D o p i s i. Goriško. S Krasa nam piae prijatelj: V deželi neverjetnosti, piše ,,Soča", je vse mogoee, kar dokazuje tudi nadučiteljska nagrada v sežanskem okraju za poučevanje čez postavno določenih 30 teden3kih ur. V R-u zbolela učiteljica ni mogla septembra iu oktobra t. 1. vršiti svojih stanovskib dolžnosti. Tedaj je tamkajšnji nadučitej poučeval 3 dni v tednu I. razred in 3 dni II. razred, in sicer septembra, ko ni dohajal katehet, 39 ur in oktobra 36 nr v tednu, torej v obeb mesecih nad 60 ur čez zakonito dolžaega poučevanja. S poukom združenih poprav šol. nalog in vaj ter spisovanjem tednika i. d. se je trudil nad 20 ur, a c. kr. okr. šol. svet ga je nagradil za nad 80 urno delovanje z 50 K (petdesetimi kroncami), t. j. za vsako uro 60 vinarjev. Uvaževaje, da je dotični nadučitelj zaradi šolanja svojih otrok v denarnem pomanjkanju; da še celo finančni služabniki dobivajo dcnarne pomoči za šolanje svoje deee, a da se je njemii krvavo zasluženi izboljšek prikrajšal, je že vnebovpijoča krivica. Marsikatcri srednješolec poučnje svojega tovariša, pa dobiva za vsako uro krono, a nadučitelj, poueevaje nad 70 učencev, je dobil 60 vinarjev. Učiteljstvo ima v c. kr. okr. Sol. svetu svoja dva zastopnika. Kaj ven dar delata ?! Mogoče, da se njibova glasova ne upoštevata, potcui boljše, da jib ni, saj takih dobrot bomo deležni brez njihove navzočnosti ter jib že naprej odklanjamo, kakor bi ne bil oni nadučitelj spvejel onih 50 kronic, ko bi ne bil v takem pomanjkanju! Brez daljšcga komentara, saj smo v deželi neverjetnosti! Učitelj bodi ponižen blapčič, kakor mislijo nekateri kraški župani in mežnarji, pa tibo diliaj, da ne užališ katerih svojih namišljenih predstojuikov! Istra. Penzijski zakon. Učiteljstvo v Istri nestrpno pričakaje regulacije penzije. Že lansko leto se je mislilo, da se to izvrši v deželnem zboru. V letošnjem zasedanju smo bili pa kar gotovi,'ko smo čitali, da ima stvar v rokah šolski odsek. Ali kakor se godi učiteljstvu v nekaterih bližnjib deželah, Jakisto ae godi tudi nam. Italijauski poalanci so zavrnili naae v zaključni aeji: nVi ste krivi, vaša obatrukcija je kriva, da ni učiteljsko vprašanje prialo na dnevni red." Slovanski poalanci pa so rekli: rVi ate krivi, ker niate vaak dan imeli seje." In končni rezultat vaega tega je, da mora učiteljstvo trpeti. Učiteljstvo naj le čaka — dokler se stvar izigra! Iz Savinjske doline nam pišejo: V soboto, dne 7. novembra amo apremili k večnemu počitku g. Valentina J a r c a, nadučitelja t Braalovčab. Nad 40 tovarišev in tovarišic je prihitelo od vaeh strani izkazat blagemu pokojniku zadnjo čast. Pred atanovanjem in na pokopališču mu je zapelo braalovško pevako druatvo ganljive žaloatinke; na grobu pa mu je govoril v 8lovo braslovški g. kaplan. Valentin Jarc se je rodil 1. 1844. v Šenčuiju pri Kranju. Služboval je celib 33 let; v Braalovčah je deloval 13 let. Radi svojega ljubeznivega vedenja in svojega plemenitega znažaja je bil pri vseh slojih priljubljen. Tovariši Savinjske doline pa smo imeli v njem odkritega prijatelja in vrlega tovariša. Blagi pokojnik je bil tudi vrl narodnjak, kakršnib. je danes malo. Kot siv starček jc vedno z mladeniško navdušenoatjo govoril o narodnostnih idealih ter mlajše tovariše aavduševal zanje. Udeležil se je še letoa nZavezinega" zborovanja v Brežicab kot delegat savinjakega učit. drnštra ter je bil tam prav dobre volje. Kmaln potetn je jel bolebati, in bolezen ae mu je vedno bujšala, dukler ga ni neizproana smrt iztrgala iz našib vrat. Bodi mu zcnljica labka !