V	ponedeljek, dne 12. oktobra 1936 ob 20. uri v Mali filharmonični dvorani
KOMORNI KONCERT
Ir -1
iz*
SPORED:
i
v
Škerjanc:	Preludij	za	godalni orkester
Marcello-lkonomov: Koncert za čembalo in godalni orkester
Prokofjev.
Bach:
Roussel:
Uvertura na židovske napeve za klarinet, klavir in godalni orkester
Koncert v d-molu za čembalo in godalni orkester
Sinfonietta za godalni orkester
Dirigent-gost: Bojan Ikonomov Virtuoz na čembalo-gost: Artur Gerlin Komorni orkester: Orkestralno društvo Glasbene Matice in Državni konservatorij v Ljubljani
Sedeži po 15, 12 in 10 Din, stojišča po 5 Din, dijaška po 3 Din so v predprodaji Glasbene Matice
jUBUM*
PRVI KOMORNI KONCERT
letošnje koncertne sezije priredi Glasbena Matica v ponedeljek, dne 12. t. m. v novi Mali dvorani Filharmonične družbe. Pri tem koncertu nastopita prvič v Ljubljani francoski pianist, virtuoz na čembalu, Artur Gerlin in bolgarski skladatelj in dirigent Bojan Ikonomov, ki s tem nastopom otvorita svojo koncertno turnejo po Jugoslaviji, Bolgariji in Grčiji. Spored sam je zanimiv že po tem, da bodo pri tej priliki izvajana v Ljubljani doslej še nepoznana dela za čembalo in godalni orkester, saj do danes v našem mestu podobnega nastopa sploh še ni bilo.
Cembalo, ali po francoskem nazivu, clavecin, je bil predhodnik našega klavirja, ki je obvladoval vse muzikalno udejstvovanje 16., 17. in 18. stoletja. Ton tega instrumenta je bil šum en, poln in je v tem mnogo nadkriljeval sorodni clavichord. Popolnoma pa mu je nedostajalo dinamičnih modulacij, vsled česar ga je kasneje izpodrinil klavir s kladveci. Da bi tudi čembalo imel čim več barvnih možnosti, so mu sčasoma dodali dva manuala in celo vrsto registrov in pedalov, tako da je slednjič predstavljal pravcate male orgle. Za ta inštrument so komponirali vsi veliki skladatelji navedenih vekov in njegov razvoj je šel roko v roki z razvojem klavirske glasbe sploh.
Skladatelji današnjega sporeda so poslušalcem naših koncertov deloma gotovo prav dobro znani. Tako največji med njimi, J. S. Bach, ki je zastopan na tem koncertu s koncertom za klavir in godalni orkester. To delo je bržčas prepis izgubljene Bachove violinske skladbe ali pa morda transkripcija doslej nepoznanega Vivaldijevega violinskega koncerta. Kakor je znano, je bil Bach velik občudovalec pomembnega italijanskega skladatelja, ter je
od njega transkribiral, kolikor je doslej znano nič manj kot 16 njegovih violinskih koncertov. Predklasik. je Benedetto Marcello (1686 — 1739), eden največjih italijanskih mojstrov, ki je obogatil literaturo svojega naroda ne le z mnogimi skladbami, temveč tudi z uspelimi poezijami. Največje njegovo skladateljsko delo je »Estro poetico-armonico«, zbirka 50 psalmov Girolama Ariosta Giustini-anija. Po privatnem poslu je bil Marcello pomemben politik in državni upravitelj v Pulju in kasneje v Brescii, kjer je tudi umrl.
Od modernih skladateljev navaja spored velikega ruskega modernista Sergjeja Prokofjeva, čigar ime je tudi pri nas še prav dobro znano radi uspele opere »Zaljubljen v tri oranže«. — Štejejo ga po 'pravici k najpomembnejšim sodobnikom Stravinskega, s katerim pa ne zasledujeta istih umetnostnih ciljev. Kot skladatelj se je posebno uveljavil v simfoničnm ustvarjanju. — Modernist drugega kova je Francoz Albert Roussel, ena najbolj bistrih glav francoske moderne. V njem se srečno združujeta galski temperament in esprit s temeljitim znanjem in njegova dela odlikuje uravnovešenost med vsebino in obliko. Njegova »Sinfo-nietta« je trodelna skladba, ki je bila z uspehom izvajana na vseh koncertnih odrih in tudi pri nas leta 1935. na produkciji državnega konservatorija. — L. M. Škerjančev »Preludij« je slednjič prvi stavek trodelne suite »Preludij, Aria in Finale«, ki je bila komponirana leta 1933. za nagradno tekmovanje, razpisano od ljubljanske Filharmonične družbe. Delo je bilo nagrajeno s prvo nagrado in je izšla v tisku partitura Preludija v založbi Universal-Edition na Dunaju kot prva slovenska skladba za orkester, izdana v inozemstvu. Bila je doslej večkrat izvajana v Ljubljani, Zagrebu, Pragi, Brnu in drugih mestih. — Dirigent Ikonomov je zastopan kot skladatelj na sporedu le s priredbo Marcellovega koncerta.
Glasbena Matica priredi ta koncert kot prvo prireditev v Mali dvorani Filharmonične družbe v nadi, da bo s tem prispevala po najboljših močeh k medsebojnemu spoznavanju glasbe bolgarskega in našega naroda.
GG
DROBNE KONCERTNE VESTI
Koncertna poslovnica Glasbene Matice ' ljubljanske bo v vsaki številki »Koncertnega vestnika«, ki izide za vsak koncert, obveščala p. n. koncertno občinstvo o koncertih, ki bodo sledili v bližnji bodočnosti.
Slovenski koncert, ki je bil mišljen kot otvoritveni koncert v Mali filharmonični dvorani se vrši definitivno v ponedeljek, dne 19. t. m. Na sporedu so dela domačih skladateljev, izvajajo jih: Ljudmila Polajnarjeva (sopran), Zora Zarnikova (klavir), Marijan Lipovšek (klavir), Karlo Rupel (violina), Slovenski vokalni kvintet in godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice.
Na Vernih duš dan, dne 2. novembra je predvidena ponovitev Lisztovega oratorija »Kristus«.
Ljubljanski pevski zbori, ki so združeni v Hubadovi pevski župi, prirede v petek, 6. novembra v Veliki filharmonični dvorani koncert v počastitev 701etnice rojstva ravnatelja Mateja Hubada.
Dresdenski godalni kvartet nastopi 13. novembra in izvaja dela Škerjanca, Beethovna in Smetane.
Tekom novembra nastopi tudi čelist Slavko Popov in flavtist Ermeler.
Prve dni meseca decembra bo igral prvič v Ljubljani znameniti češki pianist Ruda Firkušnv, ki uživa danes sloves enega največjih pianistov in je povabljen, da koncertira v Ameriki.
V februarju bomo slišali zopet znamenitega češkega violinista Vašo Prihoda.
Pavel Šivic pripravlja večer sodobne klavirske glasbe s kritičnim pregledom, predavanjem in raznimi primeri iz moderne klavirske literature.
V nedeljah dopoldne bodo presledkoma ljudski koncerti, na katerih bomo spoznali glasbo Slovanov. Spored bo sestavljen po narodnostih, zato bomo imeli: slovenski, hrvatski, srbski, bolgarski, češki, poljski in ruski koncert s predavanji.
Pripravlja se serija ljudskih simfoničnih koncertov, ki jih bo izvajala Ljubljanska Filharmonija. Tudi ti koncerti bodo ali v nedeljah dopoldne ali pa v ponedeljkih zvečer, pri zelo nizki vstopnini.
Izdaja Glasbena Matica v Ljubljani. — Odgovarja Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani'.