teto XXIV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za 'h leta 35 lir, za 'U leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Cnsopj« za Irgov/no, Industrijo. obrt In denarništvo
Številka 85.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel! 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953
vsak torek
izna/d in petek
Lmbiiasm, torek 12. avgusta 1941-XIX
CenaSZZt O960
Zasedanje sosveta
Sosvet Ljubljanske pokrajine je zasedal v soboto dopoldne. Pred prehodom na dnevni red je počastil spomin junaka Bruna Mussolinija, ki je žrtvoval življenje pri izvrševanju vojaške dolžnosti. Visoki komisar je sporočil, da je prosil D uoeja, naj sprejme izraz sožalja Ljubljanske pokrajine.
Ko je bil prebran zapisnik prejšnje seje, je Visoki Komisar razložil ukrepe, ki so v zvezi s sklepi zadnje seje in ki se proučujejo. Predvsem se ti ukrepi tičejo vprašanj družinskih doklad, pokojnin, Rdečega križa, prometnih zvez in velesejma, ki se naglo pripravlja po zaslugi sodelovanja najvažnejših
italijanskih tvrdk.
V	imenu sosveta je Visoki Komisar naslovil pozdrav viceprefek-tu dr. kom. Davidu, nasledniku dr. kom. Bisia, ki je prevzel posle šefa kabineta, potem pa je otvonil razpravo o organizaciji preskrbe in pocenitve živil, ki je bila kot prva na dnevnem redu. O delu, ki so ga izvršili kompetentni uradi, je poučil sosvet dr. Moseri. Podrobno se je razpravljalo o popisu in dogonu živine, o preskrbi z mlekom ter o gospodarstvu z maščobami.
Pri razpravi o prvi skupini javnih del, za katera je bila določena visoka vsota, ki že sama dovolj izraža trud, ki si ga režim nalaga v korist pokrajine, je Visoki Komisar napovedal, da bo v kratkem sledila druga skupina del, ki bo posebno važna za poljedelska središča pokrajine.
Potem, se je razpravljalo o zavarovalnih družbah ter o korporacijskem sistemu, ki bo s sodelovanjem lokalnih činileljev po stopnjah izveden. Pokrajinska delavska zveza je jedro, okrog katerega se bodo razvrstile proizvajalne sde pokrajine. Sindikalno vpraša-nje in pomen urada za zaposlitve razložil narodni svetnik Va-ghamo.
Pred zaključkom seje je Visoki Komisar na kratko podal pregled 0 položaju pokrajine in je sosvet-nikom sporočil toč,"e smernice, da bi nič ne motilo delovni ritem, ki gre za tem, da bi se pokrajinski organizem okrepil in normaliziral.
dobili po izredno nizkih cenah albanski kmetje, ki imajo razumevanje in voljo za zboljšanje svojega gospodarstva. Albanski kmetje bodo pri svojih občinah vlagali prošnje, ki jih bo potem pregledalo in priporočilo albansko ministrstvo za poljedelstvo.
Nova sladkorna tovarna bo za-
Iz italijanskega gospodarstva
Vsa rudarska industrija v Piemontu se trudi, da bi dosegla čim večjo proizvodnjo in tako izpolnila -nalogo-, ki ji jo nalaga avtarkično gospodarstvo. Posebno do .re rezultate je dosegla rudarska industrija v Cognu, kjer predelu-■'ei° magnetit. Obstoje pa štirje ‘ugi rudniki magnetita, v nekakih se je delo povečalo, da bi se Pridobilo čim več železa doma. Uijn°vili bodo tudi nekaj opušče Hi ,!> rudnikov magnetita, kjer si Čalo ^opavanje rude ni izpla-
nu r*i^.L^{* vrtov vseučilišča v Ri-
u’ ki jih obdelujejo visokošolci, i° i o *e*os Prav dobri. Bilo je 'a	stotov krompirja, okrog 80
s otoy fižola in precej sena. Vr-°ve in parke vseučilišča obdelu-£J0’ °dkar so oblastva izdala po iv, naj se vsa plodna zemlja izkorišča. Pridelek so razdelili revnim družinam.
Na filmsko razstavo v Benetkah _ poslala Nemčija mnogo svojih n£>]novejših filmov.
Poljedelske stroje iz Italije bodo
čela te dni obratovati v Sant Euie-mia Lamazia. Sladkorno repo bo dobivala ta tovarna z nasadov, ki so nastali na nekdanjem velikem močvirju.
iPoscbno vrsto cigaret je dala v promet monopolska uprava. Cigarete so namenjene onim kadilcem, ki so bili navajeni na ame-
riške cigarete, prodajajo se pa po 40 centimov zaenkrat samo v Trstu.
Njive na velesejmišfiu bodo uredili v Napoliju. Prekopali bodo oni del velesejmišča, ki je bil prej določen za razstave iz prekomorskih držav, ter zasadili s koristnimi rastlinami.
Italiji
blokada ne more škodovati
V	članku ^Razočarana preroko-vanja» dokazuje «Das Reich>, da angleška blokada Italiji sploh ne more do živega. To se vidi, kar je posebno važno, tudi pri tekstilnih surovinah in pri živilih.
Italija je ena od najvažnejših tekstilnih držav Evrope in ima že od nekdaj velike zaloge bombaža, volne in svile, ki daleč presegajo domačo porabo. Še danes bomba-ževina in volnina niso racionira-ne, svila se pridobiva vsako leto v večjih količinah in tudi proizvodnja umetnih vlaken je v zadnjih letih zelo napredovala. Mesto Foreiscosa, ki je bilo ustvarjeno v dveh do treh letih, da na leto 00 tisoč ton celuloze, ki pa jo Italija z lesom vred lahko po železnicah
dobiva iz Balkana, iz Slovaške in Skandinavije. Tako je Italiji še danes omogočen velik tekstilni izvoz.
Pri živežu je preskrba odvisna od letine. Če je ta, kakor je bilo lami pni oljkah, pšenici in vinu, neugodna, potem je potrebno seveda racioniranje. živež je bil precej zravnan lani z dobrim pridelkom koruze, riža in sladkorne repe. Če bo letos pridelek pšenice tolik, kakor je bil v zadnjih dveh predvojnih letih, je prehrana Italije popolnoma zagotovljena. Obeta se prav dobra žetev, tudi olivne kulture kažejo dobro.
Ostrejše racioniranje mesa poleti, ki pa se zaradi izobilja sočiv-
ja in sadja ni dosti občutilo, je omogočilo prihranek živine in mesa za zimo. Zaradi velikega bogastva sočivja in raznovrstnega sadja ne more biti prehrana Italije nikdar ogrožena. Poleg sočivja in sadja pa so zelo važne pri prehrani prebivalstva tudi velike količine sira.
Kako malo more blokada škodovati Italiji, kaže tudi dejstvo, da je italijanski uvoz 1. 1939. dosegel vrednost 10, lani pa celo 12,9 milijard lir. Če pri tem še tako upoštevamo dvige cen uvoženega blaga, ostane vendarle dokazano, da se Italija tudi med vojno lahko oskrbuje s potrebnimi in važnimi produkti.
Povračilo premii v pokojninskem zavarovanju
Doba mnogih socialnih sprememb postavlja na dnevni red razna vprašanja. Sem spada gotovo tuidi povračilo premij v pokojninskem zavarovanju in posledice. Iz razprave, ki jo je o tem v »Organizatorju« napisal dr. Janko Kosti, posnemamo:
Zakon o pokojninskem zavarovanju predvideva normalno in kvalificiramo povračilo premij. Do povračila premij dobi zavarovanec pravico pod naslednjimi pogoji:
a) da je prestala obveza zavarovanja,
b) da je poteklo od izločitve iz zavarovanja vsaj 6 mesecev,
c) da se ni nahajal od izločitve do vložitve tozadevne prošnje v zavarovanju zavezani službi.
To povračilo premij obsega le omi del dejansko vplačanih premij, ki odpade po ključu na nameščenca in ki ga sme odtegniti službo-dajalec od njegove plače. To povračilo premij (tudi kvalificirani pod b) ni zakonita pravica v tem smislu, ki nastane tu izpolnitvijo v zakonu določenih pogojev, niti ne v tem smislu, da bi rn&ral Pokojninski zavod po svoji uradni dolžnosti ukreniti vse potrebno za izvršitev povračila.
Vsak upravičenec, ki hoče dvigniti svoj del premij, je dolžan to izrecno zaprositi pri Pokojninskem zavodu e pismeno vlogo ali z ustno prošnjo, dano na zapisnik. Tej prošnji mora priložiti potrdilo pristojnega občinskega oblastva, iz katerega mora biti razvidno, da so izpolnjeni prednji trije pogoji pod a), b) in c).
To je povračilo premij v ožjem smislu besede.
Posebno povračilo premij pa velja za one bivše zavarovanke, ki se poročijo vsaj tekom 2 let po izsitoipu iz zavarovanja, ali ki izstopijo iz 'zavarovanju zavezane službe vsaj tekom dveh let po izvršeni poroki.
Višina tega povračila ni omejena samo na nameščenčev del, ka-
kor je to pri navadnem povračilu premij, temveč se razteza- tudi na precejšen delodajalčev del vplačanih premij. Povračilo premij znaša namreč 80°/o vseh zanjo vplačanih premij.
To je kvalificirano povračilo premij, ki ima namen še neke redne dajatve, to je prispevka k poroki.
O postopku za vlaganje prošenj za obe povračili premij je treba pripomniti, da so prošnje, ki so vložene pred iztekom G mesečnega roka, brezpredmetne in neupo-števne, kasneje pa smejo biti vložene največ v treh -letih in pol od izstopa iz zavarovanja.
Za povračilo premij prosijo’ predvsem oni bivši člani ali članice, ki so prešli iz namešoenske-ga v drug -stan (samostojen trgovec, pridobitnik sploh, državni ali samoupravni -nameščenec, privatnik, zlasti one članice, kii se po roče in izstopijo za vedno iz vsake službe). Ti vzroki za dvig premij so opravičljivi in umljivi, ker postane za te bivše člane socialno zavarovanje često brez haska1.
Vse pozornosti so vredni oni primeri, ko vlagajo take zahtevke bivši člani ali članice, ki so postali brezposelni, brez sredstev za preživljanje in izrabijo vse mogoče vire, da trenutno in mimo grede zadostijo potrebi nujnega preživljanja. Ti primeri so sicer umljivi, toda cena, za katero si tak človek iza trenutek omili gorje je prevelika!
Napačno je mišljenje, da nima povračilo premij nobene škode za zavarovanca. Iz naslednjega primera je razvidno, da povzroča dvig premij težko popravljivo škodo s tem, da reducira vse vrste rent, za člane in za svojce
Nameščenec je bil zavarovan od
1.	I. 1909. do 31,- X. 1934. s povprečno mesečno premijo 198 dinarjev. Povračilo premij znaša 13.527.50 din. Invalidska renta brez dviga povračila premij bi
Duce za gledališče in glasbena društva
Slovenski kulturi in umetnosti je Duce spet izkazal priznanje in naklonjenost, ko je blagovolil nakloniti 300.000 lir za zboljšanje plač uslužbencev ljubljanskih gledališč ter 200.000 lir Glasbeni Matici in drugim glasbenim društvom za pripravo glasbenih nastopov v dobi od oktobra tega leta do oktobra 1942. ter za okrepitev društev za glasbeno kulturo v Ljubljani.
Predstavniki kulturnih ustanov, ki so bile deležne velikodušne podpore, so prosili Visokega Komisarja Eksc. Graziolija, naj Vladnemu poglavarju sporoči izraze najtoplejše, iskrene hvaležnosti.
Prof. Calvi v Ljubljani
Za nekaj dni je prispel v Ljubljano ugledni italijanski slavist g. prof. Bartolomeo Calvi, ki se odlično udejstvuje kot proučevalec in prevajalec slovenske književnosti ter je spisal najpodrob-nejšo študijo o Cankarjevem ciklu »Moje življenje«, nedavno pa prevedel njegove »Podobe iz sanj«.
Slovenska kulturna javnost izreka prof. Calviju iskreno dobro došlico.
pripadala v letnem znesku 10.464 din, po dvignjenem delu premij pa le 5904 din, torej 4500 din letno- manj. Vdova po tem zavarovancu bi prejemala letno rento 52:52 din, v primeru, da je njen mož prej dvignil svoj del premij, pa le 2952 din.
V tej zvezi je treba opozoriti tudi na vprašanje reparacije po vračila premij. Čestokrat pride bivši član kasneje v položaj, da bi rad vrnil dvignjeni del premij in s tem upošteval prvotne pridobljene pravice v neskrajšanem obsegu.
Zakon ne predpisuje za take primere posebnega postopka. Pokojninski zavod je interno uredil vprašanje vrnitve izplačanih premij takole:
a) Zavarovana oseba, ki je dvignila povračilo premij in se istočasno obvezala, da bo- vrnila prejeto povračilo premij pri ponovnem vstopu v zavarovanje, lahko vrne zavodu prejeto povračilo premij. Izpolniti mora le še to, da je bil ponovni vstop v zavarovanje izvršen v 18 mesecih po dvigu povračila.
V tem primeru se brezpogojno postavijo zavarovančeve pravice v prvotno- n-eokmjeno stanje. Dejansko gre v tem primeru le za kratkotrajno in provizor.no posojilo.
b) V vseli ostalih primerih, v katerih zavarovana oseba ni mogla vrniti -povračila premij pod pogoji v točki a), more le dokupiti skrajšane pravice v prvotni stam. Ta odk u p velja in se n po števa pri odmeri dajatev le, a-ko je poteklo od vrnitve 5 let (karenca) in je nastopil zavarovani primer po preteku karenčne dobe.
V obeh primerih mora zavarovana oseba vmi-ti oni znesek, ki je potreben po zavarovalno-teh nič nth računih za upo-stavitev skrajšanih pravic v prvotni stan. Razlika med obema primeroma vrni tve izplačanega povračila premij je v tem, da velja za vrnitev pod b) petletna karenca, za vrnitev pod a) pa ni potrebna nobena karenca in so skrajšane pravice za zavarovanca takoj obnovljene.
Pokrajinski odbor za zaposlitev
Na podlagi svoje odredbe z dne 25. junija 1941-XIX, štev. 52, s katero je uredil povpraševanje in ponudbo dela, je Visoki komisar s posebnim odlokom pozval v Pokrajinski odbor za zaposlitev naslednje osebe: a) cav. uff. Giorgia Dattia, delegata Visokega komisarja, za predsednika; b) comm. dr. Placida Lombarda, predstavnika Komisariata za izseljevanje in kolonizacijo; c) inž. Evgenu Barago, predstavnika inšpekcije dela; d) Josipa Vončino, ravnatelja Borze dela; e) Zdenka Kneza, Antona Lukiča, Josipa Rebeka in dr. Franca Pavlina kot zastopnike strokovnih organizacij delodajalcev; f) Vincenca Vrankarja, Alojzija Sitarja, inž. Vincenca Koširja in Cirila Golmajerja kot zastopnike Pokrajinske delavske zveze za člane.
Vojno gospodarstvo Slovaške
Slovaško ministrstvo za narodno gospodarstvo je zdaj v vojni dobi poverilo vodstvo vsega gospodarstva trem strokovnimi organizacijam. Vodstvo poljedelske produkcije in njeno razdelitev prevzame Društvo za žitni monopol, ki je že prej vodilo vso trgovino z žitom. Gospodarstvo z vsemi živalskimi produkti je bilo prepuščeno zadružni organizaciji »Slovpol«, ki je prej vodila ves izvoz živine in mesa, industrijo pa bo vodila Zveza slovaških industrijcev.
Stanje prehrane prebivalstva označuje vlada za zadovoljivo, češ da bodo sicer skromne zaloge kr ušnega žita zados tovale do žetve.
Vojna z Rusijo bo imela po mnenju slovaških vladnih krogov za gospodarstvo samo to slabo posledico, da bodo izostale ruske dobave superfosfata in rži. Slovaška je naročila velike količine superfosfata v Rusiji ne samo za svoje domače potrebe, temveč tudi za zopetni izvoz. Rž pa je naročila zaradi svoje nezadostne preskrbe s to vrsto žita.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 12. avgusta 1941-XIX.
Štev. 85.
Pomen	In
Doma in po sveta
Gospodarske vesti
Ljubljanska kreditna banka
bo izplačevala s 15. avgustom 1941. stara dobroimetja kakor sledi:
1. vsem starim vlagateljem do din 100.000 se izplača nadaljnja lOodstotna kvota na kapital;
2. vsem starim vlagateljem nad
100.000	se izplača nadaljnja 5-odstotna kvota na kapital.
Izplačila kvot se izvršijo od sedanjega salda po stanju vlog na dan 26. maja 1932., pri čemer se predčasno izvršena izplačila odbijejo. Po 30. septembru 1941. ne-dvignjene kvote se prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune.
Polovična voznina za velesejem
Na vodstvo Ljubljanskega velesejma je prišlo sporočilo Glavnega ravnateljstva (državnih železnic, da je dovoljena polovična voznina za velesejem na naslednji način:
za blago od 3. septembra do
15. oktobra, za razstavljalce od 18. septembra do 3. novembra; za obiskovalce bodo imeli povratni vozni listki veljavo trinajst dni in se bodo izdajali v času od 1. do
16. oktobra; za povratek morajo biti ti listki brezplačno overjeni v velesejmski pisarni.
Kontrolirane žetve
Pridelek žita v Evropi bo letos po cenitvi Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu v splošnem dober. Pšenice bo precej več ko lani, ko je bil pridelek pod povprečjem. Tudi pridelki drugih vrst žita bodo v posameznih evropskih državah zadovoljivi. To velja predvsem za rž, ječmen in oves.
Za Evropo je poleg količin pridelka zelo važna tudi njegova pravilna uporaba. Ukrepi raznih evropskih držav zasledujejo isti cilj: zbiranje krušnega žita in drugih živil za prebivalstvo. Zaradi tega se uvaja oddaja žita in drugih pridelkov. V Švici velja oddaja za vse vrste krušnega žita, pod kontrolo pa 'so tudi žitni pridelki prejšnjih let. Pridelovalcu ostane le toliko žita, kolikor ga potrebuje za svojo prehrano- in za setev. Tudi v Belgiji je podobno urejena uporaba krušnega žita. Posebne komisije bodo popisale ves pridelek.
Na podobne načine bodo tudi južnovzhodne države zavarovale žitne pridelke za prehrano prebivalstva. Na -Hrvatskem n. pr. sme samo država kupovati krušno žito. Tudi v južnovizhodnih državah popisujejo zaloge iz žitnih pridelkov prejšnjih let, letošnja žetev bo pa v vsej Evropi kontrolirana. S samo kontrolo pa prehrana prebivalstva še ne bo zagotovljena. Skrbeti je tudi treba, da bo žito dobro spravljeno ali vskladiščeno do oddaje pri producentih, potem pa v državnih zalogah.
Madžarska proizvodnja premoga
je že 10 let v porastu. L. 1930. so dali madžarski premogovniki 6,1 milijona ton rjavega in 811.000 ton črnega premoga. L. 1939. je znašala proizvodnja rjavega premoga 9 in pol milijona ton, črnega premoga pa 1,1 milijona ton. 0 proizvodnji premoga 1. 1940. še niso na razpolago vsi podatki^ porast pa kaže že prvo polletje, ko je proizvodnja dosegla 5,3 milijona ton rjavega in nad 610.000 ton črnega premoga. V zadnjih dveh letih so bili nekateri madžarski premogovniki modernizirani in razširjeni. Salgo-tarjanska rudniška družba1 je zvišala svoj akcijski kapital od 27,3 milijona pengo na 38,2 milijona peng8.
Naročajte »Trnovski list«!
Temelj in tudi bogastvo gospodarstva Indokine je riž. Za Burmo in Tadskim je Indokina na tretjem mestu kot proizvajalec riža ter je prav za prav zavarovanje Azije proti lakoti. A ne samo riž, tudi gumi, rude, premog in druge surovine so v bogatih količinah. Zaradi takih gospodarskih prednosti je pač naravno, da igra Indokina važno vlogo pri merjenju moči v področjih Pacifika. Letos 6. maja je bila podpisana gospodarska pogodba med Japonsko in In-dokino, ki se je tako uvrstila v gospodarsko sfero japonske politike.
Indokina je predvsem dežela riža. Riž tvori 70% vsega izvoza in 80% prehrana domačega prebivalstva ter zaposluje 60% poljedelstva. Največja riževa polja so ob velikih rekah, kjer gosto naseljeno prebivalstvo pri vsem bogastvu riža dostikrat strada. Povprečno pride na prebivalci letno 200 kg riža, ob slabih letinah pa dosti manj. Od blizu 6 milijonov ton riževega pridelka je šla večina na Kitajsko, dokler ni prekinitev prometnih zvez ustavila trgovine. Zdaj bo prevzemala preostale količine riža Japonska.
Ko je riž že tisoč let predi prihodom belih ljudi dajal deželi jelo in delo, so bili gumijevi nasadi ideja evropskega kapitala. Za poskus so zasadili prva gumijeva drevesa 1. 1897., a minilo je še dokaj let, preden je gumi zavzel v gospodarstvu Indokine važno mesto. Sedanja letna produkcija surovega gumija je kakih 60.000 ton.
navaja »Sudost-Echo« naslednje sicer že stare, a zaradi političnili sprememb spet zelo aktualne načrte:
Graditev transalbanske železnice, ki jo je prekinila vojna z Grčijo. Ko so bila odkrila ležišča železne rude zapadno od Ohridskega jezera, ki omogočajo letno produkcijo poldrugega milijona hematita, se je Italija odločila za definitivno traso transalbanske železnice in aprila 1940. so začeli z delom 'na 90 km dolgem odseku Drač—Tirana—Elbasan—Labinoti. Za dovršitev proge na električni pogon zdaj ni več nekdanjih ovir, odločiti pa se je treba za priključek na progo Bi-tolj—Solun ali pa za priključek na1 železnico Skoplje—Niš—Sofija.
Avtomobilska cesta Drač—Tirana—Korica—Solun je bila že do polovice zgrajena, ko se je začela vojna z Grčijo. Ponekod bo treba že zgrajeni del cetste popraviti, dovršena cesta pa bo tvorila zvezo med deželami ob Ornem in Egejskem morju na eni in Jadranskim morjem na drugi strani. V zvezi s to cesto sta izgraditvi luke D rač in luke Bari ter elektrifikacija železnice Bari—Ancona.
Železnica Budimpešta—Zagreb— —Reka bo po sklepu stalnega ita-Lijansko-hrvatskega gospodarskega odbora elektrificirana, predvidena pa je tudi dograditev dragega tira na tej progi. Madžarska svobodam cona na Reki bo razširjena.
Graditev cevovoda za prenos romunske nafte od Donave do rafi-
*	barva, plesira In
7P V 9 J lirah kemično« naš >
LG 1 L4 Ul 011 obleke, klobuke Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat alke in manšete. Pere, suši, munga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. šelcnburgova ul. i-Telefon št. 22-72.
Pred sedanjo vojno je Amerika 28% potrebnega gumija dobivala iz Indokine in USA tisk je nagla-šal, da je Indokina poleg Malajske in Nizozemske Indije najvažnejša za ameriško gospodarstvo. Gospodarski pakt v Tokiu je preprečil važne ameriške načrte.
Tudi premoga ter kositra, cinka in drugih rud je obilo. Ko so Francozi zavzeli Hanoi, so našli zapiske, iz katerih je bilo razvidno, da je imel kitajski cesarski dvor dohodke od 123 rudnikov. Tudi les, dišave, sladkor in drugi produkti tvorijo gospodarsko bogastvo Indokine, po pomenu pa zaostajajo daleč za rižem, gumijem in rudami.
V	zadnjih letih so se ameriške gospodarske ambicije vedno bolj ukvarjale z Indokino in urejena je bila iz USA direktna parniška proga v Saigon. Ko so Japonci blokirali Kanton, je bil izpeljan velik del ameriške trgovine na Kitajsko čez Uaifong.
Ameriški načrti so bili prekrižani z zaporo meje med Indokino in Kitajsko, predvsem pa z letošnjo gospodarsko pogodbo v Tokiu, po kateri daje Indokina Japonski svoje surovine, od nje pa dobiva industrijske produkte. Japonski podjetnosti nudi Indokina vse ugodnosti, japonskim gospodarskim namenom in ciljem, pravi «Das Reich», ki so Indokini samo v korist, pa nasprotujejo imperialistični načrti, ki jih ima Amerika v bogatih gospodarskih področjih Pacifika.
trolejska družba AGIP je' skupaj z družbo Fiat ustanovila dunavskb paroplovno dražbo S1NDA, ki je takoj zvišala svojo glavnico na 10 milijonov lir. Ta paropiovma' družba bo prevzela prevoz romunske nafte po Dunavu. Tudi v zvezi z najnovejšimi italijanskimi interesi pri izkoriščanju odkritih vrelcev nafte na Hrvatskem (v Medmurju) je stopil v ospredje že 20 let star načrt za gradnjo cevovoda za nafto od Dunava do Reke.
Vodni prekop preko Krasa, ki
bi zvezal Trst z Donavo in bi omogočal plovbo 1500tonskih ladij, je v zadnjem času predmet razprav v italijanskih dnevnih in strokovnih listih. Zaradi ogromnih stroškov načrt seveda še ne more biti tako kmalu izveden, dosti več upanja na skorajšnjo izvedbo pa ima načrt avtomobilske ces;te, ki bi vodila iz Trsta čez Ljubljansko pokrajino na vzhod do' Konstance.
A. ŠARABONA CA udiuhi i
Uvoz kolonljalne robe Veletrgovina * Špecerijo Velepralarna za kavo
HimjadHAM
Glavna zaloga rudnin* skita vod*
•____________
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon št. 26-66
Nemško vrhovno poveljništvo je
objavilo 11. t. m. naslednje poročilo: Operacije na vzhodu potekajo tudi nadalje po načrtu. Nemška letala so tudi v pretekli noči s posebnim uspehom bombardirala oboroževalna središča, prometne naprave in preskrbovališča v Moskvi.
V	središču mesta in v severnem loku Moskve so nastali številni veliki požari. V borbi nemškega letalstva proti sovjetskemu letalstvu, ki . e bila posebno uspešna zadnje dni,
; e sovjetsko letalstvo na vsej fronti vključno finsko fronto izgubilo od 22. junija dalje nad 10.000 letal.
Nemci iz Estonske, Letonske in Litve, ki so bili preseljeni v zahodni del Poljske, ostanejo tam, ker jih po izjavi pokrajinskega vodje čaka še veliko kolonizacijsko delo.
Za obnovo Besarabije je razpisala romunska vlada notranje državno posojilo. Podpisovanje posojila se bo pričelo 15. t. m.
Japonski listi poročajo, da imajo Rusi ob korejski in mandžurski meji zbranih milijon vojakov, japonska vojska pa šteje tam komaj
250.000	mož.
Zgube avstralske vojske znašajo po navedbah avstralskega vojnega ministrstva 1194 mrtvih ter 11.000 ranjencev in ujetnikov.
Švici očita dobave za angleško vojno industrijo berlinski tisk, ker so ugotovili, da se pošiljajo po posredovanju angleškega in ameriškega poslaništva iz Švice v Anglijo razne urarske naprave, ki so potrebne za sestavo rušilnih bomb.
Vzajemnost italijanskega in bolgarskega dijaštva so manifestirali zastopniki italijanskega dijaštva, ki so se v Sofiji udeležili 16. bolgarskega dijaškega kongresa.
Gozdni požari so izbruhnili na Grškem in je bilo najhuje blizu Agriniona. Veliko škodo je preprečila hitra pomoč italijanskega vojaštva.
Perujska vlada je odstopila, predsednik republike pa ostavke ni sprejel. Preosnova vlade bo najbrže odgodena.
140 japonskih letal je napadlo Čungking ter povzročilo v sredini mesta veliko škodo.
Zvestobo ustašlremu pokretu je po poročilih iz Zagreba priseglo 180 bivših poslancev in voditeljev razpuščenih organizacij HSS. V prisotnosti poglavnika izrečena slovesna prisega ima naslednji poudarek: »če ne bom izpolnjeval te prisege, bom, zavedajoč se svoje odgovornosti, ki mi je bila naložena, za vsako svoje dejanje računal s smrtno kaznijo, kakor mi jo določajo pravila ustaškega pokreta.«
Med Berlinom in Beogradom je urejena direktna letalska zveza, ki jo vzdržuje Lufthansa. Let iz Berlina v Beograd traja 5 ur.
Tajno radijsko postajo in tiskarno na Velebitu so odkrili ustaši, ko so zasledovali povzročitelje nemirov na Hrvatskem. Našli so tudi mnogo zažigalnih ploščic angleškega izvora, kar dokazuje angleško sodelovanje pri nemirih.
Računarski dvor v Zagrebu je ustanovljen namesto prejšnje glavne kontrole. Imel bo predsednika, podpredsednika in najmanj šest članov.
Zagrebška občina je poklonila Nemčiji veliko poslopje z vrtom v središču mesta, kjer ima svoje prostore nemško poslaništvo.
Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani opozarja vse delodajalce, da velja še vedno v celoti predpis obrtnega zakona, zlasti pa tudi določbe, ki se tičejo dopustov privatnih nameščencev v zvezi s § 392 obrtnega zakona.
Nenavaden vremenski prevrat so te dni doživeli v Trstu, ko je temperatura od 30 stopinj in še čez zdrknila pod 10 stopinj C in je zapihala tud^ prava zimska burja.
Ford je začel zidati novo tovarno letal, ki bo zaposlovala 60.000 delavcev.
Ustanavljanje državne banke na švedskem
Švedski državni zbor je izbral strokovnjaški odbor, ki bo proučil vprašanje, ali more bančni zavod-, ki je lasit države, opravljali privatne -bančne posle. Država ima že dva privatna bančna zavoda: Poljedelsko banko, ki ima 25 milijonov švedskih krom delniške glavnice, ter Trgovsko banko v Gote-borgu z 20 milijonsko glavnico. Poitem je še poštna; hranilnica, ki pa pride kot izposojevalnica le
I tnalo v poštev.
Novi državni bančni zavod bo po mnenju vladnih krogov dal več vpliva na bankarstvo v državi.
Več japonskih tekstilnih tovarn t
je moralo ustaviti obratovanje, ker - t ne morejo več dobiti svile iz Arne- I rike.	d
Japonska agencija Domei poro- I ča, da se bodo v kratkem obnovila trgovinska pogajanja med Japon- , sko in Nizozemsko Indijo.
Med turškimi in sovjetskimi iz- j vozniki ter uvozniki so se začela pogajanja za obnovo trgovinskega * prometa med obema državama.
Drugi bolgarski dodatni proračun znaša 4289 milijonov levov. Sobranje ga je brez daljše debate odobrilo.
Romunija bo dobavljala Hrvat-ski nafto v zamenjavo za rude. Tako je bilo te dni sklenjeno med hrvatsko in romunsko trgovinsko < delegacijo v Zagrebu. Romunija ; želi predvsem železno rudo.
Madžarske tekstilne tvornice so morale zaradi pomanjkanja surovin znatno omejiti svoje obratova- : nje.
Madžarska zbornica za časopisje
je vnovič uredila obseg in cene dnevnikov, ki so vsi razdeljeni na kategorije.
Povišanje cene električnemu toku za 39% je mestna uprava v Budimpešti predlagala Komisariatu za cene.
Trgovinski register
Vpisi.
Vpisala, so je tvrdka Ivan A. Grosek, trgovina z mešanim blagom, poljskimi in deželnimi pridelki na drobno in na debelo, družba z o-, z. v Trebnjem. Od os-novne glavnice- v višini 300.000 lir je vplačano- v gotovini 76.000 -lir. Poslovodje: Ivan Grosek, Senica Franc, oba trgovca v Trebnjem. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno-. Istočasno se je izbrisala tvrdka Grosek A. Ivan v Trebnjem zbog spojitve z družbo z o. z.
Spremembe in dodatki
»Intru«, družba z o-, z. za proizvajanje in razpečavanje gradbenih potrebščin, podružnica v Ljubljani, Sedež glavne-ga zavoda se prenese iz Pobrežja pri Mariboru v Ljubljano, podružnica v Ljubljani pa se opusti. Vpiše- se poslovodja P laze r Leo, trg. knjigovodja v D. M. v Polju,
»Atlanta«, importna in eksport-na družba z o. z. v Ljubljani. Spremenila se je družbena pogodba. Besedilo firme odslej: Franc Sumi-importna in ekspo-rtna družba z o. z. Besedilo firme tudi v hrvatskem, italijanskem in nemškem jeziku.
»Celuloza«, družba z o. z. Videm pri Krškem. Besedilo- tvrdke tudi v nemščini. Vpisal se- je poslovodja Ehrlich Ernest, industrialec v Mariboru.
»Iiulus«, tovarna usnja in usnjenih izdelkov, d. z o. z. v Ljubljani. Izbrišeta se poslovodji Bahovec Josip in dr, Žitko Stanislav in izbriše se prokurist Pehani Otmar-
I. C. Mayer, Ljubljana. Izbriše se kolektivni prokurist Galle Ivan, pri-v. uradnik v Ljubljani. Vpiše se prokurist Mayer Emeri-k ml-trgovec v Ljubljani.
Vpisale so se naslednje izpremembe
«L. Maurer & Comp.,» družba * o. z., Ljubljana. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Maurer Lovro, trgovec v Ljubljani.
Jugoslavenska banka d. d. Zagreb, podružnica v Ljubljani. Naziv tvrdke se spremeni in se glasi odslej: Hrvatska zemaljska banka« d. d. podružnica v Ljubljani.
»Domača lanena industrija Platno«, družba z o. z. v Ljubljani-Spremenila se je družbena pogodba. Izbriše se po-slovodja Sie-gel Ernest, vpiše pa ing. LuckmannU Herbertu podeljena samostojna prokura.
»Peko«, družba z o. z. fabrika-cija in prodaja čevljev, Kovor pri Tržiču. Sedež dražbe je odslej v Ljubljani.
Za promet inJužnovzhodno Evropo
neriij v Trstu ,in na Reki je zelo važna. Italijanska poldržavna pe-
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi » Ljubljani