List 45. Tečaj LU i i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača po leto 40 k Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr Dop naj se pošiljaj edništvu „Novic V Ljubljani 9. novembra 1894. članom ¥.1 Politiški oddelek. mâ'sm. m a po katerem smo vsi državljani jednakopravni, in torej ne gre meščanom kaka večja pravica pred kmeti. najbolj poitalijančena Po Primorskem so mesta Piran Celje. in če se vladni ukaz razveljavi za ona sodišča, ki so po večini laška mesta zgubi popolnoma svojo veljavo Hud vihar je bil zaradi napisov pri sodiščih na Tako vladno postopanje bode gotovo povzdignil pre Primorskem. Mej italijanskim prebivalstvom v Istri je diznost Italijanov. Sedaj se bodo še le upali upirati pri kar vrelo, ako je verjeti nekaterim časopisom. Mi smo vsaki priliki, ko so videli, da so z razgrajanjem kaj opra- » * «v pa prepričani, da je vse to bilo umetno pripravljeno. Ve- vili, da je tropa pijanih italijanskih pobalinov v Piranu se čina italijanskega prebivalstva bila za to, da niso znani hujskači je našuntali naredil denar in vino. Mnogo so pa zakrivili vladni or- pa niti zmenila ne v kozji rog ugnala vse ministerstvo na Dunaji. Kaj ta- Vse cega da kot se je sedaj zgodilo v Istri, mi ne se kje še prigodilo v kaki civilizováni državi jamemo, Vsa gani, ki niso pokazali dobre volje, da se ministrovemu državna avtoriteta se je uklonila poulični pijani druhalji, kateri so še nedavno bili ukazu pomore do veljave. Marsikateri italijanski uradnik zmagali so argumenti s ceste, je namreč sam želel, da se ohrani prednost italijanščine tako zoprni knezu Windischgrátzu. in zatorej tudi ni vsega storil, kar je bilo v njegovi Istri pa ni šlo le za napise, šlo je za avstrijsko moči, da se izvede postavno zagotovljena narodna jednakopravnost. čuvstvo. Naj tržaška in dunajska vlada še tako prikri vati, resnica je, da se je po isterskih mestih klicalo Slo- . da Se huje nego v Istri je pa vrelo na Dunaji. venski poslanci so z interpelacijami priganjali vlado izvede ministrov ukaz in varuje pred italijansko druhaljo Slovane v Istri. Italijanski poslanci in pa levičarji so pa take zagovornike, da se jej vlada ne upa stopiti na prste evviva Italiji in kralju italijanskemu in pela italijanska himna. Proti vsem tem se pa ničesa ne stori. Sedaj se bode še le širila iredenta, ko vidi, da ima na Dunaji napeli vse sile, da pripravijo vlado, da prekliče svoj Če bode avstrijski patrijotizem v Istri vedno bolj zginje- ukaz. Isterska italijanska poslanca sta pretila, do pojdeta val, niso brez krivde tisti, ki se niso upali proti razgra-V opozicijo, grof Franc Coronini, da odloži svoj mandat, jalcem v Piranu in Kopru z vso odločnostjo braniti dr- in pa ves levičarski klub, pa tudi mej Poljaki so se našli žavne avtoritete. nekateri zagovorniki italijanskih napisov. Predsednik zbor- Čudimo se pa nikakor ne, da se niči poslancev baron Chlumecky je pa tudi storil vse Njen obstanek odvisen od koalicije. vlada udala. Če bi se razbil korake pri vladi, da se prekliče vladna naredba. Pretili Coroninijev klub, bi bil to začetek konca koaliciji. Dnevi so celo, da se razruši koalicija. sedanji vladi bi bili šteti. In utegnil bi se povrniti grof Vlada je naposled prijenjala. Obljubila italijan Taaffe s Steinbachom in njim znani načrt volilne skim poslancem, da se v vseh mestih na Primorskem, reforme. kjer so Italijani v večini puste i jednojezične table pri Mi ne dvomimo, da bi ne bil Hohenwartov klub sodiščih. To stališče je gotovo povsem napačno. Sodišča mogel stvari drugače zasukati da dovolj podpiral niso za mesta, temveč tudi za kmete, in po zdravi težnje slovenskih poslancev. Mnogo mirnejša bi bila levica pameti soditi, mora se ozirati na vse prebivalstvo okraja, da je Hohenwartov klub dal razumeti, da s svojim na » ne pa na meščane. Vladni nazori čelnikom vred izstopi iz koalicije, ako vlada odjenja ne članom 19. osnovnih zakonov o občnih pravicah državljanov, opravičenim zahtevam Italijanov. Tega pa klub ni storil se ne vjemajo s ki govori o narodni jednakopravnosti, temveč tudi ne s in tudi ni težko uganiti, zakaj ne. Strah pred tem da v nwm^íèf í JŠ&BSh 430 ^e koalicija razdere, ga je odvračal od vsacega odloč- nega koraka. i Ml . Ko je bil dne 13 marca 1881. umorjen njegov oče .. «t i - • ■ ■ * ^ A ' od nihilistov, ki so mu vrgli bombo pod voz, je zasel on o Stranke, ki so pri koaliciji, se rade imenujejo dr- ruski prestol. V svojem manifestu je naznanil, da se bode ohranjujoče stranke. Dogodki v Istri žavo pokazali, da je vse to so pa nam ~ m strogo držal samodržavja, kar je držal do smrti. Svo- goli humbug. Gibanje v Istri boda pod njegovo vlado ni cvetela v Rusiji. Odpravile ali pa omejile so je bilo vse poprej kakor avstrijsko, ali vendar se koali- Kj cijske stranke niso mogle za to odločiti, da bi odločno branile avstrijstvo, temveč so naravnost ali pa posredno mestnim zastopom. se prejšnje svobodnostne naprave Zem8tvom so se znatno omejile pravice, ravno tako tudi podpirali tiste, ki škilijo čez morje v blaženo Italijo. Zmaga levičarjev v isterski zadevi pa ohrabrila Car Aleksander doletela smrt. ravno je Izdelal hotel bil uvesti ustavo, ta načrt slavni Nemce, da so začeli z vso silo borbo proti osnovi dvo Celji. Prav kakor v Istri občinski zastopi drug za drugim in jezične gimnazije v se oglašati nemški mej nemškimi poslanci tudi nekaj vre. V poljskem klubu je tudi že nekaj nasprotnikov celjske dvojezične gimna- ko ga ruski general in državnik Melikov, mož naudušen za na- začeli so predek in omiko. Prvi korak Aleksandra III. je bil, da je odstranil tega moža. Tudi več druzih ministrov se je moralo umakniti. čas svojega vladanja imel se je Aleksander Verojetno je, da Nemci tudi tukaj zmagajo. Podpi zije. rali jih bodo gotovo tudi Italijani, kajti roka roko umije boriti z nihilisti Že 1881. v maji je nihilistični tajni Pogum je pa levičarjem zrastel, ko so v jedni stvari odbor izdal neki manifest proti novemu carju in dne 18. junija sledil mu je neki ultimatum, kateremu pa vendar zmagali. Če so zmagali v stvari, kjer so proti njim govorili odločno avstrijski državni pomisliki, bodo pač ložje še v celjskem vprašanji, kjer tacih pomislikov ni. Nastal bode v kratkem hrup, da je koalicija v nevarnosti. Naši slovenski poslanci bodo pač nekaj napenjali svoje sile, navidezno jih bode nekoliko podpiral tudi Hohenwartov ni sledil noben atentat. Dne oktobra zasledili so za roto mej vojaškimi gojenci. Dvor se je na to preselil v Gačino, kjer so carja dobro zastražili, da nihilisti niso mogli do njegi. Sedaj je bil nekaj časa mir. V januvarji 1883. leta nihilisti izdali neko spomenico na carja klub, stavil. ali vse svoje moči in veljave za aprilu tega leta je bila velika nihilistovska pravda, v ka nas ne bode za- teri jih je bilo pet obsojenih na smrt, 12 pa v pregnan Prihodnje leto je bil umorjen žendarme Če še v celjskem vprašanji, bode tega kriva pozebemo koalicija, v katero so nekateri naši poslanci zaverovani. Mi smo takoj s prvega trdili, da od koalicije nimamo v nobenem oziru ničesa dobrega pričakovati stvo v rijski polkovnik, ki je imei stražiti carja, potem bilo in pomorjenih že več druzih policijstov, kateri so imeli varovati carja. Leta 1887. so peterburški dijaki čakali s bombami carske sani na Nevskem prospektu. Nekdo jih vse kaže, da smo imeli prav, zato pa zadeva težko odgovornost tiste slovenske zastopnike, ki so pomagali ustvariti sedanje neugodne politične razmere, napake se bodo še hudo maščevale nad vsem narodom. pa bil ovadil in več sto so jih prli maji t so zopet 15 nihilistov obsodili na smrt, od katerih jih je car pomilostil sedem v večletno prognanstvo v Sibirijo. Leta 1888. se je pripetila velika nesreča na železnici pri Borki, kar je bilo tudi delo nihilistov. Car se je nekoliko poškodoval. Nad 20 ljudij je bilo mrtvih i Aleksander III. Nikolaj II. bil več pa težko ranjenih. Leta 1890. so zaprli zopet 32 častnikov sumljivih Minoli četrtek popcldan je v Livadiji umrl ruski car Aleksander III. po dolgi in hudi bolezni, v svojih najboljših letih. Rojen je bil dne 10. marca 1845. leta kot drugi sin carjeviča Aleksandra Nikolajeviča, pozneje nihilizma in v aprilu so pa pri Harkovu zopet bili od trgali šine pred carjevim vlakom. Ker se je začasno izvedelo ostal. , se nesreča ni prigodila. Ves dogodek je nejasen Govorilo se je, da so vojaki s silo odganjali kmete î so carja Aleksandra II. Ker ni bil namenjen za vladarja ga precej jednostranski, samo vojaški vzgojili. Ta jedno stranska vzgoja se je pri njem opazovala vse življenje. z železnice in 42 pobili So kmetje nameravali carja ubiti, ali ga kaj prositi, še pozneje ni prišlo v javnost. Lani se je zopet nameraval napad na carja, ali se Dne 24. aprila 1865. 1. mu je umrl starši brat Nikolaj in on je postal prestolonaslednik. Prihodnje leto se oženil z dansko princezinjo Dagmar, s katero tri sinove in dve hčeri. je za časa zvedelo. Zaprli so bili zopet mnogo dijakov, častnikov in uradnikov. Manjših nihilističnih napadov se imel Carjevič Aleksander je kazal, da se ne vjema z beralnimi reformami svojega očeta. Kazal je pa tudi nekako mržnjo do nemščine, kar je pa najbrž nekoliko vpliv njegove soproge, ki kot Danjka po dogodkih 1864. leta ni mogla trpeti Nemcev. je pa izvršilo brez števila. Car Aleksander je zmatral za svojo glavno nalogo razširjati ruski jezik in pravoslavje. Pod njem se je obnovil neki star zakon, po katerem se prepoveduje rabo poljščine na vseh javnih mestih. Da bi narod zase pridobil, se mu je car večkrat skušal zbližati. Zanimal se je jako za razmere prebival-Kot carjevič se je pokojnik udeležil vojske proti stva. Vse prošnje je sam reševal. Jako je omejil sijajnost Turčiji in je bil poveljnik jednega dela dunavske vojne, pri dvoru. Gačini je imel zase le tri sobe, slovesne 431 pojedine in slavnosti so bile silno redke. Navadno je obe se kmalu tudi v tem oz:ru slovanski duh zmagal tu- doval vkupe s svojo rodbino, katero je jako ljubil. Nje jega v Rusiji. govo življenje pa ni bilo prijetno, ker je bil v vednem strahu. Nekdo je dobro označil razmere v Rusiji : , se boji carja, car pa naroda". _ * - Narod Politični pregled. vnanji politiki se je pokojni car nekoliko oddálil od Nemčije in približal Franciji. Kot dober Slovan j je britko čutil, da je baš Nemčija največ pripravila Rusijo Aleksandra Državni zbor je končal generalno debato o načrtu novega kazenskega zakoja in prešel v podrobno. Ko je predsednik Chlumecki se spominjal v državnem zboru smrti carja ob sadove zmag rusfcoturške vojske 1877. in 1878. leta., ko se je za slovanstvo preteklo toliko krvi. To mu je bilo tem težji, ker se je sam udeležil te vojne, prenašal vse težave in napore z vojaki. Bil je pa v vsakem oziru neupogljiv. To se je videlo v njegovi politiki proti Bolgariji. Neizmerno se je ga prijatelj strijskega cesarja in obranitelja miru je proti temu ugovarjal v imenu poljskega naroda Poljak Le-wakowski, kar je vzbudilo nevoljo celo mej poljskimi državnimi poslanci. Pač je pa Lewakowski dobil več odobrovalnih brzojavk in Pariza od raznih poljskih odličnjakov iz Galicij Švice Mladočehi. V Glumici izhajajoči „Pozor" izvedel od nekega mladočeškega voditelj v Pragi da so Mladočehi mi čutil žaljenega, da so se Bolgari zjedinili, ne da bili vprašali za dovoljenje. Tega do zadnjega ni pozabil slili vse Staročehe izvabiti v mladočeški tabor, potem pa za četi radikalnejšo politiko. Ta njih račun so pa prekrižali ra- » dikalei da so se in pod njegovo vlado ni bilo misliti na kako sporazum- prestrašili ljenje mej Rusijo in Bolgarijo, ako se razmere ne urav- je so prehitro pokazali svoj radikalizem, vsi zmernejši življi. Poleg tega so pa nastopili pot sprotna mladočeški. Norčujejo se že iz narodnosti slovanstva in češkega državnega prava Radikalni vseučilišč niki ardé ko vseučilišče, da je zadnjaško premožnejšim dijakom gredo na nemška vseučilišča priporočajo- Pri najo v zmislu berolinske pogodbe, to je, ako se Bolgarija zopet ne razdeli. Ob svojem času so se bali, da Rusija začne vojsko zaradi Bolgarije. Neizmerno vojakov se je navalilo na znavajo, da so jo zavozili, ker radikalizem, ki so ga vzgojili zapadno mejo. Generali so tudi že silili, da se vojska postaja nevaren vsem narodnim težnjam. Pri tacih razmerah vsakej priliki smešijo češke profesorje. Sedaj Mladočehi pri začne. Car je pa spoznal, da ne kaže, ker nasproti stoji trodržavna zveza in treba poleg tega še računati z nihi-listi. Rekel je baje nekoč: .Če začnem vojsko, utegnem ni več misliti, da bi Staročehi prestopali v mladočeški tabor ko vidijo kam je mladino zapeljala nepremišljena mladočeška politika. Mladočehi se pa sedaj tudi ne morejo z vso odloč- postati car vseh Slovanov ali pa tudi zopet veliki nostj boriti proti ladi in Staročehom braniti proti radikalcem. Veselo je ker to. se morajo sami da je prosti narod knez moskovski". Sicer pa tudi sploh ni želel vojne slave, ker vojska bi prehudo zadela narod. Zaradi tega je pa želel oslaviti svoje ime z mirnimi deli. Mnogo je storil zlasti za kmetski stan. Pospeševal je trgovino in obrtnijo. v se toli razsoden da se ne bode dal peljati od tistih radi kalcev, ki delajo že proti narodnosti Češki Volilna reforma pniki kluba zega počasi apreduj Posvetovanja mej vlado in za-3jo. Dosedaj niso imela dru- peha, kakor da so se odklonili vsi dosedaj predlagan Pod njegovo vlado se je začela graditi velika sibirska že- načrti novega volilnega reda. Treba bode sestaviti nov načrt na kakšni podlagi, o tem se pa dosedaj še niso mogli sporaz leznica, ki je svetovnega pomena. Pred vsem mu je bilo na tem, da v gospodarskem oziru naredi Rusijo nezavisno od zapadne Evrope. Zato, kar je storil v tem oziru, mu bode Rusija vedno hvaležna. umeti. Vb da baje priganj i da kmalu se doseglo kako porazumlj ker je proti višjim krogom zavezana, da izviši volilno reform ganjanja ne zmenijo, ali zastopniki klubov se pa za vsa pri-ker ne marajo za nobeno premembo vo- Sedaj je pa prišel na prestol starši sin Nikolaj II., lilnega reda ki je bil rojen dne 18. maja 1868. 1. Hvalijo ga da je Istersko vprašanje V Piranu se pet izobesil močno izobražen zlasti govori jezikov, mej drugim dvojezični napis Vse se je mirno izvršilo, samo nekateri ita lijanski trgo so bili zaprli svoje tudi poljščino. Kakšnega političnega mišljenja je, ni znano, žalosti. Ta napis pa baje stalno ne ostane, tem\ prodajalnice v znamenje ker se s politiko ni dosti pečal. Iz njegovega manifesta čez nekaj časa z italijanskim. Izobesili so ga baj se zameni zaradi in pa bode iz nekaterih druzih izjav bi se dalo sklepati, da hodil po potih svojega očeta, samo da najbrž ne tega da se pokaže držav avtoriteta. Vlada ne mara, da bi se reklo, da se je ustrašila poulične druhalji. Po našem bode celo tako oster. Glede Bolgarije pa kažejo nekatera mnenju je pa stvar povsem ista naj znamenja, da se vsaj nekoliko zboljšajo razmere. Bol italijanski napis ali če se razobesi še bi se bil sedaj pustil čez nekaj mesecev. To bode zmaga italijanskih pouličnjakov, bodi kakor koli garski knez m pa vlada sta izrekla sožalje povodom Civilni zakon na Ogerskem Sankcij vladne smrti carja Aleksandra III. in dobila iz Peterburga pri predloge o civilnem zakonu se še nekaj odklada. Krona ne jazna odgovora, kar bi čakovati. o prejšnjem času ne bilo pri- mara da bi se ta stvar izkoriščala od strani vlade, ko pri deta v gospodski zbornici predlogi o svobodnem bogoslužj pa o jednakopravnosti židovske vere zopet na vrsto Nekateri Mi želimo, da se ruskemu narodu pod novim carjem konservativni listi trdijo, da je krona zasledila, da se pred- razširi svoboda. Mi ne spadamo mej tiste, ki mislijo, da loge ki so se • • jej predložile v sankcijo, bistveno razlikujejo Rusija mora napredovati le pod samodrštvom. Taka dr- oc* predloženih v predsankciji in se nadejajo, da se jim san- žavna oblika je nasprotna slovanskemu duhu, in se je zanesla od drugod v Rusijo. Zato so se pa že Rusi več- kcij odreče. Nam se to ne zdi verojetno Srbija sednik je odstopil Nikolajevič, srbski ministerski poklican je na njegovo mesto pred-Nikola krat skušali, da bi se jo otresli. Prejšnje slovanske dr- Kristič Nikolajevič je stavil kralju neke pogoje, mej katerimi žavice na zemlji sedanje Rusije so bile ustavne. Da bi tudi ta. da se Milan ne meša v ministerske zadeve, ka - p 0 terih pa kralj Aleksander ni hotel spolniti vsled česar je Ni- to je storil tudi prodajalec z obleko. Nikakor ni dajal kolajevič odstopil Novi ministerski predsednik je nad vse strog, a močno udan razkralju Milanu, zovejo ga celo „Milanovega krvnika". Sploh se govori, da bo v Srbiji pod njim poskusiti vseh sukenj, če so prav, temveč je pomeril obseg telesa in poiskal dotično velikost. Če je ni imel gospodovala ječa in puška in ne zakoni. Tudi drugi novi v ministri so vec ali manj naklonjeni Milanu, bo to priliko prodajalnici, mu pač ni preostajalo druzega, kakor na ročiti obleko omenjene velikosti, in kupec jo moral ča sebi v korist gotovo vedel porabiti. Novo ministerstvo je tudi kati, da pridejo ce ajši naročil suknje pri krojači večinoma radikalne barve, kakor imajo tudi pri narodu radi-kalci največjo veljavo. To je Milan uvidel in hoče se toraj tem približati. Vatikan. — Papež ima sedaj zbranih okrog sebe več vzhodnih škofov in se posvetuje ž njimi, kako bi bilo zjediniti vzhodne razkolne cerkve s katoliško cerkvijo. Bilo je že vec sej Da bi sledili blagim in prevzvišenim namenom našega velikega papeža lepi vspehi, to mora biti presrena želja vsa- Proti tacemu jemanju mere v namen da se blag upiral, kega katoličana. Azija. ložfe proda, se od naše strani dosedaj ni nikdo če 'tudi se je to delalo že desetletja. Gospodje trgovci so pa šli dalje. Najeli so koga, ki je znal jemati mero za prikrojevanje. Nekateri so se to naučili sami in so jemali naročbe to, po meri, m so bili Boj mej Japonci in Kitajci traja dalje. Smelo se pa reče, da ga mora biti kmalu konec Kitajci podlegajo toli dosledno, da jim na zmago niti misliti ni več moč Maloštevilni, a dobro izurjeni Japonci pa odrihajo po njih in jih premagujejo povsod. Naravno je potem, da morajo Kitajci po- kar mi razumemo pod strokovnim izrazom „merski krojač". Konfekcijonarji so naznanili, da sedaj ne prodajajo samo že narejene obleke, temveč da narede obleko po meri za vsak poseben slučaj, jo poskusijo in popra- dati Japoncem roko v spravo. Najnovejša poročila vedo V1JO. dali iz Niso prodajali narejenega blaga, temveč so si blaga, katero imajo v zalogi, primerno izbrati, ravno povedati, da so Japonci vzeli Kitajcem Port Arthur, ve- potem so vzeli za prikrojevanje potrebne mere, vrezali liko vojno luko, v kateri so velikanski arzenali, in ki je sre- iz izbranega blaga obleko, jo poskusili na pol izdelano, dišče kitajske pomorske vojne, če je ta vest povsem resnična, Kitajci nimajo za na morje nobene moči več. tako da se njih delovanje ni nič ločilo od delovanja stalnih mojstrov, razen tega, da so drugi morali delati zanje. Proti takemu delovanju trgovcev se upirajo rokodelci, kateri so mislili, da imajo po obrtnem redu sami pravico jemati in izvrševati dela po naročbi. Kdo naj ima pravico jemati mero ? m. «i Da naši postavodajalci z malimi izjemami vprašanje da o obrtni reformi opazujejo z jednostranskega stališča, nimajo nobenega smisla za nekatere pravice, katere nerokodelcu. tem jih moralo tembolj utrditi, to, da izvrševanje rokodelstva varuje dokaz zmožnosti, in torej trgovci niso mogli imeti pravico za to. Upravnemu sodišču bi torej bilo jako lahko mogoče odločiti, da se gori opisano delovanje konfekcijonarjev moral imeti rokodelec kot tak jasno pokazala obrtna enketa. proti dotika zakonito priznane pravice rokodelcev, da s tem i Ugovor nekega člana odsekovega pri tej enketi in da proti meni, da bi na pr. v kacih toplicah ne mogli naročniku od tovarne preskrbeti klobuka po gotovi meri ko bi prodajalci s klobuki ne smeli jemati mere, najbolje zgubi ves pomen zakonito rokodelcu priznana pravica se zatorej ne more priznati konfekcijonarjem pravica, bi smeli jemati mero za naročeno delo. S čisto vestjo bi se bilo lahko odločilo, da še nima pravice, tudi posredne ne, izdelovati obleke, kdor jo ima dokazuje, kako zmešani pojmi vladaj še v tem odseku, samo pravico prodajati. da sedanjem trenotku, ko se gospodje pripravljajo obrtni red zopet preustrojijo, se mi zdi potrebno, to stvar malo bolj pojasniti, nego je to bilo v naglici v njim Lahko bi se bilo odločilo, da izraz „konfekcijonar" se ne vjema z novo obrtno zakonodajo, da so po obrtnem redu trgovci" z obleko in „krojači T) « J da se torej izraz enketi mogoče, in jim dokazati, treba gologlavemu iz toplic iti, klobučarja opravičenega za jemanje mere. da bi naročniku ne bilo konfekcijonar niti rabiti ne sme, ker se po smislu ko bi tudi ondu ne bilo more misliti le izdelovalec, v tem slučaji krojač. tu Vsaj imamo vendar domačih besed, da določimo Nobenemu izmej nas še na misel ni prišlo, vpra- meje trgovine in izdelovanja, in misliti si ne morem i da šanje mere tako do skrajnosti poostriti, kakor je to storil bi kako obrtno oblastvo v Avstriji bilo mislilo dati komu v viden strah svojih tovarišev oni član odsekov. pravico do krojaštva, ako mu je dalo na konfekcijo se Po naših veljavnih pravicah je trgovina z obrtnimi glaseči obrtni list. Kako prav je to mnenje, kažejo mnoge izdelki svobodna. Vsakdo lahko prodaja obleko i čevlje » izjave trgovskih zbornic in odločbe jako visocih deželnih klobuke itd. Ti klobuki, obleka čevlje delujejo se oblastev. - obleko. z konfekcijonarji videli so vedno le trgovca z drugimi besedami prodajalca že izdelanega po določenih velikostih, in je mera širokosti klobuka, rokosti in dolgosti suknje in po dolgosti čevljev označena obrtnega izdelka, nikakor pa ne opravičenega posredo-na dotičnih predmetih. Če kupec želi klobuk, mu proda- valca mej konzumentom in producentom. lec zmeri obseg glave in poišče primeren klobuk, imel primernega klobuka, pač trgovca ni nikdo oviral kupcu naj počaka, da dobi tak klobuk iz tovarne. Če ni i reči Ravno Mi hočemo pojasniti stvar še na nekaterih vzgledih : Kupec s krojnim blagom bi se spomnil, da bi prodajal poleg svoje trgovine narejeno obleko. Po sedajnih veljav 433 določbah ima za to pravico, ako le naznani. Kakor hitro ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v pa ima narejeno obleko na prodaj ? pa prodajalec z podkovsko šolo, mora se izkazati : obleko in ima po odločbi upravnega sodišča tudi pravico s spričevalom, da se je pri kakem kovači iz jemati mero, in dajati naročeno obleko narediti kacemu učil za kovaškega pomočnika; . z domovinskim listom mojstru ali kaki tovarni. Trgovec, ki si je s trgovino s i starimi hlačami pridobil nekaj denarja, kupi si nekaj s spričevalom svojega župnika ali župana, da cene obleke, vzame si prostor in napove si trgovino z Je poštenega vedenja, in obleko. Takoj dobi tudi primernega mojstra, komur plača pridobitkarinski list in sedaj gre hitro za naročniki. Trgovec preskrbi si razne vzorce in gre od hiše do hiše ne s starimi hlačami, temveč ponuja novo delo po meri, pri čemer seveda pripoveduje, da je njegov krojač da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendij oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: po 60 t izvrstna moč, in bolje in ceneje dela, kakor drugi moj Tacih in jednakih slučajev bi lahko na stotine na stri. veli. kodelstva obstoji le v tem, da sme delati za druge ubožni list, spričevalo o poštenem vedenji, potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške in Nastane torej vprašanje, naj li zakonito varstvo ro- j ki se rokodelstva niso učili 5 davek plačevati in vajence pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. učiti. Šola traja do konca junija 1895 leta. Kdor do Kakšen zmisel pa ima po tem še omejitev z do kazom zmožnosti? Pravo delovanje rokodelčevo pač ni samo šivanje! Zato ima pomočnike; njegovo pravo delo je to, da jemlje naročila, kar dovršuje z merjenjem in bro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas oddajanjem dela pomočniku. Ravno to sme pa tudi tr- 8krbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. s tem razločkom, da mora prvi za pomočnika šolski hiši. govec, plačevati davek in donesek bolniški blagajnici, trgovec Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v Učenci naj ae oglase vsaj dva dni pred šolskim za pa nima te „prijetnosti", ker imajo njegovi pomočniki četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah pridobitkarinski list. To je Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo igranje z besedami, samovoljno zavijanje v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih stvarij in izogibanje zakonov, če sezmatrajo za konfekci- boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih jonarje delajoči krojači za zakonito opravičene mojstre, in mescvnih, zatorej naj bi skrbela županstva > da do- V resnici so le obdačeni pomočniki prodajalcev z obleko, bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in s čemer konfekcijonar popolnoma naravnost izvršuje posel živinskega in mesovnega oglednika. samostojnega, izučenega krojaškega mojstra. Ivan Murni k i Obrtnijske raznoterosti. Nova železnica v Mehiki. Te dni se je otvorila v Mehiki železnica, ki veže Mehikanski zaliv s Tihim morjem. predsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. y Ta železnica je velikega pomena Delala se nista šestnajst let. mogla izvršiti, Dva podjetnika sta delo pustila, ker ga tretji podjetnik je celo življenje zgubil pri tem podjetji. Naposled jo je dovršila neka angleško-ameriška družba. Stala je Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. decembra > in sicer : 27. decembra skušnja iz podkov8tva za kovače, kateri niso obiskavali železnica okrog 50 miljonov goldinarjev. Sedaj se pa še de- podkovske šole, 28. decembra pa za učence podkovske lajo neke zgradbe, ki bodo omogočevale prekladanje blaga z šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine ladij naravnost na železniške vagone in narobe. Ta priprava me8a. Kovači kateri _ —. ___ « —: A a VVl v, % m ^ Ta železnica bode z opet stala kacih 5 miljonov goldinarjev, je posebne važnosti, ker se ni dodelal panamski piekop in se sploh ne ve, če se bode kdaj dodelal. Sedaj je vse tiho o stvari. hočejo delati to skušnjo * in naj se oglase cembra t, 1. pri podpisanem vodstvu do 15. dne de Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 2. novembra 1894. ^ »»■■■••■•■•miliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*ii"**ii|||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi111111111111! ^ rr^LaR^iciwji^à : % m____1l & Dr. Karol vitez Bleiweis. «i š Kmetijstvo. M ;........................................................................................lili"" — «"««««» 8* - * Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne junuvarja 1895. leta. poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o se Kmetijske raznoterosti. Gonja na pašo. Kadar jeseni začno biti mrzle prikazuje slana, naj se živina ne goni na pašo, noci in dokler solnce ne posuši trave in je ogreje. Sicer se živina prehladi in rada zboli. Sploh je pa potreba polagoma preiti k krmljenju v hlevu. 434 ■ V Nečista voda ni za napajanje. Ce daješ živini ne- jali, da morajo krmiti živino. Prav z težavo in na lepo čisto sprideno vodo, jo grize v vampu in dobi drisko, ali pa pru£njo se je poslednjič voljala neka ženska, da me hoće dobi še kako drugo bolezen. Krave, . . . . pijejo sprideno vodo, imajo manje mleka in je večkrat sprideno. i"» €= § Poučni in zabavni del. iS* l'ê E* & m ( Potopisne črte. Jéf'À , * 'f C* ■ A Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. LeviČnik. (Dalje.) m * m duhu nahajamo se še vedno na postaji Rakek. L. 1884. na kresni dan kmalu po polnoči dospel sem bil vdrugič od Ljubljane do le sem, in tu čakal prvega svita jutranje zore. Tudi spomini na takrat ostanejo v moji duši neizbrisljivi, toraj so se mi stavili pred oči tudi to noč. bil takrat na Bloke. Naj omenim kaj malega še o njih. Namenjen sem pa v tej priliki te kraje še Da natanko spoznal, dogovorila sva se bila z preblago g. laščanškim župnikom M. F., da se snideva zjutraj okoli 6. ure na Bloški Polici, odkodar hočeva skupaj on tudi maševal. Od bolj dušo romati na Križno goro, kjer naj tega božje-potnega kraja sem še kot otrok mnogokrat čul pripovedovati, bival je ondi mnogo let tudi moj dober znanec starotrške fare. B. (Križnogorski) kot nasamni duhovnik * • # m — Zelo zgodaj odrinil sem bil z Rakeka. Blizu Cer- i to Îï " knice pokazala se mi je neizmerna planota svetoznanega njenega jezera. Menim, da je malokrat tako vode-bogat, L r kot ono leto. Ne jezeru, ampak morskemu zalivu je bil enak. Cirknici se nisem nisem bil brez prijateljev. nic Bilo mudil, da si tudi ondi Lego še prezgodaj n I • ima ona prav prijetno, ker je pozidana na zmernej vi šavi. Fara sloveča i stara početek se šteje v 1261. O Valvazorjevem času je štela 29 podružnih cerkva. Tudi v Grahovem se nisem nič mudil; pogrešal pa sem & ^ J f ■ - BM| J - EJK ■ . * .Ttg*' g i " ^^^ ves pot človeka, ki bi poznal te kraje, zlasti gorovje, da mi kaj o tem tolmačil. Le Križna gora kazala se mi je Ko dospem na hu pred manoj s prijazno cerkvijo na vj Bloško Polico, in vprašam v krčmi po svojem prijatelju reklo se mi je:„ že precej dolgo je, kar se je peljal, tu mimo proti Ložu". Nekako neprijetno sem bil iznenađen s tem nepričakovanim poročilom. Kaj čem zdaj j si mi slim Saj sem mu vendar natančno pisal svoj namen. Ako spremiti na goro. hodila sva tako naglo j kakor da nama gori za petami. Dokler je imela Križna gora svo jega lastnega duhovnika Je utegnila Bloške Police gori dobra ; a ker romarski biti kraj pot od pogreša Hi že dolgo te stalne dobrote, so bile pota in steze tako da je zaraščene z grmičjem in preprežene s protjem, bilo komaj komaj za pririti skozi. divjačina mora imeti svoj trud, ako išče v teh goščah zavetja. Bog ve, kam se bi bil zgubil brez voditeljice. Poslednjič pripraskava na vrh. Božjepotni kraj najdel sem dokaj bolj prijeten in prijazen, kakor sem si ga domišljeval. Mislil sem, da je gora skalovita ) svet pust, a najdel sem ravno na sprotno. Razun južne strani je gora gosto zaraščena Cerkev in župnišče videl sem v prav dobrem stanu, raz gled na Lož in Stari trg proti jugovshodu prav mičen, » " y (zelo enako kakor raz gore Sv. Jošta na Smartin poleg Kranja in okolico). Na severno stran pa se je v do- lini razlivalo cirkniško jezero skoraj morju podobno î m površje je nepokojno, migljalo v miljardih od zjutranjega solnca zlatenih valčkov. Ni se mi bilo skoraj moč po eni strani nagledati lepote tega naravskega čudeža ; po drugi ljudje, kaj bo letos z strani pa sem si mislil : UboMi njih poljskim pridelkom, ko ga še o tem času zagrinjajo in tolike vodene sile! • %, n « * Prijaznemu mežnarju sem pravil, kako sva se z mojim predragim prijateljem glede romanja na Križno goro menda napak razumela, in prosil sera ga, naj mi vsaj cerkev odpre, da bom opravil sam za se kratko po božnost. Svetišče sicer ni snažno ogleštano. Kar njem, je bil spomin na veliko, ; a jako prijazno 1 in me je pa še posebno veselilo v dobrega prijatelja in Šte- mojega znanca še iz mladinskih let, slikarja in kiparja fana Šubic-a, ki je okrasil cerkev s presnimi slikarijami, kar sem z velikim zanimanjem ogledoval. Že sem nameraval zapustiti mični Božji hram, kar pride mežnar noter in mi reče:,, Gospod so pa vendar le prišli, in bodo maševali". Nisem bil z lepa kakega človeka tako vesel, kakor mojega preblagega Matevža na tako daljnem in ginljivim pritrkovanjem naznanjevali so tujem kraji. dobrovbrani zvonovi dalječ dol v globoko Loško dolino, da se nahajajo romarji na Križni gori. . A f Po sveti maši sva se z prijateljem nekoliko okrep- čala i * i «L J ogledala si duhovsko stanovanje, odkodr je c. t ' » goro , potem JÊL Mene pa je, ker sem bil že v njenem podnožji, pa se podala, zatopljana v srčne pogovore, mimo kapelic se je pa peljal proti Ložu, gotovo ne pride na Križno Križnogorski marsikaki dopis odposlal „Novicam" vendar le mikalo podati se gori. Vprašal sem za bližnji sv. Križevega pota v dolino proti Staremu Trgu. Tam dol pot, a popisovali so ga mi tako zmedeno, da sem vedel, najdel sem zopet dobrega znanca iz mladostnih let, c. ako se sam gori podam ? ni gotovo > da dosegel svoj župnika B. L. (zdaj tudi že v večnosti) j naju je oba namen. Vem namreč iz večkratne skušnje le predobro, zelo prijazno sprejel. Kar povsod rad naredim » kaj so gozdne steze v tujini. Rad si bil najel kažipota pogledam kako cerkveno stavbo, storil sem tudi pa » čudno ! in skoraj neverjetno ! v vsej vasi Starotrška farna cerkev je zelo prostorna in lep da si ondi. njej ga ni bilo najti, in celo proti plačilu ne. Mladih ni bilo si tudi pokojni Stefan Subie postavil marsikak spomin doma : odšli so bili zarad sopraznika k nekej podružnici svojega uma in dlana » ■ 1 . M je stara že od 1221 r (Za sv. maši starejši pa in domači varhi so se izgovar časa Valvazorja je imela 24 podružnic, naše dni pa 21 435 in zraven še kapelici, v katerih se tudi mašuje.) obešal napis v Piranu je pred sodnij v obližj Obiskal sem tudi starotrško 4razredno šolo, in posta šaljivo vilo predstavil se kot novi okr. nadzornik, kar se mi pa, se ni sponeslo, ker sva si bila z g. nadučiteljem že ve, stara pobratima in znanca. stotniji vojakov pod poveljstvom podpolkovnika. Pri taki tablo na zid ) vojaki. (Dalje sledi.) straži pač ni bilo nevarnosti za tistega, pribijal. Dvojezični napis pa tudi pozneje stražij V Balah napah so na vernih duš dan orožniško postaj menfem. Pobili so vse šipe in ranili ednega orožnika s ka Dvoje li žični napis orožniške postaje so tudi razbili. Le z težka so Poučni in zabavni drobiž. Novo šolsko klop Rosman v Kiškem. Klop j izumil učitelj gospod bolj Izumitelj od higijenikov in tehnikov ; za klop izprosil privilegij Flor. naj- j orožniki pomirili izgrednike, po noči zamazali dvojezični (Cittanova) v okraji Poreškem druhal kričala po ulicah „Ev V Buzetu so dne t m napis na pošti dne V Novemgradu t m. po noči pijana Italij Prvi bosenski doktor modroslovja. Dne 22. m. m grdila Slovane. Orožniki so s silo razgnali razgrajalce vans..... s psovkami Slo- državni poslanci dunajskem vseučilišču naredil drugi strogi izpit suplent dr Gregorčič, Nabergoj, dr. La Primorske grof Alfred Coronini je na višje gimnazije v Seraj doktorstvo modroslovja. M Alaupo pridobil çinja i n Spincič bili so dne t. m. pri ministerskem predsedniku knezu Winiischgrátzu Zolla. Francoski romanopisec Zolla je prosil avdij zaradi isterskih zadev moralizujoči vtis, katerega je naredilo vladno omahovanj so ga v prvi vrsti opozorili na de glede pri papeži. Njegov roman, v katerem se opisujejo dogodki v dvojezičnih napisov na primorsko prebivalstvo. Ministerski Lurdu proten nauku katoliške kve od cerkv nega oblastva prepovedan predsednik je natančno se pomenkoval o tej nadevi s poslanci in jih zagotavljal, da je vlada vsem narodom enako naklonjena. Ko bi to vse delali Slov § -G : I « ï- M Novice. ÊÊhm jemno stanj bi najbrž že davno imeli Na starinjske najdbe iz rimske dobe, ki so pre cejšnje vrednosti naleteli so pri Slovenske šole v Gorici. Naučno ministerstvo je zavrnilo pritožbo mestnega zastopa goriškega, ki se je pritožil proti ukazu deželnega šolskega sveta, da mora ustanoviti na svoje stroške slovensko ljudsko šolo v Gorici. Mestni zastop sklenil se je dalje pritožiti na upravno sodišče se je pac, da i tu zavrnejo predrzni r« bo mestni zastop prisiljen ustanoviti slo Gorici. Verujemo, da bo to bolelo ošabne Lahe, toda prever melj zidovje „Narodnega doma Častnim občanom izkopa v Celji, zemlj za te je občinski top tijski g. Janeza Jeretina, večletnega prvomestnika cestnega od bora za luge, katere si je stekel kot tak Telefon. Dne 2 t m se ie v Gorici dr žavni telefon javnemu prometu kurz GoriČanov ensko ljudsko šolo v namen že poizvedov Za Ljublj napr telefona gotovo tudi potrebna. Vršile so se svojedobno v ta a ker je prišla na površje graditev bolo, da se bodo tudi na to novega poštnega poslopja, je naznanilo trgovinsko ministerstvo na kaj druzega, kar pride adili, kakor tudi še da se bo mogel v Ljubljani napraviti državni telefon šele, ko Družbi sv. Cirila in Metoda so od 20 tembra do 20. okt. t darovali Gdč Janj Miklav sep učiteljica v Kranju, lepo zbirko koristnih knjig ; vzorne rodo bo doví kratkem Ljublj an novo poštno poslopj Ker se s to zgradbo v • v prične, je torej tudi obistinitev državnega telefona v prav blizu ljubkinj litijske Slovenke 100 gld., zastopnica jim bo družnica v Kranjski Gori drugo blag. jej je pokroviteljino Helena Bevk v gla tajnik sedaj znesku ; po- Državna podpora. C poljedelsko ministerstvo je za \ gld. podpore odovod v Selšceku-Begunjah pri Cerknici dovolilo 4000 nesku 86 gld g. župnik A. Zloga v prvomestnik naš letnem do- Knjige družbe Mohorja so že izšle svo em tudi Kmetijska družba kranjska vabi na izredni občni 15 gld. „kronskih darov", nabranih po- zbor, ki bo v četrtek dne 29. novembi t. 1 vodom svojega letnega zborovanja ; niča v Mozirju zopet 25 gld. ; vč. gajnik vuhred-marenberške podružnice Gornjesavinska posojil- dopoludne v ljudski šoli v Mokronogu ob y211 uri g. župnik 35 gld Cernko nekaj j bla let a zboru se bode raz-o pridelovanji -sladkorne pese in o vpeljavi sladkor- nine, večinoma pa dohodek tombole in znesek nabran v nabi govarjalo nega obrta na Dolenjskem ralnici v Marenbergu, vc. duhov svetnik župnik v Mavčičah, 5 gld g. Avg. Kune Matej Preželj volj Pristop občnemu zboru do tudi nečlanom v Černomlj Podržavljenje južne železnice. Jutri prično se kron kot III. dobitek pri keglj me zastopniki obeh Srčno v podporo naši družbi, uprave južne železnice posvetov trgovinskih ministerstev in zastopniki priporočamo vesolnjemu Slovenstvu našo družbo, južne železnice od strani držav glede pogojev o prevzetji Zaupanjem pričakujemo obilih darov. Slovenska požrtvovalnost Podružnica c. kr. kmet. družbe v Starem kot jo svedočijo n. pr. Litijske Slovenke, ki po krajcarjih zbi- trgu pri Ložu je v namen povzdige sadjarstva v Ložki do rajo stotake in delavne podružnice, to nam daje pogum kličemo : Bog povrni darovateljem ! Bog živi naslednike Zato lini napravila drevesnico Glasbena Matica v Vodstvo družbe sv. Cirila Metoda Ljublj priredi svoj prvi koncert v pondeljek dne 12. novembra zvečer v redutni dvo Napisi v Istri. Rogoviljenja od strani italijanskih rani Vspored je posebno zanimiv. Sedeži se dobivajo pri kni j • • v • -i • t w * « ^ JJL J prenapetežev proti pravičnim dvojezičnim napisom po Istri v se konca. Dne gotrzcu g. Ant. Zagorj na t. m. zbralo se je v Trstu več isterkih ita- opozarjajo, da obilo posetijo koncert Kongresnem trgu. Rodoljubi se lijanskih županov, da bi storili pri c. kr. namestniku potrebne korake v prospeh svoje vendar toli previden stvari. Namestnik Rinaldini je bil kras mestu, so dne 29 Novo poštno poslopje v Mariboru, ki je v velik m. m da italijanskih mož prej el Imeli Za belokranjsko železnico odprli s ta klenili so na to v mestni dvorani neko posvetovanje, v katerem so meljska in metliška posojilnica podpisati po 1000 gld črno dali duška nevolji proti dvojezičnim napisom navdu Porotno ševali drug druzega za boj proti pravičnosti. Tržaški župan Ljubljani se prične dne 26. novemdra t asedanje pri c. kr. deželnem sodišči v dr. Pitteri pa je pozdravil v imenu mesta svoje italijanske , ki so sodruge. Pred mestno hišo zbrala se je množica ljudij, hoteli demonstrovati, a policija jih je razgnala. Ko se je raz- Trtorejsko zadrugo »pepinjero« so osnovali v Krškem. Namen zadruge je pospeševati trto- in vinorejo v obče. posebno pa v krškem okraji s tem, da ustanov na primernih 436 krajih pepinjere. da vzgojuje, kupuje in prodaja ameriške ključe, bilfe in cepljene ameriške trte. Zadružni deleži so določeni na 10 gld. Zadružni odbor daje rad natančna pojasnila o nameravanem delovanji zadruge. Predsednik zadruge je g. Iv. Knavs župnik v Krškem, tajnik dr. T. Romih meščanski učitelj v Krškem. — Prašičja razstava v Novemmestu dne 23. oktobra t 1 se je nepričakovano dobro obnesla, je pokazala lep napredek domače prešičoreje in ob ednem svedočila v lepih vspehih, ki se dado doseči stem, da se požlahtnuje domače pleme z jorkširskim plemenom. Vsega skupaj je bilo razstavljenih ravno 100 prašičev s 53 praseti, in sicer v I. oddelku za plemene prašiče : 12 merjascev, 17 svinj (med tem 7 s 53 praseti) 1 merjašček in 14 mladih svinj, skupaj 44 glav; v II oddelku za pitane prašiče ie bilo pa íazstavljenih 22 pršutnikov in 34 starih pitanih prašičev, skupaj 56 glav. Izmed razstavnikov so se posebno odlikovali grof Barbo iz Rakovnika, za tem kmetijska šola na Grmu (za razstavljene prašiče v obeh oddelkih), dalje vitez Langer iz Bršlina, Flor. Zorko iz Družinskevasi in gruf Magheri iz Otočic, kateri so razstavili prašiče, ne da bi tekmovali za premije. Razstavni odbor jim je priznal diplome Premije. 20 na številu, so se pa priznale v 1. oddelku in sicer po 20 kron sledečim tekmovalcem : Jož. Košaku iz Dol Kronovega. Amaliji Schiebel, grašcakinja v Breitenau in Ivanu Kristanu iz sv. Roka ; premije po 10 kron pa : Jakob Košaku iz Družinskevasi, Fran Florijančiču iz St. Petra, A. Hodniku iz Dol. Kronovega, Jože Pergarju iz Smarijete, Sporarju iz Herinjevasi F Sme-rekarju iz Radule in Ig. Pavlinu iz Mokronoga V II. oddelku za pitane prašiče so se priznale premije po 20 Kr. Jakobu Pavčiču v Novem Mestu, Ivan Banjku iz Metlike in Jure Banjku iz Božakovega , premije po 10 kron pa: Ivan Vuhši-uiču iz Božakovega, Jože Kolencu iz Novega Mesta, Miha Nageljnu iz Smolene Vasi, Fran Pezdircu iz Drašic, Jože Košaku iz Kronovega, Miha Vovku iz Gotne Vasi in Janezu Turku iz Gotne Vasi. — Pri padci se je smrtno poškodval 241etni magistrate praktikant v Trstu Josip Cozzutti S svojimi znanci je popival po raznih gostilnah. V neki gostilni je padel na pre-kucnieni stol. Priletel je ravno na jedno stolovo nogo in takoj čutil hude bolečine v trebuhu. Prenesti so ga morali v bolnico kjer je tudi umrl. — Poskusen samomor. Postrežnica tržaške bolnice S. si je v bolniški kopelji prerezala žile. K sreči, da jo je našel vratar. Uzrok poskušenemu samomoru je, ker so jo hoteli odpustiti iz službe — Samomor. V nekem hotelu v Grinjanu so te dni našli mrtvo Pavlino Schuman iz Draždan. Njen ljubinec arhitekt Emil Melzer je izjavil, da sta se hotela oba ustrupiti, ker jima gre slabo, ali on je zgubil pogum Ona se je pa zastrupila s karbolovo kislino. Ker tudi kako hudodelstvo ni izključeno, so njega zaprli — Zastrupil se je v Trstu že drugič neki Albert Kordeš iz Ljubljane. Nesrečnež prišel je pred kratkim iz Brazilije. Beda ga je trla in zastrupil se je prvikrat dne 21. oktobra t. 1. Toda skesal se je svojega djanja in hitel je k zdravniku, ki ga je rešil smrti. Drugič se je zastrupil dne 3 novembra. Iskala ga je policija zaradi nekega politiškega prestopka Sedel je v neki gostilni, kar zapazi, da gre policija ponj ; spije hitro strup. Prenesli so ga v bolnico, a se dvomi, da bi sedaj okreval. Vohunstvo v Franciji. V Franciji se mnogo piše in govori o tem, da so zaprli v Parizu stotnika generalnega štaba Dreyfusa. Jedno leto je bil ta stotnik v pisarni generalnega štaba, kjer so shranjeni najvažnejši dokumenti o deželni brambL Tu se izdelujejo vsi dokumenti za mobilizacijo in tu so pripravljena že glavna povelja za slučaj proglašenja vojske*. V tej pisarni se tudi določujejo zbirališča vojne ob vojski in če izve sovražnik za ta zbirališča, lahko to zbiranj* prepreči. Sedaj je še tajno, katere papirje je Dreyfus prodal neki tuji vladi, ravno tako se ne pove, je li deloval za Nemčijo ali za Italijo. Občeval je največ z Italijani. V Monte Carlu so ga videli v pogovoru z italijanskim polkovnikom. Zadnji čas so ga močno nadzorovali. Sodi se, da je baš zahajanje v Ik Monte Carlo zapeljalo Dreyfusa na napačna pota. Dreyfus je bil hud igralec. Rojen je bil 1859. leta v Mlihlhausnu kot sin premožnega tovarnarja. L. 1876. je vstopil v politehniko in ja I. 1880. vstopil v topničarstvo kot poročnik, 1882. je postal nadporočnik in 1889. stotnik. Pred petimi leti se je oženil s hčerjo nekega pariškega trgovca z demanti. Imel je s svojo soprogo jako lepo stanovanje na lepem kraji v Parizu. Dolgo niso nič povedali, da so ga zaprli. V vojaško ječo so ga oddali celo pod drugim imenom, da bi se vsa stvar ne izvedela. Krajevni poveljnik ga je povabil z mnogimi drugimi častniki na poveljništvo. Ko je že druge odpravil, je še njega zadržal, nekaj ga izpra-ševal in potem mu naznanil, da ga mora zapreti. Dreyfus je imel v rokah občevanje z vnanjimi ogleduhi za Francijo in je dajal navodila francoskim štabnim častnikom*, ki so po drugih deželah vohunarili. Nakrat je pa nekaj ■tíS ii~L ► ► t ► kaplí ice za želodec i 4 C. izgotovljene v lekarni pri „angelu varhu" BRADY-a y Kromerižu (Moravsko) < 4 > ► 4 ► > i i i 4 4 4 > > ► so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela (39) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. ► ► Cena : 1 steklenice 40 kr. _ dvojne steklenice 70 kr. ts/ltaMtr Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-carich; v Škofji Loki: lek. Karl Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in lek. Bergmann ; v Kamniku: lek. 4 4 4 M Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. Tisk založba: J. Blasnikovi nasledniki.