Zemljepisje v ljndski šoli. (.Dalje.) Rudarstvo. J. Praviti seni slišal, da Gorenci hodijo na Koro.ško, kjer delajo v rudnikih; povejte mi, kakošna ruda se koplje tani! 0. Xa Koroškem živi dokaj ljudi od rudarslva, ktero daje mnogo dobrega blaga, iz njega tudi dobivajo obertnije v deželi podlago za svoje izdelke. Koplje se sicer sanio svinec, železo in premog, pa toliko se ga dobiva, da njegova vrednost prihaja na 1 prebivalca po 12—14 gold. lluda svinčena se koplje naj bogatejša in naj praviluejša v Pliberku (po 40.000 centov na letoj, dalje v Rabelji in na Obiru. Svinčene rude dobiva se leto k letu po več nego po 250.000 centov — 120.000 iz cesarskih, 130.000 zasebnih rudnikov, ki je vredna čez pol milijona goldinarjev. Iz te rude se dobiva na leto po 60—70.000 centov svinca in svinčene pene v ceni 900.000—1,000.000 gld. Leta 1857. kopali so svinec na več, nego na 60 krajili, iri od tadaj se je zeld pomnožilo število rudnikov, zlasti na doljnem Koroškem, ko je svinec v ceni močno poskočil. Skoda ta napotuje obilnišemu dobitku to, da so rudniški deli (kuksi) preveč razdrobljeni in prepičli; kraj v satnem Pliberku šteje se čez 250 posestnikuv posamesnih koscev. Srebra se dobiva le pičlo, ker se ga po inalem nahaja v svinčeni rudi, s ktero je pomešano (po 250—300 centov rude); koplje se tudi posebej, zlasti na bliščniku. Xa mestih, kjer je srebro, dobiva se tudi kaj zlata. Rude cinkove nakoplje se pa po 15—20.000 centov na leto (posebno pa v Pliberškeni in na Obiru}, kalamina 5—10.000 centov na leto. Antimon (raz(ak) dubiva se na dveh mestih spitalskega okraja. Baker ali kuper kopljejo blizo Dokstanja v Lošanah beljaškega okraja. J. Koliko se pa dobiva železnih rud? 0. Železnih rud se dobiva od leta 1855. okoli 27a — 3 milijonov centov na leto; iz nje se dobiva navadno po 700.000 —1,000,000 centov sirovine. Jeklenčna ruda se dobiva posebno v Krušni gori hiitteoberški na izvoru Goričice, v ktero kopljejo rudnike od treh strani, od Hiittenberka, Loblinga pa od Mosinca, in ki potrebujejo za svoje topilne rude 10 visokih plavežev. Ima na podnožji znamenito železno obertno.st. Dalje so tudi železni rudniki v gornjem Labodu raed St. Lenartom in Volfsberkom, v kterih se kopJje jeklenec in kjer nareja železnati bleščak posebna gnjezda. Rudniki nad Savodnjein pri zgornji Jezernici spadajo k premogovi tvorbi. Sicer tudi kopljejo železo na Reki v okraji bclanskem; tudi kopIjejo železno rudo pri Bistrici in Verhu (severnozahodno od St. Vida) pri Radetinu. Ker so gozde sosebno okoli rudnikov močno posekali in so se derva podražila, se koplje čedalje več rujavega oglja ali prenioga in lignitov. L. 1857. izkopali so 1,041.624 centov. Naj večdobiva se ga v premožiščih pri Leši v pliberškem okraji za potrebe velike fabrike prevalske (12-8 centov dobrega premoga = 1° derv). Opravka ima lani 400—600 delavcev. Sploh se najde rujavi premog v porečji Možice, ob Dravi, pri verbskem jezeru, pri doljni Zili, ob Kerki in Labudnici. Vsa premožišča zagrinjajo nekaj čez 1000 oralov. Šoto režejo do sedaj samo na 500 oralih, zlasti pri St. Jurji, kraj jezera verbskega pa ob gornji Kerki in Gorčici. Nareže se je po 200 — 250.000 centov na leto in sicer samo za rabo nekoliko pudlovnic. Obertnost. O. Pravil sem ti od rudarstva, ktere rude se pridelujejo na Koroškem, pa koliko se vsaktere dobiva; lahko pa sedaj spoznaš, da tudi obertnost mora tam precej razširjena bi(i, ker se veliko rude nakoplje. J, Naj bolj razširjena in važna mora biti obertnost, ki se peča z dobivanjem in izdelovanjem železa, svinca in sploh kovin. 0. Da, tako je. Obertnost živi na Koroškem okoli 70.000 ijudi. Naj bolj razširjena je obertnost s kovinami, mnogo manj pa je razširjeno pivarstvo in žganjarstvo, steklarstvo in obdelovanje volnale robe, Boniba/.ne robe se skoro nič ne izdeluje, izjeniši barvanje preje na rudeče, in pertenine se pripravlja samo za domačo potrebo. Navadni rokodelci ali pa posamesne fabrike izdelujejo druge obertnije. Obertnost železna, vdomačena v deželi od starodavnih časov povzdignila se je potem, ko so začeli postavljati visoke plaveže namesto starih štukovih peči, sedaj pa ne obdelujejo samo domače, ampak tudi 15 — 20.000 centov kranjske salcburške in šlajerske železne širove rude. Uradnikov in delavcev iraelo je pri njih opravka 1767, in izdelek je iznašal 905.877 centov sirovine v ceni 3-305 milj. gld. in 30.772 cent. Iitine v ceni 258.528 gld. Iz med 16 plavilnic, ki so delale leta 1857., nahaja se 6 največib z 10 visok. plaveži in 6—700.000 letnega izdelka v okolici hiittenberške rudne Gore in sicer: V Letinu (Lotting) 1 s 3 plaveži, ki izdelajo na leto 280—350.000 centov, tii je naj večja plavilnica v deželi, v Moznici (Mosinz), v Heftu in Trebijah (2) v okraji starodvorskem in v St. Janži pa v Svincu (2) v ravno tem okraji; vse so na reki Gorčici in njenih pritokih. Visoki plaveži omenjenih krajev so najboljši v deželi; ruda se koplje naj več pri samih plavilnicah, in imajo dosti vode, kurjave in delavnih tnoči. Za njim imajo najvgodnejšo lego plavilnieo na gornji Labodnici; lii se izdeluje tudi največ železa 120—160.000 centov. Vgodne so tudi okolnosti 3 plavilnicam v motniški dolini, izdelajo na leto 60 —80.000 cent. Zeld majhen pa je izdelek ostalib 7 koroških plavilnic, iz med kterih ste 2 nad Sovodnjem, 3 v Podravji (v paterjonskem okraji in sicer v Krajci, v Reki pa v Lazih, ostale dve v Bajtiši (okr. borovskem) pa v Radetinu. V Krajci, v Tratah in v Bajtiših, kjer so delali 1. 1857,, izdelale so 15 — 22.000 cent. domačega izdelka. Litino izdelujejo v plavežih (Visokih in na kupolo) samo plavilnice motniške, jezerniške, trebijska in bajtiška. Naj veča livnica je valdsteinska. J. Ali sirovo železo doma izdelujejo, ali ga izvažvajo. 0. Vse sirovo železo iz laboških plavilnic se izvažuje v Celtveg na Stajersko, kjer se podeluje, drugo se pa doma podeluje. Manjše fabrike ali fužine so naj gostejše v porečji glinskem , kerškem , labodniškem , možiškem in bistriškem po doljnem, pa v porečji Bele in Zilice po gornjem Koroškem. Vse je gonila voda, ko so imele veče fabrike že leta 1855. 8 parnib strojev (mašinj z močjo 424 konj. Izdelek je iznašal 559.883 centov raaličnega kovanpga in valjanega železa v ceni 6,489.544 gld. Naj več se je izdelalo železničnih šin — 233.350 centov, pa železa v protih ali šibah — 110.354 centov injekla 34.000 centov kovanega in vlečenega. Drahi se je napravilo 31.535 centov. Jekla se pa izdeluje vedno manj; leta 1851. izdelalo se ga je še 65.460 centov, čemur je glavni vzrok popraševanje po litem in cementnem jeklu, in konkurencija s švedskim jeklom, kteremu ni kos domače koroško. Šine in osi so delali v Prevalih, plehe v Lipici, Rožčici v Kosorinih in na Tratah (Zeleznih); sirovo jeklo na 12 krajih, naj več v Ponovi (v špitalskem okraji), jcklo kovano tudi na 12 krajib. Drat so delali na 9tih in žrpblje na lOtih krajih (dratii naj več v Bistrici in v Prevalih, žrebljev v Jezernici). Pri vsi rafinujoči obertnosti imelo je opravka I. 1857. do 3318 (v Prevalih 600, pri druzih valjavnicah povsod okoli 200) Ijudi, kterim se je plačalo mezde okoli 800.000 gld. co»ije Prih.)