Leto VII., št. 45 („JutroMxiv.?*t.2S9a) - Ljubljana, ponedeljek 6. novembra I933
1 Din
Upravnistvo. Ljubljana, ICnafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Lnseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št- 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
PonedeijsKa iroaja »juua« izoaj«. vsak ponedeljek zjutraj. — Napoto se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašai-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
^	Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica S. Telefon št. 3122, 3123, S124, 3125 ln 3126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon •C. 2440.
Oelje: 8trossmayerjeva hL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
naše narodne prosvete
7 Ljubljani so včeraj zborovali številni delegati prosvetnih društev Manifestacijski zbor - mejnik nove dobe v probuji naroda Vodilna ideja s poglobitev državljanske vzgoje vsepovsod!
Ljubljana, 5. novembra 1933.
Ljubljanska Zveza kulturnih društev, v kateri je včlanjenih 337 prosvetnih organizacij, je danes imela svoj redni občni zbor. Zbralo se je toliko kulturnih delavcev iz mesta in dežele, kakor jih ni bilo videti niti ob desetletnici ZKD. Zato je predsednik direktor Jug lahko takoj v uvodu svojega pozdravnega govora na-glasil, da to ni navaden redni občni zbor, temveč manifestaeijska kulturna skupščina, velik praznik kulturnega dela.
Velika razsvetljena dvorana Kazine, okrašena s sohami pokojnega dr. Žerjava in Tyrša, z veliko kraljevo sliko na odru in s tremi velikimi trobojkami, je dala primeren okvir zborovanju, na katerem so bili združeni v najlepši harmoniji: intelektualec poleg kmečkega gospodarja, delavec poleg uradnika, profesor in učitelj poleg obrtnika. Zlasti moramo poudariti razveseljivo veliko udeležbo zavednih kmetskih in delavskih mož, ki so svojo voljo do kulturnega udejstvovanja izpričevali ne samo z velikim zanimanjem, s katerim so sledili krasnemu poteku skupščine, temveč so se pozneje tudi oglasili v debati in vobee izkoristili ves dan tako. da so ponesli iz Ljubljane mnogo novih pobud.
že pred deveto uro se je dvorana zatrla polniti in je bila dobre četrt ure na-
to, ob otvoritvi zbora, docela zasedena. Delegati so zastopali najrazličnejša prosvetna, sokolska, narodna in narodno obrambna društva. V lepem številu je bila zastopana tudi akademska in druga omladina. Ministra dr. K r a m e r j a, ki je odsoten na svečanostih v Kragujevcu, je zastopal narodni poslanec dr. Stane Rape, bansko upravo in posebej še pod-bana načelnik prosvetnega oddelka prof. Josip Breznik, navzoči so bili senatorji dr. Novak, dr. Ravnihar in dr. Rožič, izmed poslancev naj omenimo g. Krejčija iz bivše mariborske oblasti, Profesorsko društvo je zastopal prof. Peric, Narodno odbrano dr. Cepuder, mariborsko ZKD polkovnik Vidmar, naše učiteljstvo predsednik Dimnik, nadalje so bili navzoči banski inšpektor Vrhovnik, za napredno akademsko starešinstvo predsednik dr. Tominšek in primarij prof. dr. Zalokar, za konsorcij »Jutra« in Vodnikovo družbo načelnik Adolf Ribnikar in dr. Milko Brezigar, za JNS ban. tajnik dr. Zajec, za Jadransko stražo tajnik dr. Jeglič. Pestrost zbora so s svojo navzočnostjo počastile tudi dame, med njimi znani naši prosvetni delavki gospe Govekarjeva in Zemljanova.
Vso to družbo je toplo pozdravil predsednik direktor Jug z naslednjim lepim govorom:
Pozdrav predsednika direktorja Juga
Vsi vi, spoštovani predstavniki oblastev, v*i vi, odlični navzoči, predvsem pa vi delegati naših prosvetnih, kulturnih, gospodarskih, socijalnih in političnih organizacij \r. mest i.n podeželja vse naše dravske ba-r ivine, ste prišli danes tu-sem, da skupno manifestiramo za kulturno delo, ko pregledujemo enoletno fazo našega kulturnega udejstvovanja in postavimo nove smotre za novo sveže delo. Pozdravljam vas presre-no1
Razveseljivo je dejstvo ogromne udeležbe naših delegatov in najugodnejše znamenje za to, da tudi skrajno neugodne splošne razmere ne smejo biti in niso ovira za razmah kulturnega dela. Polagoma vendarle postaja naziranje naše inteligence, predvsem pa širokega podeželja, zmagovito, da brez kulture ni napredka, brez kulture ni življenja, da je kultura velesila! — Ako hočemo odstraniti vraže, utelešene predsodke, sirovost in nenravnost, ako hočemo človeka napraviti za človeka, potem potrebujemo, da se dviguje kultura, ona prava izobrazba, ki ne napolni samo glave z znanjem, temveč, ki meri na krono in višek vse izobrazbe: na nravstveni, plemenit in trden značaj. Če hočemo dvigniti blagostanje naroda, industrije in obrti, moremo imenovati med sredstvi za to: splošno kulturo. Če hočemo poživiti in okrepiti pravo ljubav do domovine in do države, zvestobo do vladarskega doma. t;sto čudo-tvorno silo, ki se je v strašnih pretresljajih že izkazala in ki je rešila marsikatero državo pred propastjo, potem ima splošna kultura v tej točki svojo glavno nalogo. In slednjič tudi, če hočemo dvigniti moč m iakost obrambe na zunaj, se moramo zopet zateči k 9plošni izobrazbi.
Razumljivo je torej, da kaže veliko svojo brigo za razmah in razvoj kulture naša ž arnalistika, naša občina, naša banovina, ministrstvo, država. Hvala jim za to, istočasno pa zopet prošnja za nadaljnjo naklonjenost
Kako se je vršilo letošnje naše delo, o tem boste sodili vi. V ostalem pa rečem za bodočnost: v glavnem bomo ohranili način dosedanjega našega dela. Vse, kar se je izkazalo za dobro, bomo ohranili, manjkajoče dopolnili, slabo pa opustili.
Skratka: na današnjem občnem zboru hočemo zanetiti nov plamen, ki plapolaj vsem našim kulturnim delavcem v Drvi vrsti kot pozdrav, v drugi kot vabilo na kulturno delo, da dvignemo ljudsko vzgojo, pri čemer hočemo sodelovati z vsemi čini-telji, ki ustvarjajo kulturno, socialno in gospodarsko bodočnost naroda. Poleg podajanja kulturnih in duhovnih dobrin imatra pa ZKD morda kot najvažnejšo nalogo za bodoče to, da oblikuje in ustvarja v ljudstvu nacionalno voljo, nacionalno misel in r a-c;ona!no zavest, ker smatramo to za p« d-lago vsega političnega razvoja in razmaha našega naroda.
ZKD je važen činitelj v zgodovini našega naroda. Ona hoče širiti narodno in državno misel, zvestobo do domovine in kralja. To mora priti enkrat za vselej v kri našega naroda, da nihče na svetu teh temeljnih lastnosti iz src naših državljanov ne bo mogel iztrgati. Problem državljanske vzgoje mora v bodoče ostati še bolj in bolj program ZKD. Pri nas je državljanska vzgoja tem bolj potrebna, ker se je zaradi našega lOOletnega robstva ukurenini-la čisto svojevrstna miselnost in sv trosijo prevtč megleni pojmi o državljanski misli. Krepka državljanska zavest, uož^tvovalno in nesebično delo za skupnost, čut solidarnosti in odgovornosti do sodržav'ianov, to mora postati srčna zadeva slehernega Ju-goslovena. Stvar ZKD pa mora b'ti, da s svoj'm delovanjem neguje in krep: pr; vseh svojih članih domovinsko in državljansko zavest, c'a torej državljanski vzgo ji posveti prvo, največjo pažnjo!
ZKD hoče širiti pravo, resnično !n polnovredno kulturo. Zato smo želeli dati današnjemu občnemu zboru svečan značaj, da se v slavnostnem razpoloženja spomi-
njamo naše ZKD in ji izrečemo hvaležnost za njen obstoj in za njeno delo.
Zato ponovno izrekam prisrčno dobrodošlico vsem predstaviteljem naših oblasti in vsem odličnim zastopnikom naših pomembnih nacionalnih, kulturnih, poiitičn.h in drugih organizacij s prošnjo, da ohra nijo ZKD svojo naklonjenost še v bodoče.
Nadaljnjo prisrčno dobrodošlico vam, spoštovani delegati, vi preizkušeni kulturni delavci iz mesta in z dežele, ki ste se zbrali, da manifestirate z nami za to pre-važno kulturno delo, obenem z vami naj se pa tudi spominjam vseh onih odsotnih malih in velikih kulturnih bojevmk-jv, ki danes iz kateregakoli vzroka niso megli v našo sredino, spominjam se obojih iz razloga, ker ste vi navzočni in oni nenavzočni — izbrani za to, da ustvarjate narodu srečno bodočnost! Kako vzvišena naloga!
Ne pozabimo mladine! Zajeti jo moramo pri delu za ljudsko vzgojo, da jo obvarujemo modernega pesimizma in razkro-jenja, in drugič, ker potrebujemo neko ognjišče zdravega optimizma, ki nam ga bo dala naša mladina s svojim idealizmom in mladostnim navdušenjem.
Kar nam je najdražje, orihranimo radi za konec. Tako tudi danes. Z veliko hva-
Predsednik ZKD direktor Anton Jug
ležnostjo in simpatijo se spominjamo ministra dr. Alberta Kramerja, sobojevnika in političnega dediča dr. Gregorja Žerjava. Vselej je rade volje na strani ZKD, vselej bo ostal z nami. (Ovacije.)
Ko velja ta klic vam vsem živim, se moram ob priliki ravnokar minilega praznika vseh mrtvih spominjati tudi enega izmed najodličnejših umrlih kulturnih delavcev in obenem največjih Jugoslovenov, ustanovitelja in očeta naše ZKD dr. Gregorja Žerjava, ki nam mora vedno veljati kot bieščeči zgled izredno delavnega in idealnega moža, ki je pri vsrm svojem političnem udejstvovanju bil pred vsem in emi-nentno kulturni delavec, ker ie pravilno smatral, da je pravo izhodišče za politično deio najprej in edino kulturno delo, kar smo danes po tolikih letih ponovno podčrtali in spoznali še za zmeraj veljavno načelo.
Če sem prej rekel, da se bomo pri svojem delu še vedno učili, da postane naša moč prav krepka še le s časom in če tudi naš pogled v bodočnost še ni dovolj jasen, v eni točki smo gotovo že danes složni in zato močni: v neumornem, nesebičnem stremljenju za našimi cilji in to združeno z našim vzvišenim notranjim razpoloženjem, z velikim navdušenjem in trdno voljo, zbrati vse delavne sile in jih posvetiti s kulturnim delom naši na'višji svetinji, ljubi jugo-siovenskj domovini!
Brzojavke in pisma. • •
Predsednikov govor je bil večkrat prekanjen z močnim odobravanjem, ob zaključku pa še posebno nagraden s toplim aplavzom, ki se je samo še stopnjeval, ko je predsednik prečital brzojavko ministra dr. Kramerja, pismo pomočnika bana dr. Pirkmajerja, pismo bolnega župana dr. Puca in ostale pozdrave, nakar •je predlagal brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, ministru dr. Kramerju, ministru prosvete Radenku Stankoviču in prometnemu ministru Radivojeviču.
Minister dr. Kramer je poslal naslednji pozdrav:
»Po zmagoslavni borbi za nacionalno idejo moramo pristopiti k podvojenemu delu za prosveto in povzdigo naroda. ZKD naj j združi vse konstruktivne sile zavednih Jugoslovenov v naši ožji domovini, da z načrtnim kulturnim delom dovrši zmago nacionalne misli. Iskreno pozdravljam zbrane prosvetne delavce in zagotavljam zvezo, da ima v meni zvestega prijatelja in sotrudni-ka. — Dr. Kramer.
Brez državljanske vzgoje ni naroda!
Pismo g. podbana dr. Pirkmajerja se glasi:
»Gospod predsednik! Zelo obžalujem, da zaradi odsotnosti iz Ljubljane ne morem prisostvovati občnemu zboru ZKD. Naprošam Vas, da sporočite cenjenim zborovalcem moje pozdrave, zboru pa želim najboljšega poteka ter prav uspešne vzpodbude za delovanje v bodočem društvenem letu.
Prav žal mi je, da ne morem ugoditi Vaši želji, da povem sam zborovalcem nekaj misli o državljanski vzgoji med narodom. Veseli me pa, da ste se tega važnega problema spomnili ter Vas prosim, da pripravite zborovalce na obširnejšo akcijo v tem pogledu, ker moramo priti do sistematičnega dela na tem polju. V svojem predavanju na učiteljskem tečaju, ki je objavljeno v »Prosveti« 2. t. m., sem rekel: »Vsako kulturno društvo bo moralo v bodoče posvetiti državljanski vzgoji svojih članov svojo prvo in največjo pažnjo. Danes so naša društva premalo zasidrana v eni temeljni ideji in premalo usmerjena v določen cilj: s svojim delovanjem negovati in krepiti v članih domovinsko in državljansko zavest. S to idejo mora biti prepojena vsaka prireditev, temu cilju morajo služiti knjige, igre, filmska, skioptična, radio in splošna predavanja, ki jih prirejajo društva. V
vseh teh predavanjih in tudi specialnih tečajih, ki krepijo državljansko zavest oziroma pripravljajo državljansko vzgojo, mora vladati izvesten sistem, mora biti pomen in bistvo državljanske vzgoje pravilno in jasno očrtana. Zveza kulturnih društev bo storila veliko nacionalno misijo, ako bo svoje delo v tem pravcu poglobila ter začela s sistematično akcijo, eventualno s prireditvijo posebnega tečaja
Srečen bom. ako bo moja pobuda našla odziva Zvezi pa že vnaprej čestitam k velikemu delu, ki ga bo storila s tem za naš narod.
Brez državljanske zavesti ni naroda/«
NJEGOVEMU VELIČANSTVU KRALJU ALERKSANDRU I.:
Manifestacijski občni zbor Zveze kulturnih društev je svečano zaključil, da dovrši zmago nacionalne misli s kulturnim delom in se pokloni Vašemu Veličanstvu z zagotovilom globoke udanosti in iskrene ljubezni do Vašega Veličanstva in vsega kraljevega doma!
MINISTRU DR. ALBERTU KRAMERJU.
Ckoll sedemstopetdeset delegatov, zbranih na mogočnem manifestacijskem občnem zboru Zveze kulturnih društev, iskreno pozdravlja svojega političnega in kulturnega voditelja In zagotavlja, da hoče s kulturnim delom priboriti zmago jugoslovanski nacionalni ideji.
MINISTRU PROSVETE BR. RADENKU STANKOVIČU:
Manifestacijski občni zbor Zveze kulturnih društev Vas vdano pozdravlja in zaključuje, da pribori v sodelovanju z državnim prosvetnim delom največje jamstvo za krepak narodni in prosvetni razmah v pravcu jugoslovenske ideologije.
MINISTRU PROMETA INŽ. RADIVOJEVIČU:
Manifestacijski občni zbor Zveze kulturnih društev Vas vdano pozdravlja in zaključi, da pribori v sodelovanju z državnim prosvetnim delom končno zmago jugoslo-venski ideologiji. V to svrho je potreana tudi Vaša izdatna pomoč.
Moderna ljudska prosveta
V kratkem, pregnatno izdelanem govoru ie nato vzorni tajnik ZKD dr. Mihe-lak obeležil naloge in smotre narodne prosvete in posebej še prosvetnega dela ZKD. Zanimiva izvajanja bi izgubila na
pomenu in strnjenosti, ako bi jih razbili v drobce, zato bomo celotna izvajanja dr. Mihelaka objavili v eni prihodnjih številk. Na zelo učinkovit in prepričevalen način je govornik navajal, da naš narod potrebuje kakor nikoli doslej — baš v teh težkih časih duhovnega in socialnega pesimizma — ognjišča zdravega optimizma. Taka ognjišča so vsa naša
društva, ki tvorijo veliko kulturno omrežje. Vse to omrežje pa ne sme dovajati ljudstvu le občih, nevtralnih in duhovnih dobrin, ampak je predvsem njegova naloga, da oblikuje in ustvarja nacionalno in soKdaristično voljo in idejo. — V polni meri je bilo zasluženo kar najživahnejše priznanje, ki ga je mladi govornik žel za izpoved modernih nazorov o smotrih sodobne narodne prosvete.
Enotno smer tudi v prosveti!
K besedi se je oglasil dr. Stane Rape: Prijetna in častna je moja naloga, da vam sporočim prisrčne pozdrave ministra dr. Kramerja, ki službeno zadržan daleč od Ljubljane spremlja potek današnje skupščine z vsem svojim srcem in mislimi. Pestra slika današnjega občnega zbora je razveseljiv odsev zamisli nepo-zanega dr. Žerjava (Slava mu!) — moža, ki si je zamislil narodno silo ob prosvetnem delu in bi bil danes neizrečeno vesel, ko bi vas videl v enem samem, a tako mogočnem krogu zbrane v trdnjavi nacionalnega življa. Neborbeno mlačno prosvetno delo se je moralo umakniti agresivni borbi, pričenjamo novo dobo. Ta zbor naj bo pričetek borbne akcije, po kateri hočemo vsi osvoboditi naše ljudstvo predsodkov, vnesti v prosvetno delo osebno noto v oblikovanju nazorov in poglabljati ljubezen do države! Naj naše delo odjekne po vsej Sloveniji in državi! Naj živi Jugoslavija, naj živi naš jugoslovenski narod. (Burno pritrjevanje.)
Sokolski prosvetar br. Poharc je kot zastopnik zadržanega podstarešine SKJ E. Gangla poudaril: Sokolska organizacija je eminentno nacionalna, poleg telovadbe vrši nacionalno duševno vzgojo. Sokolska organizacija je prva spoznala pomen ZKD, sokolska društva so se prva včlanjala v njej. Prisotnost številnih so-kolskih delegatov na tem zboru naj bo porok, da bo tudi v bodoče vzporedno teklo delovanje za dosego vzvišenih ciljev.
Načelnik prof. Josip Breznik je pozdravil zbor v imenu kr. banske uprave. Omenjal je vse ono drobno delo, ki smo ga Slovenci vršili v zadnjih tridesetih letih in ki nas je rešilo. Nato je govornik v najlepšem skladu s pismom podbana dr. Pirkmajerja naglašal pomen državljanske vzgoje. Poslej je treba med državljane zanesti zavest, da mora služiti izobrazba za temelj jugoslovenstvu. Obstoj države je možen samo na osnovi reda, zakonitosti in državljanske vzgoje. Poslej je treba med državljane zanesti zavest, da mora služiti izobrazba za temelj jugoslovenstvu. Obstoj države je možen samo na osnovi reda, zakonitosti in državljanske pravičnosti. Govornik je nato omenjal brezposelnost ročnega in duševnesra delavstva. ZKD naj bo vez med enimi in drugimi. Zlasti naj ZKD združi brezposelne duševne delavce, naj jim da oporo in torišče udejstvovanja. Prehajajoč na slovensko knjigo, je načelnik Breznik poudaril, da slovenska knjiga še nikdar ni doživela takega razmaha kakor v Jugoslaviji. Kljub temu se čujejo vsakršni očitki. ZKD mora gojiti Posebno ljubezen do slovenske knjige. Vobče pa so naloge ZKD silno široke. Zato bo kr. banska uprava vedno podpirala stremljenja ZKD, kolikor bo le mogla. Ne omagajte! — je bodril načel-
nik Breznik. — Če uspehi niso takoj vidni, bodo pa pozneje trajni in plodo-nosni!
Predsednik ljubljanske sekcije JUU g. Ivan Dimnik je izvajal: Z ZKD vežejo učiteljstvo tesne vezi istega dela in istih stremljenj. JUU ni samo stanovska, temveč tudi prosvetna in nacionalna organizacija. Zato učiteljstvo po vsej svoji moči podpira in bo podpiralo delo prosvetnih ustanov. Zlasti zadnji čas se je naše učiteljstvo začelo zavedati velikega problema izobraževanja naroda in si zamišlja široko akcijo s številnimi prosvetnimi tečaji. Prosvetni delavci na podeželju še posebno občutijo gospodarsko krizo. Večjo skrb bo zatorej treba posvetiti gospodarski prosveti. A kakor nam je v političnem življenju po šestem januarju začrtana enotna smer, tako moramo enotno usmeriti tudi našo narodno prosveto! Učiteljstvo bo dosledno podpiralo idejo državljanske vzgoje povsod.
Dr. Cepuder je v imenu centrale, oblastnega odbora in stotin organizacij Narodne odbrane podprl in pozdravil pro-gramatična izvajanja tajnika dr. Mihelaka. Vsi nacionalisti moramo koncentrirati delo v ZKD, da bo izpolnila svojo misijo. ZKD naj bo centrala vsega vzgojnega dela, nacionalne organizacije pa ji naj stavijo na razpolago vse svoje kulturne in vzgojne sile. Le v skupnem pri-zadevnju bomo dosegli visoke smotre! — Prof. Peric je kratko sporočil pozdrave Profesorskega društva, ki je vedno pripravljeno sodelovati pri širjenju narodne prosvete. Tudi on je naglasil najvažnejše: nacionalno vzgojo.
V daljšem, zelo tehtnem govoru je nato banovinski tajnik JNS dr. Marijan Zaje orisal JNS kot pokretnico popolne regeneracije vsega življenja v Jugoslaviji. JNS je bila ustanovljena, da se najširšim slojem omogoči sodelovanje pri vseh javnih vprašanjih. Ona hoče biti nacionalni pokret z velikimi nalogami, podpirati hoče vsako težnjo po kulturnem in nacionalnem napredku. Ne lasti si ne monopola, ne kontrole, želi le koordinirano sodelovanje na kulturnem področju. Današnji zbor naj bo mejnik v vsem našem kulturnem prizadevanju!
Ko se je poleglo odobravanje, je iz-pregovoril še predsednik Zveze naprednih akademskih društev dr. Fran Tominšek, ki je zagotovil sodelovanje z ZKD roko v roki. Zveza akademskih starešin se prizadeva, da vzdržuje zveze z akademsko omladino, ki jo bo zbirala za sodelavce pri kulturnem delu med narodom.
S tem je bil svečani del občnega zbora zaključen. Uspeh skupščine je bil s tem dosežen — kakor je v primernih izyaja-njih ugotovil predsednik — zunanje in notranje, po zanosu in obsegu manifestacije, po globini izvajanj, po pomembnih poudarkih vseh govornikov.
337 društev na delu
Po kratkem odmoru je bil izvoljen ve-rifikacijski odbor, ki se je takoj lotil dela, medtem pa je tajnik dr. Mihelak ob splošni pozornosti vsega zbora prečital najvestneje sestavljeno tajniško poročilo.
ZKD je svoje prosvetno omrežje v letošnjem letu razširila, in povezala s postojankami, ki doslej niso bile članice ZKD. Na 337 društvih sloni ZKiD, od katerih zavzemajo najlepše število agilna sokolska društva, v drugi vrsti pa prosvetni odseki krajevnih organizacij JNS, ki bodo imeli prilike dovolj, da sodelujejo z nami pri realizacij nacionalnega po-kreta in novega solidarističnega socialnega in gospodarskega programa. 138 društev je ustanovnih, 199 pa rednih. V letošnjem letu je pristopilo 55 organizacij, črtali pa smo 4.
V Kočevju se je na iniciativo ZKD organizirala ljudska univerza, katere člani so vsa odnotna napredna naciona na društva. V Zagorju so agilni društveni delavci organizirali prosvetni odbor ZKD, ki ga tvorijo vsa tamošnja nacionalna društva. Obeta najboljše uspehe. V Spodnji Šiški se je posrečilo ZKD in predvsem šišenskemu Sokolu, da organizira skupno prosvetno ognjišče. Z največjim zadovoljstvom so vsa ostala nacionalna in humanitarna društva stvorila skupno ognjišče, okoli katerega naj se zbirajo Šiškarji en >tno. — Tudi v Nov.m mestu, Mostah, Št. Vidu itd. se osnavljajo skupni odbori, katerih naloga je. da mon>no-lizirajo napredno prosvetno nacioni'nD delovanje na temelju nekega sistema, dobre volje in aktivnosti.
Sredstva: ZKD ne premore mnogo sredstev. Magacin piosvetnega materiala še ni napolnjen z onimi zbirkami diapozitivov, filmov itd., kakor bi bilo to nujno potrebno že davno. Pr .»svetno delo v drugih državah pospešujejo moderna tehnična sredstva, o katerih tu nimamo pojma. Bodjče vodstvo bo moralo z veuko intenzivnostjo posvečati temu vprašmju največjo pažnjo. Vodstvo je uvidelo veliko vrzel na tej strani in je takoj po
svojem nastopu (z novim letom) votiralo 40.000 Din za nakup skioptikona, diapozitivov itd. Danes ima ZKD najmodernejši epidiaskop, ki je veljal 14.000 Din, moderni ročni skioptikon, dva flTmska. aparata, aparat za elektriko, dva filmska zaboja, navadni ročni epidiaskop in nekaj starejših aparatov.
Tudi zbirko diapozitivov je pričelo vodstvo ustanavljati in sestavljati. Predavanja poleg poučnih filmov in diapozitivov so najmodernejša pedagoška sredstva ljudske prosvete. ZKD si more staviti resno nalogo, da ustanovi veliko izposojevalnico diapozitivov. Vodstvo je dalo podlago z nakupom več zbirk.
Igre in partiture: V arhivu se nahaja 16 iger s 751 izvodi ter 23 partitur. Te igre so starejše vsebine. Modernih iger pa imamo zelo malo, zato je vodstvo odobrilo kredit za večji nakup teh iger.
Dasi bi bilo nujno potrebno in koristno, da ima ZKD veliko zbirko kostumov, razpolaga samo s kostumi: »Mefistov izum« (46 komadov), »Rokovnjači« in »Le-gijonarji« (45 komadov).
Predavatelji: Eno najlepših uspehov sedanje uprave je seznam predavanj ZKD, ki daje na razpolago okrog 380 predavanj, ki se dele v nacionalna, kulturna, literarna in kulturno zgodovinska, socialna p-e-davanja, narodno gospodarska, politična predavanja, pravna predavanja, zemljepisna in potopisna predavanja, zgodovinska, naravoslovna, tehnična, zdravstvena, sokolska in razna druga predavanja. Če daje ZKD preko 80 predavateljev na razpolago društvom za njihovo prosvetno delo, mislim, da je storila eno svojih najtežjih dolžnosti in da je dosegla velik uspeh. Poleg predavanj v seznamu smo naknadno registrirali v svoji kartoteki še celo vrsto drugih odličnih predavanj, predvsem sokolskih. ki so dospela žal že po tisku seznama.
Prosvetni film. Kino-odsek je skrbel tudi za to, da je imel na razpolago vedno lepo število dinastičnih, nacionalnih, poučnih, zabavnih in aktualnih prosvetnih filmov. Tudi za letošnje leto ima na raz-
polafo okoli 115 prosvetnih filmov, katerih imena so tudi razvidna iz našega seznama.
Prosvetno delo: Da bi bilo delo ZKD na vseh področjih kulturnega delovanja produktivno in sistematično, se je izvedla delitev dela v tem smislu, da se je razdelilo vodstvo na različne precej samostojne odseke z referenti na čelu. Vsi ti odseki so stopili takoj na delo in so referenti pokazali mnogo volje in zanimanja Kljub revnim sredstvom kljub temu, da smo bili navezani popolnoma sami nase, da smo dobili bagatelno podporo, da nas društva niso podpirala, kljub vsemu je vodstvo ZKD v letošnjem letu pokazalo toliko aktivnosti, da malo katero leto.
Po svojem poročilu je tajnik prečital še poročila odseka za kino, dramskega odseka in odseka za mladinski pokret. ZKD v Ljubljani ima generalno zastopstvo jugoslovenskega prosvetnega filma
za dravsko banovino. Lani je bilo s 24 filmi 223 predstav. Uspeh zadovoljuje. — V dramskem odseku se je arhiv pomnožil (na 164 del), vendar pa delo ni napredovalo. Pisarna ZKD bo sestavila statistiko, po kakšnih delih najbolj povprašujejo podeželski odri. Treba bo tudi razpisati nagrado za izvirno domače odrsko delo. — V mladinskem odseku so včlanjena precej številna omladinska društva, nekatera pa še manjkajo, med njimi vsi podmladki Rdečega križa in Jadranske Straže.
Slednjič je blagajnik Drago Pogorelec podal obračun, ki v glavnem navaja, da je bilo 144.000 Din prometa. Poročila so bila s tem zaključena in razvila se je debata, ki je pripomogla k razbistritvi marsikterega vprašanja in potrebe. V imenu revizorjev je ravnatelj Jeran sporočil, da so našli vse poslovanje v redu, nakar je bila soglasno sprejeta razrešili ca vsemu odboru.
Soglasna zaupnica vodstvu
Zbor nikakor ni hotel pristati na običajni kratki odmor za določitev kandidatov v novi odbor. Tako je skupščina soglasno hotela manifestirati svoje popolno zaupanje dosedanjemu odboru. Ko je bila prečitana lista, ki jo je bil sestavil dosedanji odbor, jo je skupščina sprejeia z gromkim odobravanjem. Tako torej tvorijo vodstvo ZKD za nadaljnjo dobo: direktor Jug, Franjo Marn, dr. Mihelak, dr. Kape, ravnatelj Špicar, Karel Pogorelec, dr. Stojan Bajič, direktor Pavlic, inž. Zs.'jec, dr. Reya, Tonja, Boris Puc, Poharc in prof. Mlakar, nadzorni odbor pa načelnik Breznik, ravnatelj Jeran in inž. Bevc. — Direktor Jug se je toplo zahvalil za zaupanje in zagotovil nesebično vztrajno prizadevanje, v popolni zavesti, da delo vodstva ZKD nikakor ni lahko.
Med slučajnostmi so se pretresala najrazličnejša vprašanja in delegati so dobili na vse najtočnejša pojasnila ali za-g%tovilo, da se bo ukrenilo še to in ono, kar bo moglo služiti razvoju društev in napredku narodne prosvete. Slednjič so bile sprejete kratke, jedrnate resolucije.
Resolucije
Delegati nacionalnih kulturnih društev, zbrani na občnem zboru ZKD dne 5. novembra so sprejeli naslednje resolucije soglasno:
1. Da zahtevajo, da koncesija za eksplo-atacijo radiofonske družbe Radia Ljubljane ne preide v roke zasebnega kapitala, ampak da se izroči zadrugi naprednih nacionalnih društev, ker more edino ta oblika jamčiti, da postane Radio Ljubljana ne samo institucija za razširjanje dnevnih in meteoroloških novic, ekonomskih in drugih poročil,
za reproduciranje plošč ln opernih del, ampak da služi tudi širjenju nacionalne ideje, solidarizma ter državljanske vzgoje.
ZKD naj pristopi v to zadrugo z deležem največ 60.000 Din in da ji pripade po njenem značaju in vlogi glavni vpliv pri odločanju.
2.	Da, ZKD realizira započeto zamisel ustanovitve javne ljudske univerze, za kar naj se votira zaenkrat 10-000 Din.
3.	Naprosi naj se ministrstvo sacbračaja, da podeli ZKD eno ali dvoje kolektivnih prostih vozovnic III. razreda za dravsko banovino, da more ZKD uspešneje vršiti narodno prosveto v onem razmahu, ki je bila očrtana v poročilih.
4.	ZKD naj skuša vsa sokolska kino podjetja in druga kino podjetja združiti v enoten kartel, da monopolizira povpraševanje filmov v dravski banovini in s tem regulira program in ceno filmov.
5.	Za vsako predavanje, ki ga priredi ZKD društvom, se določi taksa Din 50.-, vendar pa je možen drugačen dogovor, kjer bo smatralo vodstvo to potrebno.
6.	Da izrekajo največjo zahvalo svojemu prosvetnemu voditelju ministru dr. Kra-merju.
•
Ko je tako bil v neprekinjenem zasedanju dnevni red docela izčrpan, je predsednik direktor Jug lahko še pred 13. uro zaključil sijajno zborovanje s poudarkom: »Veliko, veličastno delo smo dovršili! Vsi vi pričujoči ste ga omogočili z disciplino, enodušnostjo, z voljo do dela! Iskrena vam bodi zahvala! Ponesite v mesta in vas: vse dobre misli, ki ste jih culi danes na zboru. Poglobite delo za našo nacionalno prosveto!
Živela domovina, živel kralj!«
Svarilo Evropi
Bivši angleški zunanji minister Chamberlain o nevarnosti hitlerjevskega režima v Nemčiji
London, 5. novembra, d. V Angliji je bi-lo nedavno ustanovljeno društo politikov in novinarjev pod imenom »Prijatelji Evrope«, v katerem so poleg drugih bivši zunanji minister Austin Chamberlain. glavni urednik tednika »Observerja« J. L. Garvin, nadalje Wickham Steed, profesor Einstein in drugi. »Prijatelji Evrope« izdajajo brošure, v katerih opozarjajo na nevarnosti, ki groze evropskemu miru od sedanjega nacionalističnega režima v Nemčiji. V zadnji brošuri št. 7. sta bik objavljena poslednja govora bivšega zunanjega ministra Austina Chamberlaina v angleškem parlamentu. V predgovoru, ki ga je saip napisal, pravi Chamberlain med drugim:
V svoji prvi izjavi v angleškem parlamentu sem svaril pred nevarnostmi, ki groze evropskemu miru od najnovejšega razvoja dogodkov v Nemčiji V svoji drugi izjavi sem skušal Nemčiji dokazati, da ovira njena lastna politika uresničenje nemških upov. Od tedaj smo culi ponovno zagotovilo z najvišjih nemških mest, da si želi Nemčija miru, vsekakor nemškega miru. Nasprotno se ponavljajo grožnje proti slabejšhn sosedom Nemčije in radio, kinematografi, šole in univerze se stalno uporabljajo kot sredstva propagande, ki de-mantira lepe besede nemških državnikov in jim odvzema pomen, ki bi ga prav radi pripisovali tem manifestacijam. Nemčija je objavila svoj izstop iz Društva narodov ter zapustila razorožitveno konferenco, kar
pomeni korak, ki ga Henderson ne mo-re priznati za upravičenega, prav v trenutku, ko se je predsedništvo razorožitvene konference pripravljalo, da bi predložilo program za uresničenje enakopravnosti, ki jo je Nemčija vedno postavljala v ospredje svojih zahtev. Ali so bule to odkritosrčne zahteve? Alii je Nemčiia res hote'a doječi svojo varnost z razorožitvijo ali pa je bil njen dejansiki ciilj, da bi našla izgovor za nova oboroževanja, ki naj bi dala nemški vladi možnost, da bi napravila vojno za instrument oolitike in tako ponovila zločin iz 1. 1914? To so vprašanja, ki si jih morajo postaviti tudi drugi narodi. Kdor bi es danes drznil v Nemčiji dvomiti nad modrostjo te nemške politike, bi zakrivil zločin, ki se takoj kaznuje z ječo. Glasovati proti tej politiki ali pa vzdrževati se glasovanja, se tudi že v naprej označuje kot veleizdaja. Mojiih izjav, zaključuje Austin Chamberlain svoj predgovor, žal, razvoj dogodkov še ni prehitel.
London, 5. novembra, d. »News Chro-nicle« poroča iz Pariza, da namerava Sar-naut podvzeti zunanje-politično demaršo za rešitev razorožitvene konference. V Franciji so baje prišli do spoznanja, da je treba priznati Nemčiji nekaj nadaljnjih koncesij, med njimi skrajšanje kontrolne dobe od 4 na 2 leti, kakor tudi pristanek, da se bo Francija pričela razoroževati že po 5 in ne šele po 8 letih.
Spor Gdanska z Društvom narodov
Sklicanje sveta Društva nar postopanja se
Varšava, 5. novembra. AA. Senat Gdan- | ska je danes objavil komunike, v katerem pojasnjuje svoj spor z vrhovnim komisarjem Društva narodov. Policija Gdanska je prepovedala opozicijska lista »Danziger Landeszeitung« in »Danziger Volksstim-me«. Uredniki teh listov so se nato pritožili na senat, ki je odbil pritožbe. Med tem so se pritožili tudi pred komisarjem Društva narodov, ki je njihovi pritožbi ugodil. Senat se sedaj opravičuje, da ni vedel za ta sklep vrhovnega komisarja. Komunike pravi nadalje, da hoče senat spoštovati ustavo, da pa ne more dovoliti vme-
cdov zaradi protiustavnega nata Gdanska
šavanja novinarjev v notranje zadeve
Gdanska.
Varšavski krogi so mnenja, da Je hotel senat s prepovedjo teh listov preprečiti vsako kritiko nemške politike v Gdansku.
ženeva, 5. novembra. AA. Ker je danes nedelja in ker so bili zaradi tega uradi Društva narodov zaprti, novinarji &3 niso mogli zvedeti, ali je resnična vest, da je vrhovni komisar Društva narodov v Gdansku zahteval sklicanje sveta Društva narodov, da mu predloži svoj spor s senatom v Gdansku. V političnih krogih so mnenja, da je ta spor velikega pomena.
Nemsko-avstrijski spor
Dunaj, 5. novembra. A A. Listi poročajo. da se je spor med Nemčijo in Avstrijo zadnje dni poglobil. Nemške oblasti so namreč sklenile, da bodo v Nemčiji prebivajoče Avstrijce proti njihovi volji organizirale za borbo proti Avstriji. Tudi je Hitlerjevsko vodstvo v Monako-vem izdalo avstrijskim narodnim socialistom nova navodila za sabotažo Dollfus-sovega dela v prilog samostojne Avstrije.
»Wiener Zeitung« naglasa da ni slučaj, če je električna razsvetljava v Voeckla-brucku in v Celovcu odpovedala prav v času. ko sta hotela Starhemberg in Doll-fuss govoriti avstrijskim rodoljubom. List pristavlja, da so navodila in da je taka sabotaža dosegla baš nasprotno. Tudi »Reichspost« piše, da se je spor med Avstrijo in Nemčijo zaradi nelojalnosti •emških oblasti le poglobil
Zadružni kongres
Novi Sad, 5. novembra, n. Danes se je vršil 14. kongres glavnega zadružnega sa-veza kraljevine Jugoslavije. Kongresa se je udeležilo okoli 40 delegatov, ki so zastopali nad 20 zadružnih zvez iz vse država. Zborovanja se je udeležilo tudi mnogo zadružnikov iz okoliških krajev, tako da je bilo na kongresu okoli 40 ljudi. Po odobrenih poročilih centrale Je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor.
Rumunska počastitev naših oficirjev
Beograd, 5. novembra, p. Kakor vsako leto bo tudi letos 8. t. m. priredil romunski dvor slavnostni obed vsem oficirjem, ki so odlikovani z romunskim vojaškim redom sv Mihaela viteza. Na to svečanost je romunski dvor povabil tudi večje število naših oficirjev, ki so odlikovani s tem redom.
BORCEM ZA SVOBODO IN KULTURO
Nj. Vel. kralj na proslavi stoletnice gimnazije v Kragujevcu — Počastitev dela za kulturno povzdigo jugoslovenskega naroda
Kragujevac, 5. novembra. AA. Velike svečanosti za proslavo stoletnice gimnazije v Kragujevcu so se vršile že snoči ob 19.30, ko je krenila velika povorka po glavnih ulicah mesta in priredila bakla-do z navdušenimi ovacijami za kralja in domovino. Ob 20.30 je bila v Sokolskem domu akademija, v oficirskem domu pa svečana proslava.
Danes pa so se začele zlivati v mesto z vseh strani velike množice. Računa io, da se je današnje proslave udeležilo nad 20.000 oseb iz bližnje in daljne okolice. Zastopana so bila razna nacionalna društva iz vseh krajev države. V velikem številu so se zbrali tudi bivši dijaki kra-gujevske gimnazije, da se poklonijo svojemu zavodu. Vse ulice so bile okrašene z zastavami in zelenjem. Pred vhodom v mesto je bil postavljen velik slavolok z napisom »Dobrodošel naš gospodar!« Tudi po mestu samem so postavili več slavolokov. Mesto je bilo vse v prazničnem pričakovanju Nj. Vel. kralja.
Ob 10. so se pred spomenikom padlih vojakov zbrali člani vlade in generali-teta, ban Dobrica Matkovic in drugi dostojanstveniki in zastopniki javnih in vojaških oblastev.
Ob 10. je prispel pred spomenik v avtomobilu Nj. Vel. kralj, ki ga je v mesto spremljala kmečka in sokolska konjenica. Kraljev prihod v Šumadijo in v Kragujevac je bil pravi triumf. Povsod so kralju izkazovali največjo čast in mu izražali svojo vdanost in ljubezen. Posebno prisrčne so bile ovacije v Tumičih in v Desimovcu. Kralj je prispel v spremstvu generala Ječmeniča in letalskega podpolkovnika Savica. Nj. Vel. kralj je najprej pregledal častno četo in sprejel poročilo komandanta. Nato sta ga pozdravila ban Matkovic in predsednik kragujevske občine Aleksa Obradovic. Kralj se jima je zahvalil za nujne pozdrave in nato stopil na stopnjice spomenika, kamor je položil lovorjev venec. Med tem je častna četa oddala salvo, godba pa je zasvirala državno himno. Nj. Vel. kralj se je po končani slovesnosti poslovil od prisotnih in se napotil pred poslopje gimnazije, kjer je bilo zbranih več tisoč ljudi. Pri vhodu v gimnazijo, ki je danes proslavila 100 letnico svojega obstoja, je vladarja pozdravil ravnatelj gimnaziie Triokovic. Po končanih obredih, ki jih je opravil namesto obolelega patrijarha Varnave episkop Tihon, je Nj. Vel. kralj odkril spominsko ploščo, vzidano na pročelje poslopja. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralj imel naslednji govor:
Današnja svečanost je v bistvu izraz
hvaležnost! Šumadiji za vse, kar je neprestano delala za našo nacionalno idejo.
Pred našimi očmi korakajo v tem trenutku spomini na njene sinove in na vsa njena pokolenja, ki so s svojo požrtvovalnostjo in svojim junaštvom, kadarkoli je bila potreba, dokazala, da naš narod zasluži svobodo in svojo lastno kulturo.
Ti so prvi osvobodili narod pred zatiralci, ti so si izvojevali pravice do : valjenja in samostojnosti, ti so s svojimi svobodnimi ognjišči vzdramili vero med neosvobojenimi brati in postali zatočišča rodoljubov z vseh strani, ti so prednja-čili srbstvu in jugoslovenstvu v vseh borbah za osvobojenje in zedinjenje.
V	teh bojih in tudi izven teh bojev so pokazali, da so vedno na višini svoje misijonske in voditeljske vloge, ki jim jo je začrtala zgodovina, čeprav v težkih okoliščinah, so vendar neumorno razvijali tudi kulturno delo in uspeli, da ga vzajemno in po načrtih razvijajo, kar najlepše dokazuje stoletnica, ki jo danes skromno proslavljajo. Tudi ta dogodek dokazuje v nizu brezštevilnih primerov, kolikšne napore je Šumadija izvedla za naš zunanji napredek in za notranjo poglobitev in kolikšne moralne vrednosti je to njeno delo.
To delo in ta prizadevanja Šumadije in šumadijski duši vedno dragega sodelovanja bratov iz vseh jugoslovenskih krajev so omogočila tej šoli, da je postala matica najodličnejših pokolenj in da je mogla nacionalno misijo zedinjevalnega in jugoslovenskega duha z uspehom negovati, razvijati in probujati. Njeni voditelji in učitelji so dvignili njen sloves na zavidno višino ves čas njenega stoletnega obstoja, oddolživši se s tem vestno svojemu jugoslovenskemu rodu; s svojimi vzgojnimi pokolenji pa so proslavili njen obraz na vseh področjih v miru kakor v vojni.
V	znak svojega priznanja takemu njenemu delovanju ji poklanjam naš red sv. Save I. stopnje v prepričanju, da ga je dostojno zaslužila in da ga bo dostojno tudi upravičila.
Nj. Vel. kralj Aleksander je nato izročil odlikovanje ravnatelju gimnazije Tripkoviču v varstvo. Prisotni so kralju pri tej priliki priredili viharne ovacije. Kralj si je nato ogledal razstave dijaških del vseh kragujevskih šol, kmetijsko razstavo in naposled razstavo slik in kipov bivših dijakov gimnazije. Po ogledu razstav se je kralj poslovil od prisotnih in se odpeljal z avtomobilom proti Topoli. Tudi pri odhodu je bil kralj deležen silnih ovacij množic, ki so mu izkazovale svojo ljubezen.
Ob 12. je bila v poslopju gimnazije spominska svečanost, ob 13. pa so se dostojanstvenik i in odposlanci zbrali k banketu. Ob 17. je predaval profesor Ni-količ o stoletnici zavoda, ob 20.30 pa je bil v Sokolskemu domu svečan koncert. Svečanosti se bodo nadaljevale jutri po določenem načrtu.
Nj. Vel. kraljica v Zagrebu
Zagreb, 5. novembra. AA. Ob 12.20 je
Nj. Vel. kraljica Marija posetila zagrebško katedralo. Ze dolgo prej se je pred katedralo zbrala množica, ki je nestrpno čakala, da izrazi kraljici svojo vdanost in ljubezen. Tudi n</ anjost katedrale je bila nabito polna vernikov. Nekaj minut
f>red tem časom so prispeli pred katedra-o minister Matica, ban savske banovine dr. Perovič s tajnikom Vojnovičem in upravnikom policije Mihaldžičem. Kmalu nato sta prispela dvorna dama gdč. Gru-jičeva in adjutant Nj. Vel. kraljice polkovnik Leka. Pred vrati katedrale, ki so bila na stežaj odprta, so bili zbrani cerkveni dostojanstveniki z nadškofom dr. Bauerjem, častnim škofom Salisom Sevi-som, škofom Premužem in kanoniki.
Ko je avtomobil Nj. Veličanstva prispel pred katedralo, je množica priredila kraljici viharne ovacije. Kraljica se je pripeljala v spremstvu dvorne dame dr. Svrljugove. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je pozdravil kraljico z naslednjimi besedami:
»Vaše Veličanstvo! Presrečen Mm, da vas lahko pozdravim pred tem svetim hramom in da vas lahko povedem v to sveto hišo.«
Nj. Vel. kraljica Je prisrčno pozdravila prisotne, nakar je stopila v katedralo s svojim spremstvom. Obšla je glavno ladjo in posamezne oltarje, nato pa je stopila v zakladnico skozi zakristijo. Tu je pojasnjevala dragocenosti ga. dr. Stelia Ub. Najbolj se je kraljica zanimala za diptihon. ki je največja dragocenost te zakladnice. Kraljica je pozorno poslušala razlago in zgodovino te umetnine. Po ogledu zakladnice je kraljica zapustila katedralo in se med viharnim vzklika-njem množice vrnila v dvorec.
Ob 3. popoldne se je Nj. Vel. kraljica Marija odpeljala na izlet v Podsused ter se po eni uri vrnila zopet v dvor.
Dopoldne je Nj. Vel. kraljica sprejela v avdijenci odbor društva za srednješolski azil. Nj. Vel. kraljica je izročila predsednici društva Jelisavi Draškovič 20.000 Din kot darilo kraljeviča Andreja, pokrovitelja srednješolskega azila.
Balkanska konferenca
Včeraj je bila otvorjena v Solunu četrta balkanska konferenca, na kateri so vsi delegati naglašali potrebo čim tesnejšega sodelovanja balkanskih držav
Solun, 5. novembra. AA. Danes ob 10.30 je bila na svečan način otvorjena četrta balkanska konferenca. Otvoritvi so prisostvovali poleg delegatov iz posameznih balkanskih držav grški zunanji minister Maximos, ravnatelj političnega oddelka grškega zunanjega mi-nistvrva Papineli, jugoslovenski poslanik v Atenah Boško Hristič in drugi. Med prisotnimi je bilo tudi mnogo poslancev grškega parlamenta.
Pred otvoritvijo je godba odigrala himne posameznih balkanskih držav, nato pa je govoril predsednik balkanske konference Papanastasiu, bivši predsednik grške vlade, ki je v svojem otvoritvenem govoru očrtal politična in gospodarski položaj in govoril o pomenu balkanske konference. Poudarjal je, da je balkanska konferenca glede stabilizacije miru že dosegla velike uspehe, ki so postali posebno očitni po zadnjih prizadevanjih zunanjih ministrov posameznih držav. V zvezi s tem je omenil tudi potovanje Nj. Vel. kralja Aleksandra po Balkanu, ki je v mnogem okrepilo mir. Semkaj spada tudi potovanje rumunskega zunanjega ministra Titulesca. Pozitivno delo za mir predstavljata tudi grško-turški pakt in novi jugošlovensko-turški pakt, ki bo v kratkem podpisan. Vsa ta prizadevanja bodo rodila še velike sadove.
Za njim je govoril grški zunanji minister Maximos, ki je v daljših izvajanjih očrtal obrise splošnega političnega položaja in se podrobno dotaknil tudi položaja na Balkanu in pomena balkanske konference.
Albanski delegat na konferenci Nas! je v svojem govoru kritiziral balkanske vlade, češ, da podpisujejo samo bilateralne sporazume. Zahteval je, naj bi vlade balkanskih držav rajše podpisovale pakte v smislu enotnega balkanskega pakta. Izjavil je, da je albanska vlada pripravljena pristopiti k balkanskemu paktu.
Predsednik bolgarske nacionalne skupine Sakazov je v svojem govoru izvajal, da je bilo ozračje te konference za bolgarske delegate doslej dokaj temno, sedaj pa je bolgarska delegacija naletela v Solunu na vedro razpoloženje. Bolgari so za pomirjenje Balkana. Govornik je predvsem pozdravil Papana-stasia kot predsednika balkanske konference, ki si prizadeva pridobiti balkanske narode za solidarno sodelovanje na Balkanu in ki je že doslej delala v tej smeri. Sedaj gre za to, da se v tem pogledu izvedejo odločilni koraki. Navzlic temu pa si ne smemo prikrivati raznih težkoč. Med balkanskimi narodi obstojajo še vedno nesoglasja, ki jih je treba postopno odstraniti, da se razčisti položaj. Sedanje razpoloženje na
balkanski konferenci pa opravičuje najboljše nade v bodočnost.
Naslednji govornik je bil predsednik rumunske skupine Raducanu, ki je že v začetku svojega govora poudaril, da pakt o nenapadanju, ki so ga sklenile Rumunija in države Male antante, ni naperjen proti nikomur, najmanj pa proti balkanskim narodom. Ta pakt pomeni nasprotno čvrsto osnovo za moralno in duhovno skupnost balkanskih narodov. Rumunija je pripravljena sodelovati z vsemi balkanskimi narodi za konsolidacijo miru. Na koncu je poudaril, da bi morali balkanski narodi še temeljiteje skrbeti za svojo varnost.
Turški delegat Hasan-bej je izjavil, da vodi turška vlada politiko miru in da je brez pridržkov za sodelovanje med balkanskimi narodi. Navedel je izjavo predsednika turške republike, ki je dejal, da imajo balkanski narodi skupno preteklost in da bi morala biti ta skupna preteklost jamstvo za skupno delo v bodočnosti.
Predsednik jugoslovenske skupine, bivši minister Vasa Jovanovic, je med drugim izjavil:
Ideja zbližanja med balkanskimi narodi si je sedaj utrla pot. Ta ideja je sedaj že daleč naokrog vidno znamenje in njena naloga je, da pride še bolj do izraza. Sodelovanje med balkanskimi narodi pridobiva na pomenu in postaja velik činitelj mednarodnega življenja. Pomen tega sodelovanja je razviden iz velikega števila delegatov, ki se udeležujejo četrte balkanske konference. Posebno razveseljiva je prisotnost tolikšnega števila parlamentarcev, kar bo pospešilo cilje balkanske konference. Sedaj uvidevajo že mnogi, da je bolje začeti s sodelovanjem med narodi že "danes, kakor pa jutri. S sodelovanjem med balkanskimi narodi bo tudi balkanski polotok postal činitelj miru v Evropi. Veselje, s katerim smo zapustili balkansko konferenco v Bukarešti, je danes še večje. Veselimo se, da sodelujemo pri zbližanju balkanskih narodov. Pri tem pa ni treba gledati na to, kar nas deli, temveč na skupne interese, ki morajo prevladati interese posameznih držav. Ti skupni interesi nam nalagajo skupno obrambo gospodarske in politične neodvisnosti vseh nas. Balkan mora Ob ca ti Balkancem. Da pa dosežemo ta cilj, je treba, da si olajšamo medsebojno zbližanje. Jugoslovenska skupina je mnenja, da je treba idejo zbližanja med balkanskimi narodi poglobiti s proučitvijo skupnih socialnih, kulturnih in gospodarskih vprašanj. V to svrho bo predložila poročila in predloge, ki se nanašajo zlasti na gospodarsko sodelovanje med balkanskimi narodi. Predvsem je treba proučiti vprašanja gospodar-
skih sporazumov. Carinsko unijo med balkanskimi narodi n. pr. je treba po našem mnenju čimprej ustvariti. Zavedamo pa se tudi, da je ta cilj dosegljiv le postopno. Najprej je treba vzpostaviti sistematične trgovinske odnošaje med posameznimi balkanskimi državami. To je treba doseči čimprej, kajti ti odnošaji še vedno niso dozoreli, čeprav imamo za seboj že tri balkanske konference. Drug? stopnja obstoja v carinskem sodelovanju. Za izmenjavo proizvodov naj se uvedejo preferenčne tarife med balkanskimi državami. Te tarife naj bi slonele na skupnih sporazumih. Jugoslavija kot agrarna dežela smatra na primer, da so zelo važna vprašanja kmetijskih kreditov, sodelovanja med zadrugami itd. Delati moramo vsi, kakor nam nalagajo dolžnosti za skupno bodočnost, za skupno varnost in mir.
Za častne predsednike konference eo bili nato izvoljeni predsedniki vlad posameznih balkanskih držav. Pred za-ključitvijo današnje seje je govoril še odposlanec Društva narodov Taylor, nato pa predsednik mednarodne z^eze za mir, Knigge, ki je pozdravil konferenco in opozoril zlasti na dejstvo, kako lepo se razvijajo dogodki na Balkanu, če jih primerjamo z dogodki v Evropi. Na Balkanu se poraja pokret najživahnej-še aktivnosti za stabilizacijo miru. Nekoč se je moral Balkan sramovati pred Evropo, sedaj pa se mora Evropa sramovati pred Balkanom, zlasti, kar se tiče konsolidacije miru in mednarodnega sodelovanja.
Delegati jugoslovenske skupine na četrti balkanski konferenci so ob 14. odšli s predsednikom konference Papana-stasiem in z jugoslovensldm poslanikom v Atenah Hrističem na pokopališče bivših jugoslovenskih bojevnikov ▼ Zejtinliku, kjer so položili na skupni spomenik krasne vence.
Ob 15.30 so grške oblasti odkrile na rojstni hiši predsednika turške republike Gazija Mustafe Kemal-paše spominsko ploščo. Zvečer pa so priredile na čast delegatom svečan banket.
Stoletnica čsl. državne hhnne
Praga, 5. novembra, d. Pevski festival, ki bo prihodnje leto prirejen v Češkoslovaški, bo velika narodna svečanost. Proslavi narodnih skladateljev Smetane in Dvoraka se bo pridružila tudi proslava 100 letnice narodne himne. L. 1834 se je namreč prvič pela »Fidlovačka«, ▼ kateri je bila pesem »Kde domov muj«. Češkoslovaška pevska obec j« na svojih poslednjih sejah sklenila, da priredi 22. aprila dan mladine, na katerem bodo nastopili izbrani pevci iz vseh češkoslovaških osnovnih in srednjih šol.
Francoski polet v Afriko
Istre«, 5. novembra. AA. Letalski general Vulllemln je izjavil, da bo njegova letalska odprava jutri odletela na polet v Afriko, če se vreme ne bo poslabšalo. Dve letali, ki bi bila morala danes odleteti v Perpignan In Los Alcazares. sta se morali vrniti zaradi slabega vremena.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Zimska nedelja sredi jeseni
Ljubljana, 5. novembra.
Dobili smo zimo sredi jeseni. Snežilo Je v soboto ne samo v Ljubljani, marveč skoro povsod v dravski banovini. Sneg naglo kopni, a pri tem vendarle povzroča škodo.
Dopoldne nekoliko pred 10. je padla utrgana telefonska žica na električni tramvajski vod. Zaradi tega je bil ves tramvajski promet na progi od Evrope do
pošte ter po vsej stari progi in tudi na dolenjsko stran celo uro ukinjen. Tehnično delavstvo iz remize je takoj odšlo na delo, napako so odstranili in ob 11. je bil promet spet v redu.
Po mestu je vladala plundra, v okolici še bolj. Zato ni bilo kaj velikega gibanja, vsekakor pa je družabno življenje bilo že v soboto zvečer zelo živahno.
Ruski učenjak predava v Ljubljani
V soboto zvečer je predaval pod okriljem Ruske Matice v prostorih Francoskega instituta v Ljubljani znameniti ruski znanstvenik in publicist, pravi člen Ruske akademije znanosti, prof. Peter Struve iz Pariza. Uglednega predavatelja je pozdra-vii v imenu Ruske Matice njen predsednik, univ. prof. E. Spektorskij, ki se je spomnil letošnjih slovanskih jubilejev, med njimi 251etnice slovanskega kongresa v Pragi. Nato je povzel besedo prof. Struve in nas v daljšem predavanju seznanil z osebo in delom ruskega slavista Vladimirja Ivano-viča Lamanskega, čigar stoletnica rojstva pada v letošnje leto.
Vladimir Ivanovič Lamanskij se je rodil 26. junija 1833 in umrl 19. decembra 1914. Bil je »in visokega uradnika v ruskem finančnem ministrstvu, njegov brat je bil ravnatelj ruske državne banke, a tudi ostali bratje so zavzeli odl;čne položaje, medtem ko je njegov sin Vladimir Vladimiro-vič zaslovel kot odlični geograf in geolog. Predavatelj je spoznal Vladimirja Ivano-▼iča v osemdesetih letih kot vseučiliščnik: bil je originalen mož, majhen, z dolgo brado; njegova figura je razodevala nekaj docela svojskega, a tudi imponujočega. Lamanskij je bil eden največjih ruskih poznavalcev Slovanov in tudi znamenit publicist. Kakor njegov slavni učitelj Striznievski, ki je iz narodnega gospodarja in statistika postal etnolog in nato frlolog — slavist, se je tudi Vladimir Ivanovič prvotno bavil z -aziskavanjem slovanske pravne zgodovi-
ne, nato je postal zgodovinar kulture, bavil pa se je mimo tega z etnografijo, ustanovil najboljši ruski etnografski časopis »Živa ja starina« in se sploh zanimal za mnoga vprašanja, za mladih let enako kot vse poznejše življenje. Rusi so imeli v 19. stoletju mnogo takih, skoraj univerzalnih znanstvenikov in publicistov in med nje se šteje tudi Lamanskij. Njegova prva disertacija je obravnavala Slovane v Mali Aziji, v doktorski disertaciji pa je zbral in kritično premotril vse, kar so na zapadu pisali o Slovanih. Njegovi poznejši spisi, ki vsebujejo sila mnogo tudi še danes tehtnega materiala, pe so stali večidel nedovršeni. Proučeval je med drugim grško-slovanske stike, znanstveno raziskava! staro češko literaturo; med viri, ki jih je uporabljal, citira tudi našega Kopitarja. Zal, da je ostala nedovršena njegova velika študija o sv. Cirilu in Metodu. Posebno znamenit je bil Lamanskij kot publicist Ta pozni slo-vanofil sodi med najaktivnejše ruske publiciste 19. stoletja. Bil pa je tudi kot publicist znanstven mislec in prodoren kritik; njegovi sestavki so razodevali poleg publicističnega temperamenta obsežno erudicijo in veliko objektivnost
Zanimivo in na široko zajeto predavanje je zapustilo najboljši vtislk in občinstvo se je učenemu predavatelju zahvaljevalo z navdušenim aplavzom. Udeležba je bila vzlic slabemu vremenu zadovoljiva. Med poslušalci smo onazili tudi češkoslov. konzula g. inž. Ševčika.	—o.
Deseti brat pri šentjakobcanih
V soboto in sinoči so v svoji dvorani v j Mostnem domu otvorili Šentjaikobčani novo sezijo svojega odra. Ko so lani v tem času otvarjali svojo novo, s trudom priborjeno dvorano 9redi mesita, je bil to za vse Šent-jakobčane velik praznik in prva predstava je bila tedaj zasedena do zadnjega kotička. V enem letu, tako se zdi, je teatr-ska kriza tudi v Šentjakob narahlo posegla s svojo roko, vendar pa je oder ohranil Številno zvesto družino občinstva okrog sebe. Za prvo predstavo so naštudirali Jurčičevega »Desetega brata« v novi lastni dramatizaciji. »Deseti brat« je najbolj razširjen, najbolj priljubljen slovenski roman in nič čudnega ni, da se pisatelji in gleda-1:rilci delavci zmerom iznova lotevajo, poiskati mu čim popolnejše odrske podobe, da bi nepozabne tipe originalnega Jurčičevega dolenjskega miljeja prikazali občinstvu tudi v neposredni, ž'vi sliiki. Drama se iz Jurčičevega romana seveda ne da napraviti in zato ni na nikomer krivde, da tudi nova dramatizacija ni prinesla povsem zadovoljive rešitve.
Uprizoritev sama pa je bila v vsakem oriru na višku. Za režijo, ki je bila odlična, na lepaku nihče ni podpisan in tsko se v gledalcu še potrjuje vtis, da je uprizoritev nekakšno kolektivno delo ansambla. Režija, inscenacija in igralci — vsi so dali najboljše k sebe, kar oder zmore, in so
ustvarili predstavo, s katero so nadvse dostojno uvedli novo leto svojega dela. Sce-nerija, ki so jo pod vodstvom g. Jeroma zasnovali člani' odra, je idilično preprosta in lepa, pesem za odrom jo je diskretno podčrtavala. In igralci — sami stari dobri znanci, ki vsako leto stopajo na sceno zmerom bolj svežih, bolj vajenih moči, vmes pa nekaj novih, mladih, ki so najboljša garancija, da odet ne rase samo po posameznikih, temveč tudi v svoji celoti. Gosp. Košak (Martinek Spak) ni bil prvi igralec samo po velikosti vloge, temveč tudi po kvaliteti igre. V duetu Manica—Kvas, ki je v dramatizaciji vse premalo izrazit, sta gdč. Pirčeva in g Kune odigrala prav tiho lepe prizore. Vkljub neodrskemu tekstu je zlasti gdč. Pirčeva podala lep lilk grajske gospodične. Iz brezdanje vreče smeha sta s polnimi prgišči zajemala gg. Bučar m La-vrič kot Krjavelj in Dolef. Na bogati galeriji kmečkih tipov je bil najvernejši Ma-tevžek g. Gnidovca, ki je obenem edini govoril polnozvočen dolenjski dialekt. (In vprašanje ljudskega govora na odru ni zadnje vprašanje ljudskega igralca.) V grajskem, gosposkem krogu so z nastopom osvojili še gg. Kartrs kot stari Piska v, Kuk-man, Hamžič, Vinjak in pa gdč. Meletova.
Občinstvo je sprejelo igro z živahnim aplavzom.
Pričetek družabnih večerov JNS
V restavracijskem salonu na glavnem kolodvoru se je vršil v soboto zvečer prijateljski sestanek pristašev JNS za taborsko okrožje. Čeprav je bilo prav slabo vreme in je divjal zunaj snežni metež, čeprav je bilo na vseh koncih in krajih polno prireditev, je bil sestanek odlično obiskan, dvorana polna.
Zborovanje je otvoril predsednik taborskega okrožja dr. Pestotnik s kratkim pozdravom. To je prvi letošnji sestanek, a se bodo poslej po možnosti vršili vsak mesec. Poudarjal je važnost teh sestankov zlasti v političnem pogledu in podčrtal, da je treba začeti organizacijo graditi od spodaj navzgor ter širiti idejo nacionalne stranke med narodom. Važni pa so taki sestanki tudi v kulturnem, prosvetnem in socialnem pogledu, ker se zbe-ro ljudje vseh slojev in stanov in se dobro spoznajo kot tovariši in sodelavci. Potrebni pa so taki sestanki tudi, da se izve za socialne potrebe okraja kakor posameznikov. V prosvetnem pogledu je važno, da slišimo kako predavanje ali diskusijo ter da medsebojno izmenjamo misli. JNS bo prirejala redno taka predavanja. H koncu je dr. Pestotnik prečita! pozdravno brzojavko ministra dr. Alberta Kramerja. Bilo je sklenjeno, da
se g. ministru odpošlje enako prisrčna zahvalna brzojavka.
Udeležence sestanka je nato pozdravil dr. Cepuder kot poslevodeči predsednik sreskega odbora JNS ter jim izrazil tudi pozdrave po naročilu ministra dr. Kramerja. Na kratko je podal zgodovino ustanovitve JNS in se pridružil izvajanjem predgovornika, da je treba stranko graditi od spodaj navzgor in da mora biti vsa stranka osnovana na moralni bazi. Na površje morajo priti tudi mladi ljudje.
Glavni del večera je izpopolnil z vsestranskim, temeljitim, poučnim predavanjem prof. dr. Rudolf Koprivnik. Podal je odlomke iz politične zgodovine Balkana v zadnjih desetletjih, v polpretekli dobi, nato pa povedel poslušalce v zgodovino srednjega veka na Balkanu, ko so balkanski narodi še imeli svoje lastne države, a so bili pozneje zasužnjeni s strani Turkov. Njihovo življenje pod turško vlado je bilo mučno, neznosno. Po večstoletnem jarmu so se začeli balkanski narodi v 18. stoletju polagoma odtr-gavati od turške države, toda kmalu so zapadli pod vpliv interesnih sfer velikih držav, predvsem Nemčije in Avstrije, na drugi strani pa Rusije in Anglije. Kakor
je bil Balkan že prej torišče krvavih bojev, tako je postal tudi v najnovejšem času. Na Balkanu sta se križala oba velika interesa, nemški »Drang nach Osten« in pa ruski. (Rusi so hoteli skozi Bospor na Sredozemsko morje.) Predavatelj je pojasnil, zakaj je Rusija sklenila, da dobi dohod na odprto morje. Kot veliki 150 milijonski državi je to neobhodno potrebno. Seveda to zopet ni bilo v interesu Anglije, za katero je važna hegemonija na Sredozemskem morju. Ko je propadla turška država in ko je izbruhnila mladoturška revolucija, je bil to povod za ustanovitev Balkanske zveze, za katero je imel največ zaslug blagopokoj-ni kralj Peter I., ki si je začrtal velik program: osvoboditev Srbije in osvoboditev vseh Jugoslovenov. Prvo se mu je posrečilo v balkanski, drugo po svetovni vojni.
Predavatelj je nato prešel na najnovejše dogodke, na potovanje našega kralja, ki je imelo namen zhiižanja balkanskih narodov, orisal je razmerje med Srbi in
Bolgari in pouderjd. da si naroda sam/
pač nista bila nikdar zelo nasprotna, pač pa je vzajemnost med obema narodoma
rušil kralj Ferdinand, zdaj pa so na delu zločinske tolps komitašev. Dr. Kropiv-nik M je dotaknil tudi našega razmerja z Grčijo, ki je postalo v zadnjem času prav prijateljsko tesno. Prešel je na Albanijo, kjer je na vladi režim, ki je materialno odvisen od Italije. Ker ima naša država okrog sebe za sosede države, od katerih jih mnogo ni nam naklonjenih, je stopila v krog Male antante, v zadnjem času pa so se poglobili tudi stiki med bratsko Poljsko in deloma tudi Rusijo.
Blokacija držav, zlasti malih, je potrebna, ker je to edino jamstvo za mir in nekak protiutež ekspanzivnosti drugih neprijateljskih držav. Predavatelj je podčrtal, da je dal naš kralj prvi iniciativo za snovanje blokov, pobornikov svetovnega miru.
Dr. Pestotnik se Je predavatelju toplo zahvalil, nakar je še enkrat govoril dr. Cepuder. Na sestanek so prišli tudi pevci »Sloge«, ki so pod vodstvom Mirka Pre-melča odpeli več umetniško dovršenih pesmi. Večer je potekel v najlepši harmoniji ter je bil zaključen opolnoči, ko so poslušalci odšli z najboljšimi vtisi.
Koroški Slovenci za slovenski Korotan
Ljubljana, 5. novembra.
Vsako leto so na brate za našimi mejami težji spomini. Vsako leto se jih sponi in jamo z večjo bridkostjo, hkrati pa tudi z večjim, silnejšim upanjem, da dosežejo pravice, ki Jim gredo po božji in človeški postavi.
v znamenju sodobne »človeške postave«, po kateri so mali narodi Se zmirom trn v peti velikih narodov, je v soboto bil v dvorani Delavske zbornice večer koroških Slovencev. Z veliko zamudo in ob pičli udeležbi ga je okoli 21. ure otvoril predsednik Kluba koroških Slovencev g. Primožič. S kratkim pozdravnim nagovorom in z uvodno besedo, ki jo je namenil zlasti bratom ob Žili, tam v Podjuni in Rožu in pri Gospe Sveti, je poklical na oder koroškega fanta, ki je lepo recitiral domoljubno pesem, slavečo Korotan in Jugoslavijo, prežeto z mislijo na izgubljeni Korotan.
Sledilo je predavanje dr. S to Jana Baji-ča, ki je govoril o mednarodnem pomenu koroškega vprašanja. Po geografskem orisu Koroške je prikazal udarnost nemškega in pasivnost slovanskega elementa, podal jedrnato padec slovenskih knezov pod vpliv Nemcev in zatem prodiranje nemštva na jug. — Z zrušenjem avstro-ogrske monarhije je koroško vprašanj® postalo mednarodno; sicer ni tako razvpito in znano kakor nekatere druge veliko manj pomembne politične zadeve, za xar pa je treba iskati vzrokov pri velesilah, ki na tem vprašanju niso zainteresirane direktno. Po prikazu koroških bojev, spo-minjajoč se junakov Malgaja, Puncerja in Maistra, je g. predavatelj prišel do zaključka, da koroško vprašanje treuutno ni mednarodni problem — ostalo Je pa le mednarodno, ki čaka ugodnega trenutka v bodočnosti; tedaj pa postane — po prizadevanju Nemčije za priključitev Avstrije — ognjišče evropske politike. Vsekakor tega še ni pričakovati v bližnji bodočnosti. Treba je pa biti na straži, da Nemčija ne postane neposredni so3ed Jugoslavije in Madžarske in da CSR ne bo od treh strani obkoljena...
Poglavje o morebitni priključitvi Avstrije k Nemčiji je bilo na tem večeru nedvomno najbolj žgoče. Predavanje Je bilo tem bolj zanimivo, ker se Je g. predavatelj ozrl tudi na vse sedanje politično stanje v Evropi, se smotreno dotaknil politike balkanskih držav, omenil balkansko zvezo in Malo antanto, gradil na nju svoja izvajanja glede bližnje bodočnosti, ki nikakor ne bo za nas tako kritična, če uspe prva zveza in vztraja druga pri svojih miroljubnih smernicah in svojih pravičnih zahtevah.
Vsi navzoči so g. predavatelja za tehtna izvajanja o koroškem problemu in za lep prikaz naše borbe bogato nagradili z aplavzom. Za njim je nastopil pevski zbor koroških Slovencev, ki je lepo zapel »Gor čez izaro«. Potem je spregovoril drugi predavatelj g. prof. dr. Kušej o stanju Koroške v današnjem pravnem pogledu. Bilo je to predavanje, čeprav za večer pri pogrnjenih mizah skoroda prestrogo in vseskozi znanstveno, globoko dojeto, tako, kakršnih si še želimo. Mirno in stvarno razglabljanje o pravnih težavah malega naroda v odnosu do velikih je spravilo prav vse poslušalce do tega, da so se poglobili v ta večer spominov na Koroško. Ob zaključku se je g. predavatelj dotaknil še utrakvističnih šol na Koroškem, ki so prav za prav nemške. Zlasti toplo se je spomnil slovenske mladine, tega našega koroškega rodu, ki je zapisan narodni in kulturni smrti. Narodni zato, ker je brez stikov s telesom slovenskega naroda, kulturni zato, ker ostane kljub vsemu potuj -čevanju v bistvu le Slovenec — a zaradi
TED1N D
Plačana ljubezen
"od tem filmskim naslovom si bo vsakdo predstavljal film z vsebino pocestništva. Vendar ni tako: Režiser Georg Jacobi si je vzel za vsebino tragedijo žene, katere mož je bil na visokem in odgovornem položaju, a je zaradi splošne krize postal brezposeln, brez zaslužka, žena je videla, kako propada dom, bala se je za otroka in moža. Rada bi pomagala, a ni šlo. Da reši moža in otroka, je segla po zadnjem sredstvu; prodajala se je za denar. Do tega koraka so jo prisilile razmere. Odpovedali so jim stanovanje, v nekaj dneh bi se morali izseliti ln ni vedela, kje bo dobila denar, da kupi ljubljenemu sinku kos kruha.
V velemestu, polnem bogastva in bede je lepa in ponosna ženska kmalu našla pot. V elegantnih salonih Grand hotela se je sestajala »Elita«. Tu so imeli svoj bridgeklub. Sem je zašla tudi gospa Heda, iskala je svojo prijateljico Vero, ki Ji je bila obljubila, da jd izposluje pri svojem prijatelju zaposlitev moža. a tudi tu ni uspela. Tudi tu vlada brezposelnost. Ni izhoda in ga ni. Samo madame VVronska-ja še lahko pomaga. Ona ima najelegant-nejši in najbolj luksuriozni lokal"»Maison des Rendes-vous«, lokal, v katerem lahko moški z nabitimi listnicami kupijo v kratkem času ženske iz najboljše družbe. Heda je v strašnem duševnem in materialnem boju, stric njenega moža je odbil pro-
šnjo za pomoč na najsurovejši način. V tej duševni razdvojenosti se poda na pot k Madame Wronski. Heda je upala, da ji Madame Wronskaja posodi denar. A ko je zaznala, kakšno protiuslugo zahteva od nje, se je obrnila in šla.
Sedaj je spoznala, odkod ima njena prijateljica denar za elegantne obleke in razkošno življenje. Zapuščajoč to grozno hišo, sreča generalnega ravnatelja Jornsa, človeka, ki je bil stalen in najvidnejši gost tega lokala. On vidi Hedo. Njen elegantni nastop iu samozavestna drža mu imponi-rata. Od Madame Wronske zahteva, da mu jo za vsako ceno privede. Madame Wronsikaja ga zaman svari, da Heda ne spada v vrsto njegovih žrtev. Gospod generalni ravnatelj užaloščen pretd, da se sicer več ne vrne v ta lokal.
Heda pride domov baš v času, ko se je hotel nlen mož ustreliti. Muke trpljenja so Jo tako upropastile. da ni imela nikake odpome sile v>*č. Padla je. Dobila je denar, za kateregra je prodala svojo čast in srečo. Mož dobi zaslužek, a žena je pred duševnim polomom. Mož vesel, a žena v mukah, šla je na pot, s katere ni povrat-ka.
Mož J? seveda le dognal, odkod ženi denar. Sledi tožba za ločitev zakona. Otrok, njen ljubljenec, pripada možu. Heda zaide v preiskovalni zapor. Prijateli jo obišče in ji ponudi pomoč. Saj on ve. za katero ceno se je prodala. Pred sodiščem jo opro- I
ste. Kako to? Ona ni kriva, krivi so časi, v katerih živimo. Otrok se vrne k materi,-
ljubezen je zmagala.
* Titani neba
Filmska produkcija Metro-Goldwyn-Ma-yer je v režiji Georga Hilla izdelala film, ki nam predočuje manevre ameriške zračne flotilje. Izdelava dobrih filmov letalstva je dokaj težavna in ima to slabo stran, da nam one najdivnejše izvedbe več ali manj izdela s pomočjo trikov. V filmu »Titani neba« so pa ti triki popolnoma odpadli, namesto njih najdemo naravne posnetke vratolomnih akrobacij v zraku.
Vsebina filma sama na sebi je zajeta iz vojaškega življenja, z vsemi njegovimi dobrimi in veselimi dogodljaji ter s požrtvovalnostjo tovarišev. Pokaže nam pa tudi veliki ponos »asov zraka«. Oni strah, da bi moral za tem ali onim priti drugi na njegovo mesto. Oni boj za ohranitev položaja, v katerem se nahaja poedinec ter strah pred konkurenco drugih.
Najbolj veličasten prizor v filmu je gotovo oni, ko Jp tovariš, ponosen na svoje prvenstvo v zraku, degradiran zaradi tega, ker se ni ob alarmu nahajal na brodu. Zanemaril je svojo dolžnost in njegovo mesto zasede njegov najhujši tekmec, katerega jo sovražil.
Začele so se vaje. Aeroplani manevrirajo v zraku. Kar naenkrat pade silna megla, strah vseh zrakoplovcev. Letalo s pilotom in navigatorjem trešči v morje. Oba sta težko ranjena, a pomoči od nikoder. Strašne ure za oba osamljena in brez
narodnostne brezpravnosti podvržen tujemu telesu, izgubi slej ali prej tudi svojo osebnost, oropan narodovega dostojanstva.
Viharen aplavz, ki je sledil temu predavanju, se še ni polegel, ko je že zazvene-la z odra naša večno lepa koroška pesem. Med petjem in domačo koroško godbo se je večer ob prosti zabavi, ki ji ni nedo-stajalo pristnega koroškega duha, zavlekel čez polnoč.
Oficirska prireditev
V	soboto ob 21. se je vršil v dvorani hotela Metropol družabni večer oficirjev ljubljanske garaizije, ki je privabil mnogo občinstva, zlasti številno pa so bili zastopani tudi rezervni oficirji. Ob izvrstni godbi 40. pešpolka se je razvila prijetna zabava s plesom, ki je trajala ob najboljšem razpoloženju pozno v noč. Oficirski tovariški večeri se bodo vsekakor zelo priljubili.
Prof. JoSko Bernot f
V	soboto zjutraj je omahnil sredi dela, zadet od srčne kapi, prof. Joško Bernot. Z njim je smrt iztrgala iz naše srede izredno delovnega in ljubeznivega moža, plemenit, odkritosrčen značaj. Vest o njegovi smrti bo zlasti pretresla bivše njegove učence II. državne dvorazredne trgovske šole, med katerimi je bil pokojnik zaradi svoje dobrote in očetovskega občevanja zelo priljubljen. Pokojni je bil brat pred nekaj leti umrlega urednika »Napreja«, Zvonimira Bernota in solastnik podjetja »Žika« na Viču. Bodi blagi duši ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! — Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvaške veže Stara pot št. 2 (Leoni-šče) na pokopališče k Sv. Križu.
Nezgode
V	bolnico so prepeljali 22-letnega Rafaela Poberaja, delavca brez stalnega bivališča. Fant je ponoči baje skočil s skednja ter priletel na črepinjo, ki mu je prerezala podplat in ga ranila na nogi. Po-beraj pa pravi, da ga je nekdo sunil z nožem v podplat in ranil.
Pred gorenjskim kolodvorom je sinoči avtomobil podrl 43-letno postrežnico Antonijo Žinorijevo, stanujočo v Medvedovi ulici. Dobila je lažje notranje poškodbe. Jerica Novakova, služkinja iz Most, stanujoča v Društveni ulici 8, je pred 14 dnevi padla in dobila resnejše notranje poškodbe. Ker se je njeno stanje poslabšalo, je morala v bolnico. — Kakih velikih poslovnih nesreč kronika ne more beležiti.
„Sola in dom"
Društvo »Sola in dom« je imelo to nedeljo v dvorani Delavske zbornice občni zbor. Otvoril ga je predsednik direktor dr. Lončar. Izčrpno tajniško poročilo pa je podal ptof. Čopič, ki je navajal, da so se ustanovila nova krajevna društva v Novem mestu in Ptuju, odobrena pa so
!ravila za društvo v Trbovljah, Litiji in
ržiču. Enako društvo so ustanovili v Mariboru. V Kranju ps se je enaka za-jednica preosnovala v društvo »Sola in dom«. Tako je torej organizacija kompaktno razširjena po vsej dravski banovini. Ljubljanski odbor je navezal stike z Zagrebom, kjer imajo enako organizacijo. Tajniško poročilo navaja med podrobnim delom sestanke na posameznih šolah in na učiteljišču, anketo za enotno osnovno šolo, pripravljena pravila za novo Zvezo društev »Sola in dom«, ki jih je oblast že odobrila itd
V	novi odbor so bili v glavnem izvoljeni dosedanji člani vodstva. Članarina
ostane 10 Din. Direktor dr. Lončar je nato poročal o petkovem sestanku kulturnih društev glede učnih knjig na srednjih šolah. Tajnik prof. Čopič pa je prečital resolucijo, da imej vsaka šola lastno zgradbo, da se sprejemni izpiti in šolnine odpravijo, namesti naj se potrebno število učiteljev, odpro naj se nove paralelke, ženski oddelki na učiteljiščih naj se spet odpro, uradni seznam učnih knjig pa na i se zmeraj objavi pred začetkom šolskega leta. Zelo živahna je bila debata. Na kooneu je bila sprejeta posebna resolucija o zadevah in zahtevan, ki jih je zbor obravnaval.
Na planinah se že smučajo.
Kamnik, 5. novembra.
Se v začetku tedna Je pobelila planine v viiinl nad 1000 metrov okrog 30 cm debela snežna odeja in par smučarjev je takoj pohitelo v planine, da preizkusijo smučke ln prvi sneg, ki se nam je pričel tako zgodaj ponujati v soboto so dobile planine spet Izdatno plast novega, snega in Veliko planino je že v soboto naskočilo kakih 10 smučarjev. Vse kaže, da bo letošnja zima bolj naklonjena zimskemu športu kot pa pretekla, ko smo do srede januarja zastonj mazali smuči in čakali onega.
Prof. Srečko Kumar
bo vodil nocojšnji koncert Učiteljskega pevskega zbora v Ljubljani
Naše gledališče
Drama. Začetek ob 20.
6.	novembra, ponedeljek: Komedija zmešnjav. Red B.
7.	novembra, torek zaprto.
8.	novembra, sreda: Tartuffe. Red Sreda.
Drevi se po daljšem presledku ponovi v drami »Komedija zmešnjav«, izredno zabavna Shakespeareieva veseloigra, ki drži v napetosti občinstvo s svojimi zapletki in komičnimi situacijami prav do kraja. Nocojšnja predstava bo za red B, vendar je ostalemu občinstvu na razpolago dovolj sedežev vseh vrst. Ker je to ena izmed zadnjih predstav pred Božičem, opozarjamo nanjo prav posebno.
Opera Začetek ob 20.
6.	novembra, ponedeljek zaprto.
7.	novembra, torek: Samson in Dalila. Red C.
8.	novembra, sreda: OL-OL. Začarani ptič. Red A.
Objave
Klub jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre opozarja svoje članstvo na članski sestanek, ki bc drevi ob 20. v društvenem lokalu. Razpravljali bomo o prireditvah za rapellski dan. Udeležba obvezna.
Klub trgovskih akademikov bo priredil pod okriljem strokovne sekcije serijo predavanj o najaktuelnejših gospodarskih, socialnih in strokovnih problemih. Prvo predavanje bo drevi ob pol 21. v malj dvorani Delavske zbornice. G. dr. Stojan Bajič nam bo predaval o zanimivi temi »Opazovanja z mednarodne konference dela«. P. n. absolventi^ je), udeležite se predavanja pol-noštevilno. Gostje dobrodošli! — Odbor.
hrane. Kar zabrni v zraku glas motorja. Pomoč je tu. Degradirani mehanik je pozabil na vs3 mržnje in sovraštvo. Nesel je ranjenima tovarišema pomoč. Naloži ju na letalo in odleti na matično ladjo »Sarato-ga«. Ni pa mu bila sreča mila. Letalo se vžge. S skrajnim naporom se bori pilot proti ognju. Srečno prispe na ladjo. Iz gorečega aparata izvlečejo tovariši tri ranjence. On, ki je nesel pomoč, podleže Silnim opeklinam.
Truplo mrtvega spuste v morje — v neizmerni grob mornarjev.
Rešena tovariša se zadnjič poslavljata od onega, ki je za nju dal lastno življenje. Morje sprejme truplo mrtvega junaka. Topovi zagrme v pozdrav onemu, ki je v nesreči pozabil, kaj je sovraštvo in mržnja, zavedajoč se samo, da so tovariši v nevarnosti in je izvršil več, kakor mu je velevala tovariška dolžnost.
V tem filmu nastopajo naši znanci Wal-lace Beery, Clark Gable in Conrad Nagel. Govor v filmu je nemški.
Manuskript za ta film je spisal poročnik ameriške vojne aviacije Frank Weed in sicer po lastnih doživljajih ob priliki nekih manevrov zračnega brodovja tik po vojni. Film Je veličastna pesem kraljev zraka, onih najdrznejših med drznimi, njih, ki jim je strah povsem tuj.
Prijatelj filma
Otvarjamo kotiček »Prijatelj filma«. Predvsem naj služi kritiki občinstva, prijateljev filma, v obliki ankete. Prosimo torej čitatelje in prijatelje filmske umetnosti, naj se odzovejo s stvarnimi, a kratkimi
i in jedrnatimi kritikami, ki naj nam jih ;lo-pošljejo v pismih ali dopisnicah na uredništvo »Jutra«. Na naslovni strani naj bo podčrtano: »Prijatelj filma«. Podpis in navedba poklica sta obvezna, a ostaneta uredniška tajnost. Najboljšo in najkarakteri-stičnejfio oceno objavimo v prihodnjem kotičku »Prijatelj filma« in nagradimo z eno vstopnico za kino Matico*.
Uredništvo bo vedno določilo nekaj zna-čilnejših, že predvajanih filmov, katere naj naši čitatelji, odnosno obiskovalci kina ocenijo na naslednji način:
Kateri izmed omenjenih filmov je napravil na vas najboljši, najgloblji vtisk? Kaj vam je v tem filmu najbolj ugajalo? JA\ snov (sujet) ali posnetki, ali glasba ali vec? In ka; vam ni ugajalo?
Prosimo, držite se navedenih vprašanj in odgovarjajte kratko, jedrnato. Na vsako vprašanje zadošča en do dva stavka kritike. Ako izmed nav^enih filmov niste videli vseh, prosimo, katerih niste videli.
Danes za začetek razpisujemo ocene za naslednje nedavno predvajane filme: »Ekstazo«, »Oporoko dr. Mabusa«, »Planine kličejo« in »Matf Hari«.
Bodi poudarjeno, da ni treba ocenjevati vseh filmov, *emveč le oneg ki vam je ostavil najgloblji vtisk.
Poleg najooljše ocene objavimo vsaki-krat ie celotni rezultat ocenjevanja.
Ocene naj bodo v uredništvu vsakikrat najkasneje v petek.
Dajemo torej besedo vsem prijateljicam in ljubiteljem tilma ter vas vabimo, da se odzovete kot objektivne kritičarke stvarni ocenjevalci.
Guy de Maupassant:
Pierot
Gospa Lefžvre je potekala s kmetov. Bila je vdova, ena tistih polkmetic, ki nosijo klobuke s širokim trakom, govore nepravilno, se zde nekaj več od drugih in pod šaljivo, zaprto zunanjostjo skrivajo neuglajenost in samovoljnost, kakor iz surove svile.
Rozalija, pridno in preprosto vaško dekle, ji je pomagala pri opravilih.
Stanovali sta v majhni .zeleni, obokani hiši ob cesti v Normandiji, sredi Cauxa.
Pred hišo je bil majhen vrt in tu sta gojili zelenjavo.
Neke noči so jima bili ukradli dvanajst čebul.
Čim je Rozalija opazila tatvino, je takoj zbežala klicat gospo in ta je v samem lanenem krilu planila iz sobe. Bilo je strah in groza! Pokradli so gospo Lefevre! Gospo Lefevre so pokradli! Torej kradejo tod okoli in se lahko vr-lejo, kadarkoli se jim bo vzljubilo.
Prestrašeni ženi sta iskali sledov, blebetali sta in ugibali. »Tule je šel. Tam je stopil na zid; todle je skočil na gredo.«
Postalo ju je strah pred bodočnostjo. r'e spati ne bosta mogli več mirno.
Glas o tatvini se je naglo razširil. Prišli so sosedje, ki so tudi ugibali, se pogovarjali; ženi sta vsakemu novodošle-mu posebej razlagali svoja dognanja in svoje misli.
»Psa bi morali imeti,« je svetoval nekdo iz sosednje pristave. Zares, morali bi imeti psa, da bi vsaj z lajanjem opozarjal na prišiece Ne velikega psa, gospod! Kaj bi nek; počeli s takim velikim psom! Ob nič bi ju spravil, toliko bi pojedel. Kakšnega majhnega (v Normandiji jim pravijo quin), majhno, vetro-pirasto ščene, ki rado laje.
Ko so sosedje odšli, se je gospa Lefevre še dolgo pomenkovala z Rozalijo o psu.
Premišljevala je, pa našla je sto ovir in še več; kar otrpla je, če je pomislila na polno skledo juhe. Bila je ena tistih skopih deželskih gospa, ki zmirom nosijo v žepu par grošev, da dajejo pred drugimi vbogajme revnim pocestnikom in cerkovniku ob nedeljah.
Rozalija, ki je ljubiia živali, je tudi povedala svoje razloge in jih je pretkano branila. Naposled sta sklenili, da bosta imeli psa, majhnega psa.
Šli ste ga iskat, pa povsod ste našli le velike, da je človeka kar streslo ob misli, koliko juhe poje takle pes. Trgovec Rolleville je pač imel čisto majhne-
ga, pa je zahteval zanj 2 franka kot plačilo za trošek, ki ga je imel z njim. Gospa Lefevre je odločno dejala, da bi pač lahko hranila eno ščene, da ga pa ne bo kupovala.
Pek, ki je vedel za ta dogodek, je pripeljal nekega jutra na svojem vozu čudno majhno živalco, vso rumeno in skoraj brez nog, s krokodiljim trupom, z lisičjo glavo in z repom, podobnim trom-peti; pravega pravcatega trombonosca, ne večjega od svojih vrstnikov. Neki od- i jemalec bi se ga bil rad iznebil. Gospe Lefevre je močno ugajalo to umazano ščene, ki ničesar ni stalo. Rozalija ga je poljubila v gobec in je vprašala po njegovem imenu. »Pierrot«, je dejal pek.
Napravili sta mu ležišče v starem zaboju za milo in dali sta mu vode. Pil je. Nato sta mu ponudili še kos kruha. Tudi jedel je. Gospo Lefevre je skrbelo: »Ko se bo dobro privadil hiše. ga bova pustili svobodnega. Okrog hiše, koder se bo potepal, bo pač iztaknil dovolj hrane.«
Zares sta ga izpustili, pa je vendarle bil lačen. Sicer je lajal le takrat, kadar je hotel jesti, pa takrat je lajal prav ogorčeno.
Na vrt je še zmirom lahko prišel vsakdo. Pierrot je vsakogar pozdravil z
veselim skakanjem in ni niti enkrat zalajal.
Gospa Lefevre se je privadila nanj. Celo vzljubila ga je in včasih mu je iz roke dajala jesti koščke kruha, namočenega v juhi.
Pa na davek ni nič mislila in ko so zahtevali za psa 8 frankov — 8 frankov, gospa! — za to ščene, ki niti lajalo ni, se je skoraj onesvestila.
Takoj sta sklenili iznebiti se psa. Pa nihče ga ni maral. Noben kmet 10 milj ; okrog ga ni hotel vzeti. Tako ni bilo drugega izhoda kakor apnena jama, ki čaka vsakega psa, ki se ga hoče kdo iznebiti.
Sredi prostrane ravnine stoji nekaj uti podobnega, ali bolje čisto majhna streha, postavljena na zemljo. To je vhod v apnenico. Navpičen vodnjak se spušča 20 m pod zemljo in meji z dolgo vrsto rud.
Enkrat na leto, ob času, ko gnoje njive, se spusti nekdo v ta prostor. Ves ostali čas pa služi kot pokopališče zavrženih psov, često, ko gre človek mimo te odprtine, sliši iz nje žalostno zavijanje, zdaj besno, zdaj obupno lajanje, ali pa pretresljiv jok.
S strahom beže od tod lovski in pastirski psi; če se nagneš nad luknjo, ču-' tiš, kako se dviga iz nje neznosen smrad
po trohnobi. Strašne drame se dogajajo v njenem mraku.
Ko žival poginja že deset ali dvajset dni, hraneč se z nečistimi ostanki svojih prednikov, vržejo vanjo nenadoma novo, mnogo večjo in seveda močnejšo žival. Sami sta tam, sestradani, s svetlimi očmi.
Spopadata se, podita se, omahujeta, zmirom nemirna. Glad pritiska. Napadata se in se borita dolgo, ogorčeno; močnejši požre slabejšega, ga raztrga še živega.
Zeni sta sklenili iznebiti se psa na ta način, pa skrbelo ji je, kdo da bo izvršil to opravilo.
Cestar je zahteval 10 suov za pot. Gospe Lefevre se je zdela cena do skrajnosti pretirana. Pobalin iz soseščine bi bil zadovoljen s petimi sui, pa tudi to se ji je zdelo preveč.
Rozalija bi ga kar najraje sama odnesla, tako po potu vsaj ne bi bil izločen surovstvu pobalina, ki bi ga že vnaprej obvestil, kaj ga čaka. Domenili sta se, da bosta šli obe, ko se bo znočilo.
Tistega večera sta mu dali dobre juhe z drobtino surovega masla. Požrl je vse do zadnje kaplje in ko je zadovoljno mahal z repom, ga je vzela Rozalija v predpasnik.
Dolgih korakov, kakor tatova, sta se
Policijski prefekt Pariza Chiappč izroča neki zaslužni nuni odlikovanje in ji daje pri tem tradicionalni poljub
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Odlikovanje francoskih invalidov
Ponesrečen! rekordni polet
Francoski letalec De Verneily, ki je srečno prispel iz Pariza v Tunis ter se je vračal po isti poti nazaj, je zabredel v snežni vihar ter je zasilno pristal pri Dijonu. Ko se je naslednji dan dvignil z letalom, da bi nadaljeval polet, je treščil z letalom na zemljo in se ubil. Tudi njegovega pilota in enega potnika ie doletela en*ka usoda.
Pri Bordearau v Franciji Je te dni treščilo na tla letalo. Stlrl osebe, ki so se vozile
v njem, so se ubile
Predpotopna zver v
Angleški listi priobčujejo vest, ki spominja, čeprav je letna doba že precej hladna, na poletne časnikarske race o morski kači. Poročevalci pa trdijo z vso prepričljivostjo, da ni raca. Ce Je ta vest resnična, tedaj ima škotska, dežela grozotnih bajk in pripovedk, v enem svojih najbolj skrivnostnih gorskih jezer, v Jezeru Loch-neesu
živega zmaja
is predpotopoe dobe, enega izmed tistih zavrov, kakršne poznamo iz paleontoloških razprav. Stotine ljudi trdijo, da so tega zmaja videle v celoti aH delno v letošnjem poletju. Običajno je plaval na površini je-aera, enkrat pa Je stopal tudi po suhem. Vsi ga opisujejo soglasno kot zverino, ki meri kakšnih
metrov v dolžino, ki JI Je sam vrat dolg kakšna dva metra ln ima žareče oči ter dva, grbi podobna izrastka na hrbtu. Vsi se tudi soglasno čudijo brzini pošasti v vodi, ki ne zaostaja prav nič za brzino velikega motornega čolna.
škotskem jezera
Kar ae tiče prizorišča te dramatične senzacije iz pradavnih dob, Lochneškega jezera, je pripomniti, da ie na škotskem že davno na glasu kot
najbolj strahotno jezero.
V nasprotju z drugimi Škotskimi gorskimi jezeri pozimi ne zamrzne in je med vsemi najmanj raziskano. Meritve na posameznih krajih so poKazaie, da je do 300 m globoko, a povsod ga niso še uiti izmerili. Potapljači trdijo, da so videli na njegovem dnu »kakor katedrale«
ogromne jame.
Za osebami, ki so pri kakšni nesreči izginile v to jezero, n! bilo nikoli več nobenega sledu. Ali Jih >e požrl strašni zmaj? Takšnim ugibanjem se vdaja sedaj angleška javnost. Da pride tem in drugim trditvam do dna, pt> se baje pripravlja na pobudo škotske ribarske zbornice ekspedi-cija, ki pojde z mrežami, kakršne so uporabljali v vojni za lov na podmornice, raziskovat dno Lochneškega jezera.
Francoski bakterioiog profesor Lavadlti je bil predlagan za Nobelovo nagrado za zdravilstvo, a je ni dobil zaradi konkurenta, ki ae je pojavil v osebi ameriškega raziskovalca kromosomov Hunta-Morgana
DAMSKI PLAŠČI
Z05.- Din Športni plašč 190.- Din plašč z baržunom, 342.- Din plašč s kožuhovino
Francoski general Mariauz deli odlikovanja udeležencem svetovne vojne
Desno spodaj: letalec Charles de Vernelly, levo zgoraj njegov mehanik Marcel le Bas
Letalska hcsreča — štirje mrtvi
Nuna dobiva poljub
Zaročenka v kletki
V neki vasi v južni Španiji se je primerilo več tatvin, ki so napotile oblasti, da so izvršile hišne preiskave po vsem kraju. Preiskali so tudi hišo nekega bivšega hlapca, ki je živel v njej že dolga leta v popolni ločenosti od sveta in ni sprejemal nikoli nobenih obiskov. V hiši, v katero je marsikoga že dolgo mikalo pogledati, sicer niso našli ukradenega blaga, pač pa nekaj zanimivejšega. Sredi spalnice so policijski uradniki našli veliko, močno železno kletko, v njej pa popolnoma zanemarjeno in po vsej priliki blazno, za roke in noge zvezano žensko, ki je s strahom gledala v nenadejane obiskovalce in govorila nekaj nerazumljivega. Nečloveškega čuvaja te kletke so trdo zgrabili in je kmalu priznal, da je to njegova bivša zaročenka. Pred kakšnimi desetimi leti se je bil vanjo noro zagledal in ko je opazil, da ji dvori še neki drugi moški, jo je enostavno odvedel in zaprl na ta način v svojo hišo ...
Bolgarski državnik v Parizu
Mogoče prihodnjič
Sofijski ministrski predsednik Mušanov se je mudil zadnje dni v Parizu, kjer se je ponovno razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom Paul Boncourjem
Dante v luči antropologije
Odkar so Dantejevi zemeljski ostanki nekoč na nepojasnjen način izginili, odpirajo nezaupljivi Italijani od časa do časa njegovo grobnico v Ravenni in jih preiščejo. Tako se je zgodilo tudi pred nekoliko dnevi, pri čemer je prof. Santi Mu-rattl, znani antropolog, okostje košček za koščkom pregleda' in ga izmeril. To ni tako nevažno, kajti nekoč so našli med kostmi celo kost ovna, ki je prišla med Dantejeve kosti na nepojasnjen način.
Okostje je zvezano s srebrno žico po načinu učnih skeletov. Barve je rjavkaste, kakor bi bilo iz orehovega lesa. Lobanja ima prostornine 1700 kub. cm in je harmonična v svojih oblikah. Možgani so morali tehtati 1500 do 1600 g, torej približno 200 g več negj pri povprečnem Italijanu. Visok je moral biti Dante nekaj manj nego 165 cm in je moral stopati malo naprej nagnjen. Antropometrični podatki kažejo, da Je Dante pripadal dobri rasi.
Množica pred finančnim ministrstvom
Pred finančnim ministrstvom v Bukarešti se je te dni zbrala množica kakšnih 600 oseb. Ljudje so zahtevali, naj jih sprejme finančni minister, da bi posredovali v osebnih zadevah. Kljub prošnjam pa niso nikogar pustili v palačo. Zastražiii so vhode z močnimi oddelki orožništva. To je ljudi tako razkačilo, da so naskočili orožnike in končno vdrli v prostore finančnega ministra, ki pa je bii medtem že odnesel svoje pete.
AN T. KRISPER
Mestni trg 26 Stritarjeva ulica 1-» _LJUBLJANA_
Tatvina SO kg zlata
Predrzna tatvina se je primerila te dni v Londonu, kjer so prevažali zlato sredi belega dneva. Štirje oboroženi roparji so napadli tovorni avtomobil ter odnesli za 300.000 angleških šilingov zlata. Napad je bii izvršen tako urno in spretno, da ni bilo mogoče pravočasno klicati na pomoč, zaradi česar se je podvig posrečil. Napadalci so morali vsekakor razpolagati z vsestransko točnimi informacijami, da jim je stvar tako uspela. Doslej ni za storilci nobenega sledu.
Rjavosrajčniki v Lilleu
Neki nemški inženzer, z imenom Fieder-ling, ki je bil svojčas zaposlen pri nemških reparacijskih dobavah v Franciji, je ustanovi! v Lilleu krajevno skupino rjavih čet ter organiziral v nji nemške inženjer-je in delavce. Tej organizaciji so zdaj prišli Francozi na sled in bo zaradi nje interveniralo francosko notranje ministrstvo potom poslanika pri nemški vladi v Berlinu.
Okradeni muzej
Iz varšavske knjižnice so te dni ponoči odnesli tatovi 15 dragocenih slik, ki jih je bil svojčas daroval Napoleon generalu Kra-sinskemu. Slike je morala ukrasti le dobro organizirana družba. Ukradena platna predstavljajo vrednost milijon zlotov.
Vsak naročnik r,Jutra" ie zavarovan za 1G 000 Din!
Hoteli sta opleniti starko
V Hagenbergu pri Pregartenu sta te dni dve 19 letni deklini hoteli napasti 66 letno starko Ano Anstlerjevo Napadalki sta vedeli, da hrani starka par sto šilingov gotovine. Zato je zasnovala ena izmed na-padalk, ki je služila v Lincu, roparski napad. Anstlerjevo sta hoteli napasti v kuhinji, jo pretepsti z gumovko ter ji nato zadrgniti vrat z rjuho. Denar, ki bi ga bili uplenili pri napadu, sta hoteli skriti ter ga porabiti šele čez nekaj mesecev za nakup raznih reči. Služkinja, ki je bila zasnovala napad, je prišla preteklo nedeljo k žrtvi, kjer je čakala na svojo prijateljico. Celo uro je čakala na to priliko, ko pa le ni bilo njene tovarišice, ki se je medtem skesala in povedala o zasnovanem zločinu svojim staršem, ie ostalo zasnovano dejanje neizvršeno. Oče dekleta, ki je priznalo zasnovani čin, je takoj ovadil hčer policiji, da je šla k Anstlerjevi in je res našla tam služkinjo, ki je po daljšem oklevanju priznala svojo namero.
V Franciji so izročili prometa nov napoltogi zrakoplov »E 6«
Obriti spomenik
V Hastingsu stoji spomenik normanske-ga kneza Viljema Osvajača, ki je tu, kakor znano, izvojeval tisto bitko, ki ga je spravila na angleški prestol. Viljem je upodobljen tu v pozi zmagovalca in po okusu dobe, v kateri je spomenik nastal, nosi brado. V novejšem času pa se je izkazalo, da za življenja sploh ni nosil brade. Po dolgih debatah je občinski svet v Hastingsu sklenil, da ugodi željam ljubiteljev historične resnice in je naročil nekemu londonskemu kiparju, naj spomeniku »obrije« brado — •kar se je tudi zgodilo. Seveda z dletom, ne z britvijo.
Pariška jesenska moda
Na levi dama v sivem z astrahanom obšitem kostumu iz volne; na desni solidna obleka iz rjavega blaga s pe-ščeno-rdečo šerpo
Nov francoski zrakoplov
Printerje v nevarnosti •• •
Sarajevska In osijeSka Slavija sta na svojih zadnjih tekmah zmagali — HaSk je Vojvodini odvzel dve t^čki — Vojvodina in osiješka Slavija izpadeta iz lige - Primorje
padlo na deveto mesto ter ga čaka Se težka naloga
Mogoče še nikoli niso ljubljanski športniki tako nestrpno pričakovali izidov li-graih tekem kot včeraj, in to kljub temu, da je slovenski predstavnik v ligi Primorje počival. Zlasti jih je zanimal rezultat zagrebške tekme med Concordio in sarajevsko Slavijo. Vsi so upali, da bo Zagrebčanom uspelo odvzeti Sarajevčanom vsaj eno točko ter tako rešiti trimorje one težke m6re izpada iz lige, ki ga je dosedaj tlačila in ga bo po včerajšnji zmagi sarajevske Siavije še tlačila. Slavija je odigrala svojo zadnjo tekmo ter končala svoje tekmovanje v ligi z lepo zmago nad Concordio. S tem je prehitela Primorje za eno točko ter ima še vedno upanje, da ostane v ligi. Toda to bo odvisno samo od Pri-morja. Kakor je bila včeraj usoda Ljubljančanov v rokah drugih, tako bo odslej jsoda Sarajevčanov zvezana z znanjem an neznanjem, s srečo ali nesrečo drugih, namreč moštva Primorja. Sarajevo se do odsedaj gotovo v prvi vrsti zanimalo za tekme s Primorjem. Le ena točka, ki bi jo dcae^io primorjaBiko moštvo, bi zapečatila boilojnost s»xra;svjke Siavije.
Primorje je v nevarnosti... Te besede niso preveč pesimistične, ker so rea!ue. Ljubljančani so sedaj navezani sami nase, od nj:b ie odvisno, ali bo slovoa>k; nogomet prihodnje leto zastopan v nacionalnem p-vensfvu. Čakajo jih še tri ic^.ke t^kmc- s HdUcm v Zagrebu ter z Ju^o^a-vijo v Ljubljani in v Beogradu. Samo ena točka zadostuje — ako si Primcrje ohrani boljšo goldiferenco — toda ta točka bo težka. Nevarnost je velika, todi vei ki cilj. k: £»4 mora imeti pred seboj slovi-iski predstavnik, &e da doseči. A za to je treba predvsem vztrajnosti, discipline, solidn >s*:, odločnosti in znanja, še je čas! Slovenska javnost, pričakuje od primorjanskega moštva, da se bo zavedalo svoje naloge.
V	sarajevski Slaviji tli upanje. Dala mu ga je zagrebška Concordia, od katere nihče ni pričakoval, da bo na lastnih tleh poražena od »outsiderja«.
Osiješka Slavija se je končno veljavno poslovila od nacionalne lige, toda s presenečenjem — z zmago nad Jugoslavija ▼ Beogradu. Njej dobljeni točki ne pomagata več. Jugoslavija pa je s svojim porazom napravila veliko uslugo splitskemu Hajduku, kar se tiče drugega mesta. Na prvo mesto Spličani skoraj ne morejo več reflektirati, ker je malo verjetno, da bi BSK iz dveh tekem proti Vojvodini in proti Gradjanskim v Beogradu dobil le eno točko.
Z izpadom Haška kr lige nikoli nismo računali. Vendar poudarjamo »zaradi reda«, da je z zmago nad Vojvodino prišel iz nevarne cone. Usoda Vojvodine pa je že zapečatena.
Prvenstvena tablica se je precej izpreme-nila — Primorje je padlo s sedmega na deveto mesto — ter je sedaj tale:
BSK Hajduk BASK Gradjan^ki Jugoslavija Concordia Hašk Slavija S. Primorje Vojvodina Slavija O
V	naslednjem poročila o tekmah.
Slavija (S) : Concordia
3:1 (2:1)
Zagreb, 5. novembra.
Pred približno 1000 gledalci se je dane* vršila prvenstvena tekma med sarajevsko Slavijo in Concordio, ki je končala s popolnoma realno zmago Sarajevčanov. Concordia je, kakor pri zadnjih tekmah sploh, Igrala zelo slabo.
že v 2. min. je Slavija dosegla po Fill-poviču vodstvo, ki je lepo streljal v kot. Sledi nekaj faulov Beloševiča, ki ustvarjajo po prostih strelih precej nevarne situacije. Proste strele iz daljave 16 do 18 metrov strelja Zagorac ostro, toda preko gola. v 18. min. nastane gneča pred golom Siavije. Tc izkoristi Lolič, ki izenači na 1:1. V 43. min. diktira sodnik zaradi foula prosti strel proti Concordijl, ki ga Kundič ostro strelja. žogo dobi Kranjc, ki stoji tik pred golom, ter posrtavi na 2:1 za Slavijo.
V	drugem polčasu postane igra zelo živahna, toda nekoliko preostra. V 5. min. foula Pavlič Raliča, česar pa sodnik ne
18	12	3	3	61:20	27
19	12	2	5	39:18	26
19	10	2	7	40:35	22
19	10	1	8	31:29	21
16	9	1	6	27:23	19
18	7	4	7	37:35	18
16	7	2	7	29:22	16
20	7	2	11	37:4S	16
17	6	3	8	37:40	15
18	3	4	11	22:49	10
20	4	2	14	22:54	10
vidi. Pavlič teče sam proti golu, Demič »3 mu vrže nasproti. Nastane gneča. Belo-ševič odbije žogo z glavo, toda žoga zadene Demiča v prsa in se odbije v gol. S tem je postavljen končni rezultat 3:1 za Slavijo. Slavija Se vedno napada, šele 15 minut pred koncem preide Concordia v premoč, toda ne more izpremeniti rezultata, ker se je Slavija žilavo branila.
Sodil je g. Willer. Po tekmi so maloštevilni pristaši Siavije priredili zmagovitemu moštvu zelo navdušene ovacij»3.
Hašk : Vojvodina 3:2 (1:2)
Novi Sad, 5. novembra.
Današnjo prvenstveno tekmo je Vojvodina začela z velikim elanom, zlasti keT se Hašk v prvem polčasu ni mogel znajti. Vojvodina je v prvem polčasu vodila z 2:1.
Vodstvo za Vojvodino je dosegel v 13. min. Bajagič, kar je izzvalo med občinstvom veliko navdušenje. Tudi naprej je Vojvodina močno napadala. Zaradi foula na Korošcu diktira sodnik enajstmetrovko, ki jo strelja isti igralec pred gol. Žogo dobi Viilovsiky, ki jo zabije z glavo v mrežo ter postavi na 2 : 0 za domače. Nato je bila igra precej odprta V 41 min. diktira sodnik prosti strel proti Vojvodini. Meda-
rič strelja iz daljave 20 m. 2oga gre preko obrambe in golmana v mrežo. 2 : 1 za Vojvodino.
V	drugem polčas« je Hašk igral mnogo bolje. Prvih 15 minut je imel igro popolnoma v rokah ter se je videlo, da se bo položaj izpremenil. V 16. min. izenači Slivak iz prostega strela. To izenačenje je bil signal za zelo zanimivo borbo. V 35. min. postavi Horvat s strelom z daljave 10 m v prazni gol končni rezultat 3 : 2 za Hašk«.
Sodil je g. Mika Popoviič.
Slavija (0) : Jugoslavija 1:0 (OH))
Beograd, 5. novembra.
Slavij« »e je od začetka do fconca borila zelo požrtvovalno. Zlasti se je odlikoval s svojo igro srednji krilec Lechner. Do 15. mm. je bila igra odprta, kasneje pa je bila Jugoslavija nadmočn«, toda nasprotnik se je zelo žilavo branil.
V	drugem polčasu je Slavij« zabila zma-gonosni gol. Jugoslavija je bila sicer v premoči, vendar pa so se Osiječani taktično zelo dobro branili.
Rezultat predstavlja vsekakor presenečenje. vendar pa je bil plod dokaj slabe igre Jugoslavije.
Sodfl je g. An dre.
V sredini jesenskega podsaveznega
prvenstva
Po dve točki so si včeraj priboril! Hermes, Ilirija in Rapid — Žalostni
položaj Maribora
Podsavezno prvenstvo napreduje. Nahajamo se takorekoč v sredini tega tekmovanja, ki postaja prav zanimivo. En klub, ln sicer Cakovečki SK, je že prejšnjo nedeljo odigral svojo zadnjo tekmo v jesenski sezoni. Ilirija se je po nesrečnem začetnem startu precej dvignila ter ima izglede, da bo prehitela Cakovečki SK, ki je trenutno na čelu tabele. Tudi Hermes se dobro drži. Najbolj žalostna usoda pa je letos dodeljena podsaveznemu prvaku ISSK Mariboru, ki v dosedanjih treh tekmah ni dosegel niti ene točke ter se nahaja na koncu tabele, ki je sedaj naslednja:
Cakovečki SK	6 3 2 1 20:18 8
Ilirija	4 3 0 1 14:9 6
Hermes	5 2 2 1 11:14 6
Celje	4 12 1 9:11 4
Rapid	2 10 1 6:5 2
Maribor	3 0 0 8 3:9 0
Hermes: Maribor 1:0 (0:0)
Hermes: Oblak—Klančnik, Pepček—Kre-tič, Košenina, Glavic—Kos, škrajnar, Zalokar, Mokorel, Kariž.
Maribor: Majer—Oven, Kukanja—Ko-kot, Gomolj M., Stanko—Miloš, Kirbiš, Hreščak, Kondč, Jurkec.
S to tekmo smo.otvorill v Ljubljani po-znojesensko zimsko sezono po snegu ln blatu, šišensko igrišče, ki leži sicer na prav dobrih tleh, je bilo kar pokrito z mla-kužami, ob straneh pa je sneg oviral žogo, da niti auta ni mogla doseči. Ob takih prilikah je težko govoriti o regularni igri, toda pogoji so bih za obe moštvi — enaki!
Prvi so se na tem terenu znašli Mariborčani ln je že vse kazalo, da bodo najbrž odnesli domov tesno zmago z obema pikama. Tekom dogodkov pa je prišlo drugače, predvsem ker niso utegnili izrabiti precejšnja premoči v prvem polčasu, potem pa v glavnem, ker so se do drugega polčasa izpihali in so le z veliko muko vzdržali do konca.
Igra je bila vse prej ko lepa, toda moštvi sta se resno in po svojih močeh zagrizeno borili. Tako je bala tekma v prvem polčasu, dokler je našel temperament dovolj hrane v razpoložljivih energijah, živahna, borbena in mestoma dovolj napeta. V tem delu igre so Mariborčani mnogo napadali in tudi pridno streljaM na gol, pri tem pa jim ni služila sreča in tudi si niso ustvarili dovolj zrelih situacij. Her-mežani so se bolj posvetili ožji obrambi, kar jim je v glavnem dobro uspelo.
Po prvih fazah reprize pa so pokazali Mariborčani čedalje več znakov utrujenosti, postajali so neokretni in so predvsem Izgubili na izdatnosti svojega starta, ki jim je v prvi polovici prinesel nekaj prednosti. Tako so Hermežani prevzeli prvo besedo in so vrstili napad za napadom proti na-
sprotnemu golu. Pri tem se jim Je enkrat nudila srečna prilika, da so potisnili žogo v mrežo in s tem odločili bitko v svojo korist. Sicer so reklamirali še en zgoditek zase in je težko odločiti, ali je žoga res šla skozi mrežo, sodnik je bolj verjel možnosti, da se je ognila gola in ni dal srede, kar je bilo med delom občinstva sprejeto s precejšnjim negodovanjem.
Maribor — v ostalem podsaveznl prvak — je ostal tako še po treh tekmah brez točke in čepd prav na dnu tabele, od koder se gotovo ne bo z lahkoto premaknil. Moštvo ni več tisto, ki je ogrožalo pozicijo ljubljanskim vodilnim klubom, videti je, da je v moštvu precej velikih vrzeli. Tako je kompletna srednja vrsta kaj šibko sestavljena in tudi ožjo obrambo mora količkaj vreden napad kmalu prialiti h kapitulaciji. Najboljše moči Ima moštvo v napadu, kjer sta se predvsem dva pokazala z dobre svrani: maU Miloš na desnem krilu, ki bi bil na suhem terenu po svojih tehničnih zmožnostih kaj nevaren napadalec, in vodja napada Hreščak; le da je ta mnogokrat uhajal v nedovoljeni ofside. V prvem polčasu je bil še Konič precej koristen. Pred golom se pa ta napad ni znašel in je med drugim Izpustil dvoje položajev, Iz katerih U bila morala rezul-tirati uspeha .
Tudi Hermežani se ne morejo pohvaliti s homogenim in borbenim moštvom. Imajo v srednjem krilcu Košeninl prvovrstno moč, mož je bdi gotovo najboljši na polju, v stranskih krilcih so pa že bolj revni, pač pa imajo prav dobro obrambo, ki se je žilavo borila do zadnjega. Taktično je moštvo mnogo grešilo s tem, da ni igralo po krilih in venomer sililo igro kratkega do-davanja po sredi. Par poskusov s krili se je prav dobro obneslo, ne da bi moštvo izvajalo Iz tega pravilne konsekvence. Najbolj mehak ln tudi najmanj nevaren del moštva je napad, in je dolgo prevladovalo mnenje, da ta napad ne bo zabil niti enega gola. Ce »s mu je le posrečil en udarec, je to pripisati skoro bolj naključju, nego premišljeni ln do konca Izvedeni potezi. Sicer pa so se fantje potrudili ln nI njihovemu uspehu oporekati.
V začetnih potezah sta se ob« moštvi poskušali s kratkimi pasovi, vendar so Mariborčani kmalu uganili, da s tem ne bo nič. Začeli so igro raztezati bolj po krilih ln kmalu se jim je nudila lepa šan-sa: v 11. min. Je bil Konič na strelu en meter pred golom in je Izpustil! Poslej je bdi M. v stalni premoči, napad je mnogo streljal, toda neprecizno ln od daleč, samo enkrat je bila žoga za par centimetrov previsoka in se je odbila od prečke. V nadaljnjem poteku so si Mariborčani priborili tri kote, toda proti koncu so že precej popustili ln zadnjih deset minut so
MU domači precej t nasprotni polovici.
Dosegli so samo dva kota.
Po zamenjavi prostorov »e je podjetnost Hermežanov še stopnjevala. Prve minute so bili stalno v napadu ln v 8., odločilni minuti se jim je posrečil udarec: po dolgem napadanju ln netočnem streljanju na gol je prišla žoga do Mokorela, ki Jo Je potisnil pod vratarjem v mrežo; bitka je bila odločena! Nato je tempo močno popustil, moštvi sta se izčrpali, dosegli sta po en kot, v 34. min. Je Kos pobegnil po desnem krilu, njegov strel je bil ostro usmerjen na gol, toda sodnik je dal aut. Do konca ni bilo nobene spremembe.
Sodil je g. Zupan prav dobro v prvem polčasu; v drugem Je napravil par napak, ponajveč v ofsidih, v ostalem pa je dobro vodil Igro do konca.
Rapid : Celje 4:1 (2:0)
Celje, 5. novembra.
Ob 15. se je vršila na razmočeni Glaziii po dsavezna prvenstvena tekma V tej zadnji tekmi, ki jo je Celje igralo na domačih tleh, je zopet izgubilo dve točki. Tekma je bila zelo živahna in tipična prvenstvena igra ter vse do druge polovice drugega polčasa izenačena. Potem pa so Celjani popustili.
Rapid je pokazal dobro tehnično in taktično igro. Bil je tudi zelo siguren v startu in v obrambi, igral pa je preostro. Celje je pokazalo lepo kombinatorno igro, bilo p« je premalo odločno pred golom ter pokvarilo več zrelih situacij. V drugi polovici je celjska krilska vrsta zagrešila mnogo taktičnih napak ter igrala preveč defenzivno.
Goli so padli za Rapida v 7. in 34. min. prvega polčas«, ter v 23 (lastni gol Celja) in 42. min. drugega polčasa. Celjani so zabili svoj častni gol v 10. minuti dTUgega polčasa.
Sodil je g. Drž«j točno in objektivno. Gledalcev okoli 400. Vsega obsojanja vredno pa je, da je eden izmed igralcev Rapida opsoval celjskega igralca. Odločno zahtevamo od LNP, da nastopi najstrožje in d« prepreči take izpade, ki žalijo našo nacionalno čast
Jugoslavija : Olimp 2 : 2 (2 : 1)
Dopoldne bi se morala vršiti na Glaziji drugorazredna prvenstvena tekma med Jugoslavijo in Olimpom. Ker pa delegiranega sodnika g. Ochsa ni bilo, sta igrala imenovana kluba prijateljsko tekmo 2 krat 30 minut, ki je ostala neodločena. Sodil je g. Janežič.
Ilirija: Železničar 5:4 (4:2)
Maribor, 5. novembra.
Po presledku enega leta je danes zopet gostovala ljubljanska Ilirija v Maribora na igrišču Železničarja, kjer je odigrala prvenstveno tekmo proti Železničarju. Igrišče je bilo v zelo dobrem stanju, publike pa ni bilo preveč, samo okrog 200 gledalcev.
Ilirija: Rožič—Franeot, Kveder—Bogme, Unterreiter, Žitnik—Ice, Lah, Svetic I., Svetic II., Pfeifer.
Železničar: Mahajnc—Wagner, Frangež III—Frangež II. Frangež I, Skof—Lešnik, Ronjak, Effert, Pavlin, Habiht.
Ze takoj je treba omeniti, da zmaga• Ilirije, ki je sicer nastopila z mnogimi rezervami, ni bila prepričevalna. Gostje so bih v polju nekoliko slabši kot domačini, edin« prednost Ilirije je bila v tem, d« so napadalci iz vsake pozicije in čim so prišli v bližino nasprotnikovega gola streljali, bili so pa tudi v startu boljši. V ostalem je Ilirija zaigrala z elanom in požrtvovalnostjo. Najboljša je bila krilsika vrsta, v kateri je bri-ljiral Unterreiter. Napadalni kvintet je vigrana enota, zlasti notranji trio je bil v odločilnih trenotkih na mestu. Krili »ta zelo prodorni in sta zelo pripomogli k zmagi. Ožja obramba ni bik preveč sigurna, vratar je pa odlična moč.
Pri Železničarju smo pogrešili zlasti pogumnega starta. V polju je enajstorica dobro zaigrala, zlasti v drugem polčasu, ni p« imela sreče. Napad, ki je nastopil z rezervami, je zagrešil zlasti v taktičnem pogledu. Do 16 meterskega prostor« so z lahkoto prišli, tu se je pa nehala vsa umetnost Ob količkaj večji odločnosti bi moral t« napad igro odločiti v svojo korist. Krilska vrsta je v splošnem zadovoljiva, le stranska halfa se še ne znata pravilno plasirati. Obramba je zagrešila nekaj težjih napak, ki so postale usodepoine za izid tekme. V splošnem je današnja postava zapustil« boljši vtis, kot ona do sedaj.
Igr« je bila od začetka do konc« zelo zanimiva in napeta. Do 25. min prvega polčasa je bil Zelezničai stalno v napadu, a je n«to popustil, d« so prišli gostje do besede ter v 15. minutah zaporedoma zabili štiri gole, in sicer Lah dva, Svetic in Ice pa enega. Zadnjih 10 minut pred koncem so Železničarji zopet ostro napadali ter znižali po Pavlinu in Efferlu na 4 : 2. V dragem polčasu so imeli domačini več od igre ter dosegli v 28. min. po enajstmetrovka zaradi Francotove roke tretji gol, minuto pozneje pa je Ilirija zabila še peti goi po Pfeiferju. V 39. min. je Pavlin sicer dosegel še en gol, ki ga p« sodnik ni priznal. Tik LJUUII jseaagg^^^giB——i
napotili preko polja. Kmalu sta ugledali pred sabo apneno jamo.
Gospa Lefevre se je nagnila nad odprtino in je prisluhnila, ali ni morebiti že katera žival na dnu. Ničesar ni bilo slišati. Pierrot bo sam. Rozalija ga je solznih oči poljubila, nato pa ga je spustila v jamo. Obe sta se nagnili in sta prisluškovali.
Slišal se je zamolkel pad, nato pa oster, milo tožeč krik ranjene živali, ki so mu sledili kriki bolečine, obupno, presunljivo zapomaganje psa, jokajočega proti odprtini luknje.
Lajal je, oh lajal!
Zdaj sta se skesali in prevzel ju je nerazumljiv, neumen strah, da sta naglo zbežali.
— Čakajte me, Rozalija, čakajte me!« je klicala gospa za dekletom, ki je bežalo na vso moč.
Po noči so jo mučile težke sanje.
Gospe Lefevre se je sanjalo, da se je vsedla k večerji in ko je odkrila skledo z juho, je ugledala Pierrota v njej. Naglo se je vzpel iz sklede in jo je ugrizel v nos.
Predramila se je in zdelo se ji je, da še sliši lajanje. Prisluhnila je; ne, ni bilo res, le zazdelo se ji je.
Ko je zopet zaspala, je sanjala, da ho-
di po veliki cesti, po brez konca dolgi cesti. Zdajci je sredi ceste ugledala veliko košaro, ki jo je nekdo iz pristave pustil tam in zbala se je te košare.
Pa jo je vendarle odkrila in tedaj jI je Pierrot trepetaje segel po roki in je ni več izpustil.
Zbežala je, vsa prestrašena, pa pes ji je s stisnjenim gobcem visel na roki
Cim se je zdanilo, je vstala, vsa neumna od strahu in je zbežala proti apne-ni jami.
Lajal je; še je lajal; vso noč je bil lajal. Gospa je zastokala ln ga je začela klicati s tisoč nežnimi besedami. Pes ji je ravno tako nežno odgovarjal, kakor je pač umel. Hotela ga je nazaj in sklepala je, kako ga bo storila srečnega do smrti!
Takoj je poiskala moža, ki je čistil jamo In mu je razložila svojo prošnjo. Poslušal jo je brez besed. Ko pa je končala, je dejal kratko: »Vaše ščene bi radi? Stalo bo štiri franke.«
Planila je; takoj je izginila vsa žalost.
»Štiri franke! Bi me radi ubili? Štiri franke!«
»Mislite,« je odvrnil mož, »da bom jemal svoje vrvi in ročice in nosil vse to s fantom tja im se še pustil ugrizti od tega vašega prokletega psa samo radi za-
dovoljstva, da bi vam ga vrnil? Pa ga ne bi bili vrgli!«
Odšla je osramočena. — Štiri franke!
Cim je prišla domov je takoj poklicala Rozalijo, da bi ji povedala moževe pogoje. Rozalija, ki ni bila vajena oporekanja je tudi ponavljala: »Štiri franke, to je denar, gospa!«
In še je dodala: »če bi mu vrgli kako drobtino, temu ubogemu ščenetu, da ne bi kar tako poginil ?«
Gospa Lefevre je vsa vesela potrdila in že sta mu ponesli velik kos kruha, namazanega s surovim maslom.
Nadrobili sta ga v kose, ki sta jih metali v luknjo in sta klicali psa. Čim je ta požrl en kos, je že zalajal za drugim.
Zvečer sta mu odnesli drugi kos kruha in tudi drugi dan, vsak dan. Kar brez prenehanja sta potovali od hiše do jame in nazaj.
Nekega jutra, ko sta pravkar izpustili v jamo prvi kos kruha, sta naenkrat zaslišali močno lajanje iz studenca. Bila sta dva! Še enega, velikega psa so bili vrgli vanj!
»Pierrot!« je klicala Rozalija.
Pierrot je lajal, lajal. Se sta metali v jamo kose kruha; pa razločno sta slišali ob vsakem kosu nagel trk, nato tožeče krike Pierrota, ki ga je oni drugi grizel
in vse pojedel sam, ker je bil močnejši. Pač sta lahko odločili: »Tale je zate, Pierrot —« Pierrot očividno ni dobil ničesar.
Zeni sta se presenečeni spogledali; gospa Lefčvre je bridko dejala: »Vseh psov, kar jih bodo vrgli v to luknjo, pa vendarle ne bom hranila. Treba bo pač prenehati.«
Le sapa ji je zastala ob misli na vse tiste pse, ki bi živeli na njen račun; obrnila se je proti domu in je celo ponesla s sabo kos kruha, ki ji je še ostal in ga je sama začela jesti.
Tudi Rozalija se je napotila za njo in si je z robom modrega predpasnika brisala oči.
Prev. K. špur
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju sčitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z u do rabo naravne »Franz Josefove« grenfiee velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri ietičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehava jo s pomočjo	»Tosefove« vode, ne da bi se noifni'o driske, ki se iih vsak dan bolpik boji. >vFY**»s .To«efo"a« prenčiea se dobi v vsoh lekf»-nah, drogerijah in speceriiskih trgovinah.
pred koncem j« postavil Lefrrik % resant-nim strelom p« 5 : i.
Sodil je g. Nemec prav dobro.
V predtekmi je mladina Železničarjev zmagala nad mladino Svobode 8 : 0 (4 : 0).
Ostale nogometne tekme
Ljnbljana: Grafika : Korotan 3:1 <2:1). Jadran : Slovan 3 : 1 (2 : 0).
Domžale: Domžale : Disk 3 : 2 (0 : 1). Pri Domžalah so ae odlikovali Jovič in Z« bret v napadu, zlasti pa Kovač v obrambi. Domžale rez. : Disk rez. 3 : 2 (2 : 1)
Dunaj: Admira : Hakoah 2 : 2 (0 : 0). Rapid : W«oker 6 : 3 (2 : 2), Sportklub : Vienn« 3 : 3 (3 : 1). Donau : Austria 2 : 0 (2 : 0)1, WAC : FAC 3 : 1 (0 : 0), FC Wien : Libertos 3 : 1 (0 J 1).
Prag«: DFC : Kolin 1 : 0. Slavij« : N« chod 5 : 2, Teplitzer FC : Sp«rt« 0 : 0. Viktorija Plzen : Viktorija ZižkoV 5:1. Zidenice : Bohemi&ns 5 : 1, Kl«dno : Ce-cbie Karlm 3 : 3.
Budimpeita: Hungaria Ferencvarosz 1 : 0, III. okraj : Bocskai 2 : 2, Ujpest : Budai 3:1.
Magdeburg: Nemčija : Norveška 2 : 2.
Tnrin: Juventus : Firenze 5 : 0.
Rim: Ambrosiana : Laz o 4 : 1.
ASK Primorje (nogometa* fteteelja). Drevi ob 20. seja sekcijskega dlrektorija v klubskem tajništvu. Ob 19.30 istotam strogo obvezen sestanek. Priti morajo Starec, Hasl, Bertoncelj I ln II, Zemljak, Slamič, Boncelj, Erman, Jug n, Jež, Zemlji«.
SK Ilirija. Opozarjamo članstvo nogometne sekcije, da bo d«nes ob 20. pri Novem svetu plenarni sestanek Udeležb« je za vse aktivno članstvo obvezna. Vabljeni so tudi vsi prijatelji sekcije.
Iz akvaristove torbe
O škrgah in o glasu rib
Vsakdo ve, da potrebujejo vsa živ« bitja na kopnem in v vodi kisik, ki ga vdihavajo in s pomočjo katerega vzdržujejo odgovarjajočo telesno toploto. V vodi je manj kisika kakor v zraku, kajti kisik, ki je kemično zvezan z vodikom (H*0 = voda), ne pride v poštev za dihanje, temveč samo oni, ki je prost in ki pride iz zraka v vodo. Zaradi manjše količine kisika imajo vsi škrgarji, torej tudi ribe, hladnejšo kri kakor n. pr. sesalci na kopnem in njihova toplota je le 1—3* višja kakor vodna toplota. Ker pade pozimi temperatura vode precej globoko, z njo pa tudi toplota ribje krvi, dihajo ribe počasneje, zgube živahnost in se prav hromo in okorelo gibajo. Večina naših rib pa prespi zimo v blatu, večje ribe si pa poiščejo globoke kotanje, kjer stoje mirno v polsnu.
NeVatere ribe so tako krepke, da brez Škode za organizem zmrznejo in zopet oživč, ko blagi vetrovi zale vesne led stale. — Večina naiih rib diha po škrgah, so pa tudi ribe, ki vsrkavajo v presledkih zrak, ki ostane v posebni duplini glave, odkoder pride kisik v kri. Druge ribe potegnejo mehurček zraka v črevo. Take ribe so n. pr. labirintov« (veleperka) in naš« čink-lja, ki spušča uporabljeni zrak skozi iz-metno odprtino. Imamo še drago vrsto la-bfrihtovceV, ki pa rie vzeriiajo '^raka v svojo duplino (labirint), temveč vodo, s katero namakajo svoje škrge pri potovanju in havljenju na kopnem.
Škrge imajo isto nalogo kakor naš« pljuča. Škrge pri ribah so tenki rdečkasti listki. Navadno štiri. Riba jemlje skozi usta vodo, ki odteka skozi skržne listke: pri tem odda voda prosti kisik tenkim žilicam na listih. Odtod pa gre kisik v glavno žilo, ki teče od glave do repa in od katere se oddveja nič koliko tanjših žilic v vse dele telesa. On priteka iz dosedaj omenjenih čo vlogo in se zvezal z ogljikom v ogljikov dvokis (COl). je izvršil glavno delo. Sedaj mora telesu nekoristni ogljikov dvokis iz teles«. Od priteka iz dosedaj omenjenih žilic v druge žilice, iz teh pa s krvjo vred v drugo večjo žilo, ki teče vzporedno s prvo odtod v srce, ki je pri ribah v vratu, in dalje v škrge, kjer odda kri ogljikov dvokis vodi, v zameno p« sprejme svež kisik iz vode. Na ta način nastane krvo-tok. slično k«kor pri človeku, srce se krči in razteza. Ker je v vodi malo kisika, utripa srce rib samo 20 do 30 krat na'minuto. Ogljikov dvokis, ki uhaja iz škrg v vodo, rabijo rastline v akvariju, ki vzamejo iz te kemične spojine (CO») ogljik, kisik pa izločajo in t« kisik služi ribam za dihanie. Toliko o delovanju škrg.
Zanimivo je tudi poglavje o glasu rib. »Nem je, kakor rib«.* pravimo, in Tes ie. ker rib* nima glasu. So pa ribe, ki se kljub temu oglašajo, ali ne s pomočjo zraka, kakor mi, temveč s pomočjc svojih skržnih poklopcev in koscic in drugih organov. Ali ne samo, da se oglašajo z neartikulira-nimi glasovi, temveč je glasba večjih jat nekaterikrat prav prijetna za uho. Take koncerte čujejo morjeplovci, prirejajo jih pa navadno ribe bobnarke (Pogonias). Ladja plava sama samcata na morski gladini. Vreme je lepo, nikjer oblaka, a iznenada sli&ijo mornarji bobnanje. kakor oddaljeno grmenje, ki se polagoma spremeni v juž-njaško godbo, pri kteri igra glavno vlogo veliki, često preluknjani boben, hripava piščalk«, otožna gajda in kaka nagubanče-na trobenta. Potem se spremene glasovi v harmonično zvonjenje, spremljano z orgijami in harfami. Časih so glasovi podobni pritajenemu, močnejšemu in zopet pojemajočemu petju deklet, kakor da bi sirene vabile mornarje v morsko globino.,
Dočwn so nas sedaj sirene poetično navdahnile, se vrnemo zopet k prozi, namreč k presici (Triigla hirundo), ki je morska riba svoje vrste, ker s« se ji spodnje 3 šibice prsnih plavuti pretvorile v prste, s katerimi leze po dnu in na kamenju, če ne plava. Sicer se pa tudi ona oglaša. Ime samo nam že pove, da je glas prav malo melodičen, ribica kruli namreč kakor pre-šič, ko priplava z dna n« gladino, pri čemer pomoli glavo iz vode. Glas je tako izrazito kruljenje, da dobi marsikateri mornar, ko g« sliši, tek n« ono štirinožno stvorjenje, ki g« imenujemo z nemarnim imenom »svinja« in ki tudi nam akvaristom, po napornem akvsriranju. v pečeni obliki, zalita z rajnim vincem. posebno dobro ug«j«.	O. S.
ANEKDOTA
fikot (pri zdravniku): »Kaj bo stala operacija, gospod profesor?« — »Pet tisoč dinarjev. Pa pomirite se, trajala bo samo dve minuti.« — »Ah, gospod profesor; ali bi je ne mogli podaljšati vsal na pol ure?
Saj razumete____če ž« zapravim pet tisoč
dinarjev, potem...!«
Terezija Neumann
na Slovenskem
Žene trpijo in igrajo Kristusovo trpljenje — Znanost pozna samo: histerijo in sleparstvo
Zadeva Terezije Neumann, ki v Xon-nerereuthu na Nemškem že od leta 192t>. od časa do časa prikazuje na svojem telesu skoraj vsa znamenja Kristusovega trpljenja — kri na rokah in nogah, srčne rane, krvave soise lz oči itd. _ je v zadnjem času sicer stopila nekam v zatišje, svet pa vendar še znnerom stoji pred odprtim vprašanjem: kaj je s temi zazraamo-vankami, ki se skoraj pri vseh narodih pojavljajo od časa do časa, kje je ob teh pojavih resnica in kje je laž, kje je resnična pobožna zamaknjenost in tje samo teater, ki ima namen, iz lahkoverne množice mamiti denar? Lajik je nasproti živ Ijenjskim pojavom, ki si jih ne zna raz-tolmačiti, pogosto prav resoluten, češ vse skupaj je sleparija. Zdravstvene preiskave pa so že zdavnaj dognale, da je treba pri vseh takozvanih zaanamovancih 'n ra-maknjencih — po pretežni večiai &o to ženske — ločiti prave, resnične zaznamo-vance, katerih pojav spada v področje histerije in nevrapatologije, ter sleparje, ki spadajo pač v kriminal. O tem velezani-mlvem vtprašanju je docent dr. Ivan Mat-ko nedavno izdal posebno knjigo »Problem stigmatizacije (zaznamovanja) v medicinski Kučk, v kateri je zbral tudi podatke o vseh zaznamovankah, ki so se v prejšnjem stoletju, pa tudi v novejšem času (Vodi-Ska Johanca) pojavile med Slovenci. Naj podamo tu po njem kratke orise teh nenavadnih, skrivnostnih, bolestnih dogodivščin, ki pozornemu čitateljoi že same po sebi nudijo dovolj jasno sliko o vprašanja ki ga je v moderni dobi medicine iztrgala teologiji iz rok, da ga razreši do in a.
Bloška Lenčka
Prava slovenska stiamatiziranka z vsemi značilnimi znaki je bila Lenčka Gornik: prestala je težka obolenja, kazala histerične znake, lakanje in zamaknjenost s krvavljenjem. Rojena je bila 1. 1836. na Gori kot hči revnih kmečkih staršev. Imela je dva brata in dve.sestri. V mladosti je bida Lenčka jako slabotno dekle. Ko je dopolnila 13. leto, je prestala nudo živčno bolezen. Prebirati je začela razne knjige x versko vsebino, n. pr. Tomaža Kempča-
na, Hojo za Kristusom, Trpljenje našega Gospoda, Skrivnostno razodetje sv. Janeza itd. Knjiga Trpljenje je imela v zelo živahnih barvah naslikanih 14 postaj kri-ževega pota
Nekoč so se pri GoraMtovih po večerni-cah abrale tovarišice in proti večeru od-molile rožni venec ter »dfpele Mtani-je. Pri odhodu pa zapazijo, da Lenčka še k'eč. in sicer z razpetimi rokami prav na robu postelja. Bila je vsa trda. šele na par klicev se je zbudila in se jezila, češ da -e bila že "umrla in da je že bivala na Jra-gern svetu. To stanje se je ponavljalo vsak dan, zlasti ob petkih. Ob enem se ji je začela studiti hrana.
Na veliki petek je stala več ur ca postelji, prav ob robu. Roke Je taela razpete, oči zaobrnjene navzgor in pesti krčevito stisnjene. Ustnice so se ji zdaj pa adaj sklenile in vse mišice so bolestno delovale. Govorila je nerazumljive besede in sem ter tja presunljivo zajokala. Po Čelu ji je začel kapati krvav pot in mahoma je bila vsa krvava po obrazu; po obleki in po rokah se ji je cedila kri. Za navzoč-ne je bil prizor tako strašen, da so padli na kolena in je nekaterim iamed njih postalo slabo. Nato je ležala brezna vestna kakor po trud a polnem trpljenju. Dihanja ni bilo čutiti, pač pa lahko uitripanje žile V kataleptičnem stanju je ostala do velike noči in se je šele ob 3. zjutraj prebudila. Pozneje je postala molčeča, kakor da bi se sramovala svoje bolezni. Nekaj let nato se je preselila v župnišče k Fari, k pokojnemu žuipniku Janezu Kaplenkiu, pri katerem sta služili že obe njeni sestri. Tudi tu Je imela ekstaze, privide in krvavenja.
Razen na teh oblikah zamaknjenja, ki sličijo povsem neki vrsti kataleptičnega stanja, pa je lenčka bolehala tudi na tipičnih histeričnih napadih. O tem se lahko prepriča vsakdo, ki prečita sledeče poročilo 5 očividcev (3 duhovniki, 1 zdravnik in 1 podobar) v Bleiweisovih Novicah leta 1851.
>Deklica Je tanka, suha ln bolestne barve, precej velika to 16 let stara Kmalu po njihovem vstopu v sobo deklica neprijetno zakriči, se zvija, oči okrog suče, pravi
da so oaka vrata ln da Je ostra pot v nebesa; se urno kležna oklu&uje in spet poravna, noge premika, kakor da bi jo terne zbadalo in zlo neprijetno s stokratnim ponavljanjem zavpiva: U, u, u, itd., zdaj plane na kviško, z rokami okrog lomasti, do-povedovaje, da vidi Kristusa, da z mečem preti, da vidi Marijo, ki krvave solze toči itd. Ves njen govor pa je slabo zvezan in večidel le iz dihljajev obstoji.
Zdaj deklica na postelji poklefkne, al ustnice zbrisuje, z njimi giblje, se na persi trka, se z obrazom posteljne odeje dotakne in se spet sklone. Ravno med tem časom bi ona hostijo prejeti imela. Nihče izmed nas jo sicer iz oči ne pusti, vendar ker sem nekoliko vstran stal in Je nisem naravnost v obraz videl, nisem ničesar zapazil. Moja dva duhovna tovariSa pa, pred njo stoječa, sta nekaj belega na jeziku videla, tako tudi zdravnik, ki se ravno v tej dobi k nam obrne, rekoč: »Ko&ček belega papirja, kakor je za smobke prižigati ima na jeziku«. Nato se deklica na levo stran vleže, in jaz ravno pri vzgla.vju postelje stoječ jo zaprosim: »Lenčlka, veš da sim duhoven in da v svojih nevrednih rokah pri daritvi sv. maše pravega živega Kristusa ^ržim, ravnotako todi kadar koga previdim; pokaži, kaj imaš v ustih, zakaj jaz smem videti in tudi se z roko dotakniti«. Ali ona se nič ne zaneni o tej reči ... torej pričujoče okoliščine tehtavši. rečem po nemško: >Das ist Splegelfechte-rei (to je sleparija)« zakaj po slovensko se mi kar ni varno zdelo svoje misli izustiti, ker bi Jo utegnil skupiti od slepoverae-ga ljudstva, ki je brez slehernega pamet-niga vzroka zdihovalo in na glas jokalo!
Poslednjič še dekle na posteJji poklekne in moli k materi božji, da naj ona prosi osebno za nevernike: saj jih dobro poznaš. Ta pristavek, mislim, da je nam veljal, ki smo le stoje zraven postelje gledali.
Vspričo nas se hoče zdravnik Se sam prepričati. Kar bi za rane veljati imelo, je manjši od vinarja in zunanja stran roke je okrog roke zdrava ta tudi, koliko se je skozi spoko tako imenovane ranske hraste vidilo, je koža pod krasto takošma, kakor-šma je drugod po roki. Znotranje strani rane t. j. dlani, ni hotela pokazati, darav-no jo je zdravnik prav ptrijazmo prosil in tudi njene prste rahlo nagibal, da bi dlan odprla, pa mu je deklica roko zimaknila, rekoč: boli... Vprašali smo, če ima ona tudi na nogah rane, in ako bi jih videti mogli. Pa se nam je odgovorilo, da je težko nogavice, ktere ma na nogah izzuiti. Torej smo žalovaje, da smo tri četrt ure zijale pasli, se zopet odpotill.
Nisem acer tega, kar smo videli, nikdar mislil razglasiti; pa ker sim pred nekimi dnevi slišal od nekih budi, ki so več dni zgubili, da so do te deklice priSli, nespametno trditi, da kdor ne verje, da so to čudeži, in sam tje ne gre gledat, ima smer-ten greh, sim za dolžnost spoznal, svetu resnico odkriti....
Vsakteri bolnik je po stopnji svoje bo-lezaii bolj ali manj usmiljenja vreden; tako tudi bolna gorska deklica. Ker pa že vsak v svoji okolici kaj bolnikov najde, naj se tisti, kterega jok mika, pri domačih bobiikih solz znebi...
Boga moliti v resnici in čudeže njegove s vsemogočnosti spodobno častiti ne potrebujemo botoih dekličev, kterih bolezen se mende ljudem kaže, kakor komedije v gledišču...«
Pisatelj, duhovnik, pripomni na koncu opisa, da slično kakor njegovi drugi ne veruje v čudež In ostane neveren Tomaž.
Da je bila Lenčka Gornikova res živčno bolna in Je nudila ob Izvestnih prilikah mnogo histeričnih potez, pričajo še nekatera druga poročila v Bleiweisovih Novicah.
V	letniku 1849. poroča neki novičar v LJubljani, da je: >Te dni od nekiga tako imenovanega zaimakneneg- dekleta na Gori na Ribniškem kantonu take reči slišal, da če je to vse res, kar ljudje od t a .dekleta trosijo — je ona ali res bolna ali pa je goljufica. On jo smatra za bolmo ali za goljufico, in ta komedija ni zdrava ne za njo, ki napenja čuitilnice, in ne za gledalce, katerim komedija škoduje. Sfkuš-nja uči, da večji del teh komedij konča, če gledalcev nI!
Drugo notico o LenčkI prinašajo »Novi-cea 1. 1852. pod naslovom Iz Dolenjskega: »Kako morejo kristjani kako božjastno deklico povpraševati za duše na onem svetu? čudmi zapopadfki morejo v ne&ate-rih glavah rojiti od bitja vseh bitij.«
V	letniku 1853. poroča prav tako duhovnik J. H. z značilnim motom: >K grehu ma-likovanja molčati ne smemo«: >Jaz neumnež sim pa mislil, da zamaknjeni kaže, da naj si vrat odreže, pa sini se le k sreči zmotil, ker ona si nI vratu odrezala, česar sim trepetaje pričakoval, ampak le nevidne Strike si je za vrat metala in zadergo-vala z njimi. Vselej ko se zadergne, z ust-mi posrebe, ker jo je bolelo močno. Pravijo, če se boš muči, več gnad prejme! Vsi so Jo grozno pomilovali, samo jaz sim bil za te bolečine neobčutljiv. Pa saj tudi ni bilo prehudo, saj je lahko jenjala, kadar je hotela. Enkrat je tudi obe drve pesti vkup stisnila, in leže z njimi mahala, kakor da M kaj perbijala — se s koleni v
trebuh butala, kar se mi je posebno za zamaknjeno grozno nespodobno zdelo. l.o je s pestmi perbijala, se tudi nekterikrat permerši na čelo buti in nekaj rudečiga se Ji po obrazu polije. Jaz neumni nisem verjel, da je kri, ker na oči nisem bil prepričan, sim mislil, da je voda iz rudečih Češminovih jagod. Sodil sim, da je mogla gobo v taki vodi namočeno imeti, zakaj ta kri ni bila, kakor nas drugih ljudi. Jaz sim se prav k njenimu obrazu pripognil in sim dobro videl, da je bilo lahko kožo pod njo spoznati, tako je bila ta kri red ka! — Ko se nekoliko časa kaže, se zbriše in spet čist je bil obraz. Da sim tako sodil, mi nihče ne bo zameril, ker sim mislil, da bi se kri mogla ta čas že strditi ta bi se ne dala tako čisto zbrisati. Potlej se zamaknjena še nekoliko ponavlja ta vzdihuje, se na posteči vsede ta pnot nebes a m Obraz obrnjem ima, z očmi stermi, kakor bi da leč v nebo vidila...
.. .Nekdo je njeno govorjenje v zamak-njenju zapisoval, kar sim sam na svoje ušesa slišal, in takole mi je bral: »Bna duša umira — je že umrla _ zdaj je per
sodbi, pa Kristus jo hoče zavreči _ molimo, da je ne zavrže.. .< Na prošnjo zamaknjene in drugih pričujočih, (ktere je morda tudi tlstikrat z grešniki zmerjala kiker ta čas, ko sim jaz gori bil) se je vendar Kristus usmilil ta jo le v vice obsodil! »Zdaj bo< — reče — »do sodnega dne v vicah, tako da se ne bo mogla ganiti..
Zanimivo je, kako so bili posamezni duhovniki že v Bleiweisovih časih dovolo bistrega duha, da so za videzem čačeža lahko spoznali sleparijo aH pa bolezen. V svojem raakrinikovamju so bili celo malo pregoreči ta tudi nasproti LenčM, ki očitno ni bifla sleparka, temrveč samo histerično dekle, ki se samo ni moglo zavedati, traj se z njo godi, niso štedifii z najostrejšo grajo.
Po smrti župnika Kaplertka L 189C. se je Lenčka preselila nazaj na Goro, v svoj rojstni kraj. Po pismenem sporočilu občinskega urada Bloke je Len<Ska umrla leta 1901. V popisni poli vaščanov iz leta 1885 pri tem uradu je v stolpec LenSke s svinčnikom vpisano: »svetnica«.
Strmišlkl navaja v jZadrugarju«, da Je bila ijenč&a visoka, Jako mršava ta suha. Imela je prozorno kožo, mirne, nekoliko rdeče oči. Govorila je votlo ko močno izstradana oseba. Med pravim zamatonjenjem je duševno ta telesno silno trpela in je naravnost čudtno, da ni podlegla hudim mukam. Sem ter tja je ob kaki priliki talko zašlkrtala z zobmi, da si je lomila zobe.
Konec prihodnjič.
MALI O« LASI
Službo dobi
Vsaka besed* 90 par; u dajan io a«>t<rv» »H u litre M S Dii (1)
Čevljar, pomočnika
m fin* šivan« del« »prejme takoj An t. on Zontič. i>He. G-oepnsi« ol. št. 13.
40804-1
Žagarja-gaterista
taiwj«Msj?» to veščega brn »»nj« i«* - ter dobrega
Žagar, forreisera
-m* samostojnega — je KI ko* tak še zapo
•len, aprejan-effl t 1. decem Hrom. Ponudibe e plačilnimi «a.htev«jni n« n-aslov: M. »alen, Crikveoio«. 40737 1
Dekle
p-idrvo, sratno in polteno *Akoj sprejmem k mali ife-aii.nl. Ljubljanska w-ica 17a t bližini Kolinske »o ■rarn«.	40957J
Služkinja
TO-idn* i« poštena. vešča T k tihi. dobi me« o. Naslov r oglasnem oddelfcn »Ju 40966-1
V pomoč za
hišniška deta
iw>r»Tr-e.m spretno to
t*ebo t* vilo T et-ntru LimhVjaoe. Vpraia; »;« s podatki na oglasni <yl<M'«k »Jnt.ra« pod Šifro »L. M.c	40653-1
Kravarla
k! in* dobro	Vn
•»fvra-rtja/tf jmfj poljedelska de!«, sprejmem s 1. .»mrarjem. — Pismene ponudbe e prepisi aprfčeva? d.ioedsmjiti	n« o<rW
oddelek »Jutira« pod šifro ►Kramar«.	i 638-1
Domačo učiteljico
« perfektnim itra.njfm rw*n-*ke£a to francoskega jezi-k* ter kla-virja. eprejme hakoj edin« rodfcin« r P-'lepo. Vardsrska ba.no-ooTin* — t> poučevanje tr-na.Metme deklice fffim-matisMnje). NaeSov v o»1. oddeVkn »Jirtrae. 40851-1
Trgovski pomočnik
eedaj odeliraiJ vojake, popolnoma verzira-n v veeh panogah m e 6 a n e etroke, prvovrstna moi, vešč e!'OV. ie nemškega jezika, SeM eliiibo v Sloveniji. Cenjene jonudtoe na naelov: M. J., Zf-mim, Stevana Mairkovid« br. S.	40894-2
Služkinja
■(Nemka) vaiena kuhe to hipnih del, i&ie eluibo. — Ponudbe n« oglas, oddelek >Jatra« pod šftro »Mlada«.
394(18-2
Natakarico
mi*io. pridno. vajeno tod?	hiž
nTi del. iSSe Dorov.iifc Ko-ki.j. restavracija pri fco-Wwr», Trbovlje. 40912-1
Mesar, pomočnika
reS8e«a t »ekamijo to kl«-nja. wče«n ta statoo. Po (Tf>j: poštenost to prjdrHtM. — Iva ti Zrimee. m^arija, Bled 56.	«»16-1
Delavca za torbice
(in ftoo »njeno blago ičč-em. Ponudbe na Zagreb I. Preteč 239.	40ftl;l-l
Pekar. pomočnika
sa-moeibojnetra dela-vca, iš6e oekaro« VViifain. TrtiS.
40930-1
Službe išče
VaajLa beaeda SO psrj n dajan}« oulim ali s« šifro p« S Din. (8)
Natakarica
kJ tn« dobro k »bati la 3« zmotna kavcije. iS6e «Jwl-bo. Gre tudi na deielo. — Ponudbe pod »Pridna« na p>druini.oo »Jutra« ▼ Maribora.	4080»-8
Dekle
pridno ta pripravno, veJie šiva-nja in kuhanja, išče službo m takoj. Ponudbe na oglasni oddetek »Jutra« pod »Pripravna«. 40873-2
Plačilna natakarica
išče službe. Nastopi lahko takoj. Ponndbe na ogla*®! oddelek »Jntna« pod »I>o bra «Dri6evala«. 90963-2
Boljše dekle
mlada, eimpafcižna. veee4a io sdrava. :56e me»to ia-5ewi« na'takarioe »Ji ka.j »ličnega. Naelov t og'as. odde.lin »Jutra«. 34133-2
Vzgojiteljica
ve«fa trancoekeg«. KaM-janekega in neanSkega jezika, Bče roeRtio pri bol jži družini. Ponudbe na ogl. oddelek »Ju>Wa« pod šifro Vzgoji te!4ica 100«.
40357-2
Kuharica
iSJe »aipoeMtv« pri samostojnem gospodu, evemt. vdovcu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vestno moč«. 40960-?
Maserka
popotoom« iiu^ena, ISf« sap^olirtrve doma — gre pa tudi izven dorna. — Stana Pokluikar. Kočevje. Cankarjeva. eefrta St. 508
40584-2
Gospodinjska
pomočnica
W je vajena ku.he to vseh hiSnih del, lelii premeniti sln-Jfbo Naslov t oglasnem odide lik n »Jutra.«. 40964 2
Dekle
nridtno im pošteno, vajeno vseh h;9nih del in nekoliko kuhe. h rez staršev, želi olnSbo. Pismene ponndbe na oglasni odd«l«k »Jutira« pod šifro ».Priporočim va«.
40860-2
3000 Din kavcije
nudi 22fetno dekle — ta kafrrifcvMcoli riniho. Cenj. ponudbe n« podru*. Jutra » Celju pod značko »<3o 40808-2
Abiturient
s popoJno eredmieSolsko It ob-azbo, išče kakršnokoli 4u.žbo. Tudi Mapec bi bal kakor kd"> drogi. — Naelov ▼ oglasnem odde^n »Jntra«.	40816-2
Prodajalka-
poslovodlnja
boijla moč. želi premeni^ mesto. Ponudbe n« og'««w oddelek »Jutra« pod " šifro »Mešano delo«. 40744-2
Občinski tajnik
i TeKetmo prakso, * ■ potrebno predn-zohrazbo to a posebnim topHom. išče mesto. Dopise na podnui »Jutra« v Celjn pod šifro »Spodoben«.	40806 2
Slaščičar, pomočnik
iš3« mesto ta takoj aU pozneje. Ponudibe na naslov: Mihael Ambrozv — Breetiova«, Bana t. 40746 2
Mlada prodajalka
. ^OBi kakršnokoli siiižbo. Ponudbe n« oglafe. oddelek »Jmitra« pod »Detama«.
40850-2
Dekle
za vsa bi&aa ln gospodinjska del«, bi sna budi šivati, želi ehiifco « 15. oo-vembr-om. — Naslov pove oglasni oddolek »Jutra«.
40828-2
Služkinja
-rajema kuhe to hiJmh del, ki govori nemško, išče službo. Naslov po-ve ogl. oddelek »Jutra«. 40843-2
Manufakturlst
24 let star, vojaščine prost, želi premeniti dosedanjo službo zaradi več let servlranja pri eni ln Isti tvrdkl s prav dobrimi spričevali! Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod Slfro »Prvovrstna ln zanesljiva moč«.
41073-3
Pri fini šivilji ali damskem krojaču
želim službo pomočnice v svrho »popolnitve. Ponudbe pro6lm pod šifro »Volja do dela« aa ogl. odd. »Jutra«.
41159-9
Specialista kuharske umietnosti
strokovnlak ln organizator za avtomatični buffet — se nahaja v Ljubljani. Cenj. ponudbe na oatl. odd. »Jutra« pod »Strokovnjak«.
41184-?
Mlada vdova
želi slufbo pri starem samostojnem goopodn ali pri vdifvven T enim ortroknm. Ponudbe pod »Kuharica« na oglasni oddelek »Jutra«.	40944-8
Samostoj. kuharica
išče mest« gospodinje. Ponudb na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro kuham«.	40945«
Kdo M sprejel
samo ta hra.no to stanovanje zanesljivega fanta. — NasJov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40969-S
U* f*'
Ogilaat leg. xnȣaja po
1 Din beaeda; ta da janje naslov« ali ta šifro S Din. — Oglaai *ocialnega značaja vsa ka beseda 50 par; M dajanje naslov« ali ta *!frm po S Din. (6)
Sadna drevesa
visokodebetaa tn tudi pritlična, od najboljših rrsit r prima kvaliteti nudi naj-povolmeie Baoovinek« trsni-ea to dVevesnica y Kapeli pošta Slatina Radenci. Za htevajte ponndbol 40547-6
Perje
Qo«j« belo 6oha.no kg 96.— sivo čohano	kg 26.— &isti beJi poji	kg 280.— sivi puh	kg 180.— Di.n. Razpošiljam	po poštnem !*wzetjn. L.	Brotorič. Za*reh tliea 82.	S12-«
Sadna drevesa
v veliki izbiri to po najugodnejših cenah se dobijo ut Be nrrvineki trsnici to Irevesnid v Ka.peli, p-išta Slatina-Radenci. Zahtevajte ponudbo!	40576-6
Otroški vozički
najmodernejši to najcenejši t t-»varni otroških vozič kov Stanko Kucler, Ljub liana VIL, Celovška t. 42.
252-6
Šole in samostani!
Velika Izbira volne, umetne svile, kongrea, štranlna, jute, platna v barvah, tusora, sukanca, igel, bombaža, gobelina, kellm-del ln ves C. M. S. pribor. Tvor-nlca šablon za predtl-skarlje. Specialna trgovina ln atelje ročnih del Kruševlč, Zagreb, Radlčeva ulica 5. 292-6
Vsaka besed« 1 Din; ta dajanje naslov« aH
za šifro pa 5 Din. (15)
Bukova drva
T kolobarjih po 6 Din to mehka po 5 Din nnd* St. Krie Siard, Trnovski prt *ta.n 13.	276-18
Hrastove podnice
kupimo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Belage«. 41194-15
Pridelki
Vsaka beseda 1 Din. ta dajanje naslov« a£ *a šifro pa 5 Din. (83)
Kislo zelje
repo, sarmo
prvovrstno v sodih, po najnižji cevi dobavlja Homan. Sv. Petra c. 83 39169-33
Gobe na slanici
maie, svete to suhe. kn puje po najvišji eeni Peter Settoa, Radeče. 38610 SS
Pozor,
angrosisti vina
Originalni »Jeruzaiemec«, leto 1982, ca 90 hI naprodaj franoo klet vinograd novec št. 30, pošta Orni »i. po dnevni ceni. Od 15. oktobra do 15. novembra t. 1. je vsa-kdašnji obisk radi vinskega poskusa mogoč. Posestnik Franc Za--rratmk.	38935-33
Portugalko
izbor ne kakovosii, prodaja A. Sušnik, Zaloška c. 31.
39635-33
Suhe gobe
kupujem, razen lepih, tudi črne odbrane po najboljši ceni. Sporočite ln navedite količino i Peter Setlna, Radeče.
293-33
Vsaka beaeda 1 Din: ta (lajanje naslov« ali ta šifro pa 5 Din. (SI)
	Potniki kolonialne stroke, dobro uvedeni, se sprejmejo za konfisrfjeko blago. — Ponudbe pod »LJubljana, Celje, Maribor« na ogl. oddelek »Jutra«. 41144-5
Vsaka beseda 1 DLn; ta dajanj« naslova ah za šifro pa 5 Din. (40)	
Slabotni moški! Ne glede na vzrok slabosti, starosa to druge neprilike, se Vam takoj povrnejo normalne moške sile. Nika k ih piiulj tablet to dragih notranjih sredstev l — Specialne prospekte pošiljamo diskretno v zaprti kuverti brez zunanjega napisa proti pošiljatvi 5 Din v znamkah. »Salne«, Zagreb. 6/Jo. Savska 10. 302-40	
	tUBlEBM
	Oglasi trg. značaja po 1 Dto beseda; ta m ianje naslova ali za šifro S Dto. — Oglasi socialnega i Da čaja pa . vsaka beseda 50 par: ta dajaajs naslova aH ta štfro pa 8 Dto. (8)
Zaslužek |	»Ženski svet« rezan, 8 letnikov poceni prodam. Naslon v oglas, oddelku »Jutra«. 40692-3
Kdor išče tožnika, plača aa Tank« besedo 50 par; t« naslov ali štfro $ Dto. — Kdor n a d i tosiužek, pa M vsako besed« 1 Dto, ta dajanje naslor« ali ta šifro pa 5 Dto. (9)	
	Leposlovne knjige naprodaj, zlasti »Zvon«, »Slovan« ter knjige Slovenske ln Hrvatske Matice. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 41094-8
Pozor!
Kdor ieio delati to d>obro zaslužiti, naj se prijaivi na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Lahka zarada«.
40637-8
Entlanje 1 m 1 nln ažur 1 m 2 Din
piitoiranje. montaža bridge stior, pranje to likanje ve tento. ročno vezenje, tao-uograjni. strojno veteeje to predtisk najmodernejših vzorcev. — Dunajska cesta št. la/TV.	155-8
Besed« 1 Din; ta dajanje naslov« aH n šifro 6 Din. Dijaki ki iščejo tostrnkovje, pla-f»)0 vsak« besedo SO p«rj ta šifro ali t« dajanje nas»lov» S Dto. (4)
Šofer, šola E. Ceh
Tyrševa (Dunajska) eesta št. 36. ZahtevajM prospekt
Za angleščino
iščem moško učno moč. — Ponudbe Da oglas, oddelek »Jutra« pod »Angleščina«.
40859-4
Instrukcije
niižješoioem, k laitinščtoe in grščine da.je po aizJti ceni gosipodična. Naslov pove oglasni oddelek »Jntr«.«.
40078-1
Ponavljalne ure
it matematike, fitike, kemije, nemščine to teanlje-pisa, za. srednje- to me-5ča.nskošo'.oe daj« poceni izkušen profesor. Pri večji udeležbi znaten popust. Pri-;ava: Ljubljano. Sv. Petra če«« 27.	40967-4
Potniki
Kilcw išče mesto pot nika, plača ta vsako besedo 50 pa*: m dajanje naslov« aM ta šifro S Dto. — Kdor sprejema potnika, pla ča besedo po 1 Din; ta dajanje taslova alt za šifro pa 5 Din. (5)
Potnika
v špecerijsko to kolonijel no veletrgovino sprejme Aloji Maetnak v Celju.
40890-5
Preklic!
Podpisana iajavljaim. d« nisem plačnic« za komurkoli, ki bi n« moje ime kaj vzel kjerkoli. — Rojlna Marija,
Zg. Bitnje 19. 40962-31
Agilen potnik
prevzame k dosedanjim še nekal novlb zastopstev za dravsko banovino. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Potnik«.	40338-5
Pohištvo
Vsaka besed« 1 Dto: n dajanj« naslov« aU
t* šifro p« 5 Dto. (18)
Razprodaja
otoaMui, epatoch foteljev to dnvaooiv pd Delničarju v v 3t. Vidu — nasproti cerkve.	40965-12
Rabljena* spalnica
is orehovega les«, kom-pd.etaa aio po*ameusi deli naprodaj v Gerhičevi uiici St. 9.	41006-18
Pohištvo
dobro ohranjeno, » mehkega lesa, za spalnico ln kuhinjo prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	41046-13
Moderno jedilnico
po nrzfci ceni prod« Lancoš D., Wo4fo-v« 18. 41,169-18
Pohištvo
skoraj nove naprodaj v Gledališki ulici 18. pritličje 41331-1S
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Dto: ta dajanje oaatova M ta šifro pa S Dto. (BI)
Štirisob. stanovanje
elegantno, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
4064641
Stanovanje
8 sob to kuhinje oddani na Starem trgu štev. 84/11 40643-31
Stanovanje
dvo- aii trisobno, dedoma opremljemo. v Streliški td. št. S2 oddam miroi stranki 40773-21
2 stanovanji
enosobno to dvosobno, od dam s 1. decembrom. Ivan Sirooočič. Celovška e. 62.
41014-81
Dvosob. stanovanje
t lepim aorto) pohištvom radii odpoto-vanja naprodaj v Gledališki ulici štev. IS. pritličja.	40699 21
Trisob. stanovanje
ia 700 Din oddam t decembrom v Dnaivski nJici 9 (za Stadionom). 40785-21
Štirisob. stanovanje
za februar oddam. Re«!jeva 13.	40969-3«
Stanovanje
sofee, kuhinj« to prltiklto oddam t S točkah št. 130 Dunajska cesta. 40955-31
Enosob. stanovanje
s priti klimami oddam ta 880 Din. Kodeljevo, Povše-tov« ulica 37 — vprašati v kleti.	41033-31
Enosob. stanovanje
a kuhinjo to pritikltoami oddam t decembrom v Hrenovi ulici 14. 41034-31
Stanovanja
Vsaka beaeda BO par; m dajanje n««lnia ak m šifre I Dto. (81-*)
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo to pri<Btkitaami. po primerni eeni. Iščem ta stalno ta februarski termin Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« io 6. t. m. pod značko »Knitami delavec« 40671 21/a
Enosob. stanovanje
« kuhinjo, iščem v okolici
Tabora. Ponudbe	na og'as.
oddel«k »Jmtm«	pod šifro
»Točno plačam«.	41012-21/a
Petsob. stanovanje
Iščem aa takoj ali februar. — Ponudbe pod »Solnčno« na ogl. odd-»Jutra«.	41021-21»
Stanovanje
dveh sob. ka-bsneta, kopal-niče to kubinje. ▼ mirni hiši iščem ta februa-reki te-min. Ponudbe • ceno aa oglas, odde.ek »Jutra« pod značko »Dve osebi«.
40070-fiH/a
Vdova
diritomega uradnika brez otrok išče enosobno stanovanje v nvestn. Dopise pod šifro »čisto« na oglasni oddelek »Jutra«. 40987-21 a
Stanovanje
sestoječe U 8 sob * pri-tiklinami r vBS v Ročni dolini iščem « 1. L 1994. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko •VH* t Rotet do-lini«.
409R8-81a
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par. ta dajanje aaafova aii
sa Mm t Dto. (88)
Opremljeno sobo
vtsokopritMSmo, aeparirano takoj -vidam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutrt«.
40879 28
Kabinet
dobro opremljen,	oddam s
16 novembrom ta	300 Din
mesečno. Ogledati	v Knaf
ljevi ulici 13/2.	40764-28
Stanovanje
lepo, komfortno, ta BeU gmdiom. 2 veliki, 1 mala soba veranda, kopalnica plin, oddani 1. decembra Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40990-81
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, »d dam sni aH dvema »talni m* osebam«. o*ir. takon skemn paru takoj ali pozneje. — Istotam oddam
sobico
s posebnim vhodom, i v«® oskrbo, solidni stalrt go spodičnL Naslo-v r oglas, oddelka »Jutra«. 40840-26
Na stanovanje
spre^mim gispnd« »Ji r» «twiiSno B-e<r 16/TTf.
40917 "P
Sobe išče
Vsaka beseda W par. n dajanje naslov« ali ca šib<o • Din. (33-a)
Prazno sobo
a strogo separiranim vhodom in elektriko, iščem ta Bežigradom. Ponudbe na oglas™ oddelek »Jutra« pod šifro »800«. 40061-23/a
Napravitel^o
belo
Prazno sobico
t elektriko to pečjo — v sredini mesta išče n takoj aii po&neje stalen gospod. Ponudbe na oglasni o-idetefc »Jutira« pod šifro »Drago SI«. 40625-23/a
Sobo
s separir. vbodiom, iSčeim. Ponudibe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Soba«.
40997-33.'«
Sobo s štedilnikom
praono ali opremljeno, v ceni 100—160 Din iš5«n. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »V mestu«.	410654-33/a
Sobo
t vso oskrbo, išče akademik. Ponudbe t navedbo cene na ogi. oddelek Jutra pod 8t»čfco »Lepa soba«.
41044-33/e
Konservatoristka
šče sobo t vso oskrbo ta uporabo klavirja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutira« pod »Mira««. 41il82-2S/a
Kupim
Ogiad trg. tnačaja po 1 Dto beseda; u dajanj« naslov« ali m
šifro 5 Dto. — Oglasi socialnega saačaja vsaka beseda 50 parj ta dajanje naslova alt ta šifro pa S Din. (7)
Jamski les
(Schleifhol«) smrekov — * največ 10% hojeveg«, ta timo to leto 1934, kupi večje vago»ke množine W> vamiška nakupna poetaja R. Fri®zi, Vuhred ob Dravi
Telefonski aparat
dobro ohranjen, moderen, namizni, kupim. Ro«na pekarna, Rožna dolina, eesta 11/14.	40895-7
Voz diro
na peresih ali posameme dete kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Diro«*
40917-7
Oblačila
Trg. ogtaai po 1 Din beseda; aa dajanj« naslova ali ta šift« S Dir Oglati aoeialnega ena 6aja vsaka beseda 80 par; ta dajanje nariova aii sa šifro 5 Dto. (18)
Serija oblek
francoskih mod-etov ta deklice od 5—15 le^^napro-
daj v Stri'tarjevi
40649-13
Damski zim. plašč
dobro ohranjen, naprodaj. Naslov t oglasnem odd^-lkn »Jutra«.	40790-13
Moške obleke
dobro obranjene, prodam. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«.	41117-18
Zimsko suknjo
zelo dobro ohranjeno za srednjo postavo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41142-13
Ve« Pariz govori o čudoviti lepoti nove, bele in sveže kože. Nova krema Tokalon, hrana za kožo bele barve (ne mastna) vsebuje sedaj preparirano »vežo smetano in olivno olje kombinirano z dodatki, ki krepijo, napenjajo in obelijo kožo. Takoj prodirajoč v kožo umiri to sredstvo razdražene kožne žleze, ekrči razširjene znojnice, uniči takoj v«e škodljive kali v koži in najtemnej-£a in raskava koža postane nežna in bela v 3 dneh. Krema daje koži nepopisljivo lepoto m novo svežost, ki je na drug način ni mogoče doseči. Uporabljajte novo kremo Tokalon bele barve vsako jutro in opazujte učinke in uspehe.
2akč
»karaj nov, naprodaj. Nosno v ponre oglasni oddelek »Jutra«.	4(1074-18

s
Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« naslov« aH
t« šifro p« 5 Dto. (26)
Vsaka beseda 1 Din: '» dajanje naslova aii
>+ šifro pa 5 Din. (30)
spi
Gli
Stermenszky Julij
lošno kjjnčavničorstvo na iimoah pri Ljubljani, Tržaška cesta štev. 46. Telefon 28-12. — Izdelovanje štedilnikov to emajlaranih peči. Aotogeuično varen je.
40993-30
Vsaka beseda 1 Din. sa dajanj« naslov« aH
ta šifro t» S Din. (29)
Pletilni stroj
8/50, v zajamčeno dobrem stanjn p-) nitki eeni prodam radi opustitve dela. — Naslov v og'«t>. oddeleku »Jutra«.	40631 29
Pletilni stroj
dobro ohranjeo — najraje št 8/80 aH 10/80 kupim takoj. Ponudbe na naslov-
M Zupančič, ot-rojno pletenje. Ptuj.	40741-29
Planine
moderna konstrukcija, angleška mehanika, cd 10.000, harmonije od 2000 dobavlja tvornlca Iv. Kacin, Domžale. Zahtevajte cenik!
40493-26
Klavir
znamenite znamke »Giflkovski« prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	41150-26

I Vsaka beseda 1 Din: ] n dajanj« naslor« ali
' ta šifro pa 6 Din. (27)
2 para papagajev in valera
poceni naprodaj v Rožni dolini, cesta IV štew. 16.
40877 37
Španjele
2 meseca stare proda Inkret. šenkov tom, p Vo-iiice nad Ljnbljano.
41179-27
Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra* Aduil tiiouikai. t* Naroaao tiskarno d. d. kot uakarnarja iTianc JezerSek. Za inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.