Odkritoserčna besedica v živinoreji naši.
Iz 26. lista „Novfc" smo zvedili čudno prikazen, da so krave lansko leto na Ceskem, Nemškem, Fran-cozkem in tudi na Krajnskem rade jalove bile.
Pri nas na Krajnskem posebno pa v naši Verh-niški okolici se ni treba čuditi temu; vzrok je saj pri nas prav naraven in resničen tale: Pervič je premalo dobrih bikov, pa še tisti zanikerni, ki so, se prav pičlo s slabim senom al celo le s slamo kermijo, soli ne vidijo nikdar, česala in kertače ni še nikoli v hlevu bilo, jih vkiepajo v jarm in delajo ž njimi. Drugič se premladi že rabijo za pleme; živinče komaj leto staro že mora opravljati prezgodno službo. Tretjič imajo ljudje saj v naši okolici sila neumno vražo, da vsako opravilo mora vselej zaporedoma dvakrat ali trikrat ponavljano biti, če ne, se celo branijo plačati tarifo. V naši Verhniški okolici imamo blizo 1200 krav, pa le 4 zani-kerne, komaj piškavega oreha vredne bike. Vsak lahko na perste izrajta, da na tako vižo in pri tacih razvadah živinoreja ne more napredovati; pa tudi čuditi se ni, in gospodarji nimajo nikakoršnega vzroka, da bi godernjali, ako jim krave jalove ostajajo. Zakaj bomo letine dol-žili zavoljo tega, ker nam vzroki tako odkriti pred nosom leže. Dokler bode tako malo bikov za pleme, in dokler se bo ž njimi tako ravnalo, kakor se zdej ravna, nam ne bo droga pela. Ce lastnik krave le gleda: kje bo manj plačal pri biku, je sam kriv, ako se mu popačijo krave njegove. Dokler se kmetovavci toliko ne zavejo, da na dobrem in prav gleštanem biku je pri živinoreji veliko veliko in skor naj več ležeče, ne bojo zboljšali svoje živine. Lepo, močno, zdravo tele bi so ve da vsak rad imel, — za to pa kar je potreba o tem storiti, le malo kdo porajta. „Novice" so nam enkrat povedale, da v S vaje i in na Holandskem, kjer imajo tako lepo živino, skerbi vsaka soseska za svojega bika ali po potrebi za več, in da je celo postava vpeljana, koliko krav se sme rajtati na enega bika. Kakošna je pa pri nas o tem? Pri nas ni nikomur za to potrebo mar, — da je le kje kaka bikova pokveka, že mislijo, da so „za potrebo" preskerbljeni. Kdor pa kakošnega bika ima, mu je le na tem ležeče, da ž njim veliko skupi in da ga manj košta. Al je pa s tem živinoreji pomagano, za to mu ni mar; in prav za prav ga za tega voljo še nihče obrekovati ne more, ker njegova dolžnost je za se, ne pa za druge skerbeti.
Od premij se je nekdaj veliko dobrega pričakovalo za zboljšanje živinoreje, — al tudi premije niso nič pomagale, ker tisto živinče, ki je zjutraj premijo dobilo, je bilo popoldne že v mesnici. Za mesarje pa niso premije!
Žalostno je, ako se morajo kmetovavci k lastnemu dobičku z darili siliti! Ce jih gotov dobiček, ki izvira iz pridne in umne živinoreje, ne spod-bada k umnemu gospodarstvu, vse drugo nič ne pomaga, je le od danes do juter, ni prava pomoč. Vsak krajcar je zaveržen za take pripomočke.
Se enkrat tedaj rečem: dokler ne bo vsaka soseska skerbela za dobrega plemenskega bika, in dokler se bo bika imeti le prepušalo golemu primerljeju, bo korenina živinoreje naše zmirom hirala, bo seme zmiraj slabo, in iz slabega semena še nikdar ni dober sad zrastel.
Naj mi ljube ?)Novicecc nikar ne zamerijo, da sem tako naravnost govoril. Pa taka je. Ce ni, naj se oglasi  kdo in mi skaže, da nisem resnice govoril *}.
Filip Zadneg, ud kmetijske družbe.
*) Kar je nam znano, je žalibog ! cista resnica vse, kar je tukaj  rečenega.   Premije  so se  večidel,   ker ni lepa živina
—  122  —