da bi se za osirotele panoge zavzemali drugi. Priznam izjeme:	V zelo goratih
okrajih, živi ljudstvo od lesa in živine. Poleg živinoreje stopijo ostale kmetijske stroke docela v ozadje. Tem bo seveda ekonom, ki se specijalzira za eno stroko, za živinorejo, mož na svojem mestu. Tak strokovnjak pa tudi ni več ekonom v smislu univerzalnega ženija, ampak on je pravzaprav že potovalni učitelj za živinorejo, ki pa ima to ugodnosj, da s svojo strokovno speeijalizacijo še združi krajevno speeijalizacijo. Toda to so izjemni slučaji! Vseeno je interesantno ugotoviti, da je g. Sustič, ki teoretično tako vneto zagovarja sistem ekonomov, s svojim uspešnim
delovanjem praktično le afirmiral tezo o speci jalistih.	®	•	••	■ ~if-
Dalje prih.
Borze
Curih, 7. septembra. Beograd 9.13, Berlin 123.37, London 25.21125, Newyork 518.65, Pariz 20.33, Milan 28.165, Praga 15.375, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.18, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.10.
X Poljsko zadružništvo. Na Poljskem se nahaja danes 6000 raznih zadrug, ki imajo
2	milijona članov. Največ je kreditnih zadrug. Zadruge razpolagajo s 4 milijardami zlatih zlotov, t. j. približno 40.000 zlotov odpade na eno zadrugo.
To in ono.
ZAKON NA POSKUŠNJO.
Ameriški sodnik Lindsey je lizdal knjig* »The Revolt of Modern Youth«, v kateri J*' govarja zakon na poiskušnjo. .Knjiga je izdala živahne debate pro in contra. Sedaj se i® izkazalo, da na Danskem ta institucija ni nič novega, temveč da je že 'Star običaj. N® trdim sicer kot trdi to gospod Tborvvald StaU-ning, da se prične na Danskem vsak zakon s svobodnim ljubezenskim razmerjem.. To je pač individuelno, toda na otoku Aero je zakon na poskušnjo že zelo stara institucija, ki datira že izza časa pred Gorursom. Tako pravijo ...
Pred letom dni sem bil tam na počitnicah. Oh, da bi bil takrat vedel, da eksistira na prijaznem otočku zakon na poskušnjo! Da te/ ga nisem vedel!
REKORD V DELU.
Ce bi imeli vsi raznovrstni rekordi, ki se dandanes postavljajo pa zopet pobijajo, vedno praktične posledice, bi jih marsikdo ne bil vesel. Tak je na. pr. rekord, ki ga je P0" stavil te dni Berlinčan Franc Kanazinski v Argentiniji.
Transoceanski poleti Lindberga in Cham-berlina so moža, ki ima pilotski izpit, tako navdušili, da je napravil načrt za posebno letalo, s katerim je hotel poleteti preko oceana v 60 urah. Seveda pa ni imel kapitala. Da bi dokazal, jakost svojih živcev in si pridobil s tem financierje zase, je delal v ne* mehanični delavnici nepretrgoma 105 ur. . ta čas je porabil samo 10 minut za obede- . bi z ozirom na ta rekord kdo upeljal 2^" delavnik, bi bilo to v primeru s Kanezm.a g kordoni še zelo humano.
Ilj« Brenburg:	28
Ljubav Jeanne-e Ney.
(Iz ruSčiae prevedel S. L.)
Vi ste pa prišli k nam po resnico! Bojim se . . . Bojim se, da je ugled tega tovarnarja, ha, ka, tudi tako premočen, kakor njegov papir. Ah, v Parizu tako česio brezvestno,sleparijo velikodušne inozemce! Mi, seveda, bomo v točnosti razjasnili vse. Moj zavod, — ne smatrajte tega za bahaštvo — je prvi v Parizu. Samo oddelek za ugotavljanje povodov za razvode prinaša letno do dvesto tisoč. Mi pazimo na poštenost. Drugi zavodi jemljejo takoj predujme pri možu in pri ženi in potem oba vodijo za nos. Mi pa, prikrivamo, hi hi, greh, ali pa ga zapečatimo, kakor je treba, s pričami. To pa glede na klijenta! O, Pariz nas dobro pozna! Ali ste videli Gastona? To je tisti, ki vas je sem pri-videl. To ni detektiv — to je živo zlato, nekaj takega ko vaš petrolej. On je tak, kakor bi bil prišel izpod zemlje, da me obogati.
Zdaj je za gospoda Neya prišla vrsta, da teši svojega gosta z bajkami. Halibjev se pa zategadelj ni prav nič zmehčal, ampak je postal pozoren in je kakor šahist čakal pi i-hodnjiČ protivnikove poteze.
—	Verujte mi, da bomo napravili vse, kar je mogoče. Vaša čustva razumem. Človeku
je potrebno domače ognjišče. Ah, jaz sem že zdavnaj vdovec. Živim s hčerko in edino radi hčerke. Da, dp, jaz vas predobro poznam. Plemenitemu človeku se je težko ženiti, posebno pa še v tujini.
— Hvala vam, gospod Ney. Ganili ste me! Prav vesel sem, da sem se obrnil na vas. Vaš brat je bil moj najboljši prijatelj. Če bi se ne bal, da bi bil siten, bi vas prosil, da me osrečite in mi predstavite svojo hčerko,
— Hm. Seveda. Ampak, vidite li, stvar je v tem... Moram vas opozoriti. Moja hči ima prekrasen značaj. Poleg tega' je zelo lepo! Ne čudite se, ha ha, saj ni po meni, ampak po materi. Ubožica pa trpi. Ima namreč prirojeno pomanjkljivost. Sicer je pa ravno v tem vzrok njene dobrote. Jaz mislim, da so ljudje s takim nedostatkom zelo pripravni za bližnje. Življenje je tako mračno, da je res boljše, če se ga ne vidi. Uboga Gabrijela! Ona bo idealna žena? Hoteli so jo ozdraviti, to bi pa stalo ogromne vsote, ves moj kapital, je pa v obratu...
— Oprostite, gospod Ney, dovolite mi, da vprašam, na čem trpi vaša hči?
— O, nič nevarnega! Ona ... ona ...
Gospod Ney ni mogel dovesti do konca
svojo težavno cbjasnjevanje. Odprla so se mala vrati in na pragu se je pokazalo mlado dekle v grdi, kamrikasti obleki.
Ni treba misliti, da so angeli samo na sve-
tih mestih, da se jih v Parizu najde samo daleč od ulice Tibouniairy, v okoli Saint i»ul-•pice, v oknih trgovin cerkvene oprurve, kjer oni s smehljajem ponujajo nabiralne punčice,
razvijajo apostolska pisma, se slavnostno priklanjajo sveti Maiiji, ali pa varujejo v spanju radodarne darovalce za katoliška semenišča. Ne! v tem oknih so angeli napravljeni iz gipsa in so pozlačeni z bronco. Tukaj pa v slabodišeči pisarni, na najsumljivejšem mestu enajstega policijskega okrožja, daleč od cerkve Saint - Sulpice, daleč od drugih svetih mest, je bil pa živ dihajoč, smehljajoč se
angel.	|	jd|
Ko je Halibjev zagledal obraz deklice z velikimi, mogoče prevelikimi, svetlosinjiim očmi, njene razpuščene zlate lase, je pomislil: da, res je lepa, ampak oblekač... Pepelčica!
Dekle je planilo k naslanjaču, v katerem je sedel gospod Ney, objela je njegovi koleni in začela pokrivati s 'poljubi njegove zalite roke.
— Dobro jutro, oče!
Intela je globok glas iz prsi, vsakokrat presenečujoč, kakor bi prihajal iz daljave in dohitel človeka. Gospod Ney jo je hotel že seznaniti z vabljivim inozemcem, ko je v :so-bo planil odpadli nos, ki je bil očevidno zelo razburjen.
— Kaj naj napravimo, gospod Ney? Jaz sem dobil-za tega Salepetiera divno fotografijo: žena s prijateljem v samem perilu. Ho-
telirki je bilo treba za to plačati dvojno ceno. Od njega sem zahteval naj doplača, on se pa za to kratkomalo ne zmeni. Sedi in rujove, kakor tele.
— Pojdte takoj k njemu. Zahtevajte vsef Če ne da, — pa potom policije. Ah, saj se vi vozite tja z avtobusom! Ne pozabite vzeti 8 seboj voznine!
Videlo se je, da dekle tega pogovora ni poslušala. Objemajoč gospoda Ney-a, mu je šepetala:
— Oče imela sem strašne sanje. Vi ste ve-kali, kakor dete. Nato pa je zvonilo, kakor
pri pogrebu.
Gospod Ney je pogladil njene zlate lase.
— Sanje — to je neumnost. Gabrijela, sanje so za male otroke. Ti si pa že velika. Ti si že nevesta. Seznani se: to je gospod Halibjev. On je bil najboljši prijatelj ubogega 'tvojega strica Alfreda.
Dekle je vstalo, iztegnilo naprej svoje roke in motreč Halibjeva z velikimi, sinjimi, negibljivimi očmi, reklo:
— Zakaj pa on tako diha? Mogoče je pa zamorec, ali zločinec? Oče, ah, kakšne so njegove roke! Jaz se ga bojim.
In Halibjev ni vzdržal. Prevzet od praznovernega strahu, kakor da se mu je v sobi pokazal duh, je zakričal:
— Ampak ona je vendar slepa!
(Dalje prih.)
Carinsko posrodnllkl in ipedicljskl buroau
P»GROM«
W. LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
I 'H Mal— brzojavkami „OROM“.	Tulnlon 2454.
Podružnica: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavtja vza v te ztroho »padajoža Pf najhitreje jv	In	pod	Hummnkm popoji«
leatepnlM dndbn spalnih vos S. O. S. za ekspresne
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
naifineiSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo. i**i Telelen Itev. 23®** TehnICno In MglJeniCno najmodernaja urejena klsarna v juflO««av»i»-Pižama i Ljubljana, Dunajska cesta tt '•» *•*
TISKARNA »MERKUR"
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 25.
telefon štev. 2852.	telefon	štev.	2852.
Se priporoča xa vse v tiskarsko stroko spadajoča dela
nHHHHHBMBUHMHMK
Proda se
mlad pes. prava rasa Doberman. Čistokrven, z rodovnikom. Poizve se na Rimski cesti St. 5 pri hišniku.
Prodam
salonsko suknjo. Naslov v upravi lista.
Drva - Čebin
Wnlto*» > II • 1»!-»' »
velika, zračna soba električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista,
pečat«
nivo,
SITAR A SVETEK J
L e. UUBLMNA ■A Jb	-.
malToglasi.
2, vsak* besed. s. plač« 50 par. Za debel, tiskal*
pa Din 1.—.
Akumulatorske
naprave
svinčena usedlina in pepel, stara med, baker, cink. Kupuje se vsaka množina. »Calin« k. d. Zagreb, Mandaličina 1.
DANA GOLIA-KDBLER-JEVA. Privatne klavirske ure. Informacije vsak dan od 11. do 1., Mestni trg štev. 7/III.
UdajatalJ: Al.k.azdir žel.inikar. - Urejuje: Vladimir Bv.tek. - Z* H.kan, >M.rkur< oig.v.rei: Andr.j S.v.r, T.i v Ljublja.i,