St. 47 (1528) Leto XXIX i\IOVO MESTO četrtek, 23. novembra 1978 13. februarja 1975 je bi! list odlikovan 2 redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Metlika slavi V metliški občini letos za 600 milijonov dinarjev naložb V nedeljo, 26. novembra, slavi metliška občina svoj praznik v spomin na uničenje močne belogardistične postojanke na Suhorju na ta dan leta 1942. S tem dejanjem so slovenski in hrvaški partizani zadali belogardizmu v Beli krajini smrtni udarec, od katerega si ni nikoli več opomogel. Ta dan so si za svoj praznik izbrali tudi krajani KS Suhor. Razne prireditve in svečanosti za praznik se vrstijo že od 20. novembra, osrednja pa bo na dan praznika, ko bo v metliškem tozdu Novolesa, ki praznuje 20-letnico ustanovitve, skupna slavnostna seja delegatov občinske skupščine, delavskega sveta in vodstev družbenopolitičnih organizacij tozda Predilnica Metlika, na kateri bodo podelili tudi tri najvišja občinska priznanja -plaketo občine. Letošnje leto je bilo za metliško občino zelo uspešno. V teku alj v pripravi je za okoli 600 milijonov investicij, kar je daleč največ v vsej zgodovini metliške občine. Občani sami so zlasti veliko prispevali pri posodabljanju cest in gradnji vodovodov. Kljub velikim naložbam vse težave, s katerimi se ubadajo v občini, ne bodo rešene, saj je razumljivo, da problemov, ki so se kopičili dolga leta, ni mogoče odpraviti čez noč. Vendar uspehi v zadnjem času zagotavljajo, da tudi za okoli 8.000 metliških občanov prihajajo boljši časi. MUZEJ BO ODPRL MITJA RIBIČIČ Novi muzej NOB in ljudske revolucije v Novem mestu bo v soboto, 25. novembra, odprl predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, na slavnosti, ki se bo začela ob 11. uri, pa bo govoril tudi predsednik odbora za zgraditev muzeja Bogdan Osolnik. V kulturnem de hi bodo sodelovali moški pevski zbor „Dušan Jereb" iz Novega mesta, pihalni orkester iz Straže in recitatorji. Prireditev bo potekala po zamisli Jožeta Škufca. Pred otvoritvijo bo v novem muzeju skupna slavnostna seja odbora za zgraditev tega muzeja, okrožnega odbora aktivistov OF, izvajalcev del in drugih sodelavcev pri tej gradnji I mh Jelka Edvardu Kardelju Kočevje: svečana seja SZDL za dan republike Priznanja in spominske plakete zaslužnim ljudem in organizacijam bo 27. novembra na svečani seji mestne konference SZDL v počastitev dneva republike podelila krajevna skupnost Kočevje—mesto. OBISK S KUBE — V torek, 21. novembra, je obiskal Novo mesto Avaelardo Cubelo, funkcionar mednarodnega oddelka pri CK KP Kuba. Ob njegovem obisku je komite občinske konference ZKS pripravil razgovor s predstavniki družbenopolitičnega in ekonomskega življenja v občini. Popoldan si je gost s prijateljske Kube ogledal kostanjeviško Formo vivo. (Foto: J. Pavlin) Izvrihi svet KS Kočevje je na predlog izvr&iega odbora KK SZDL Kočevje-mesto sprejel na zadnji seji sklep o podelitvi priznanj in spominskih plaket. Članu predsedstva ZKJ Edvardu Kardelju bodo podelili ..bronasto jelko" mesta Kočevje, in sicer za izredne zasluge za Zvezo komunistov Jugoslavije in za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Srebrni grb mesta bosta prejela moški pevski zbor „Svoboda“ Ko-čevje(za večletno prizadevno delo) in Adi Skorjanec iz Kočevja za posebne zasluge na področju vzgoje glasbenikov ter širjenja glasbene kulture). Spominske plakete pa bodo prejeli: dipL ing. Janez Trošt iz Ljub- ljane (za posebne zasluge na področju prometa in vzgoje voznikov), Stane Levstek z Kočevja (za dolgoletno delo v AMD in sodelovanje pri vzgoji voznikov), Stane Krapež iz Škofje Loke (za posebne zasluge na področju prometne varnosti, razvoju avtomobilskega športa in zaslug za pobratenje Škofje Loke s Kočevjem) in Bojan Kovač iz Kočevja (za večletno uspešno delovanje na področju glasbe in za doseženo 4. mesto na letošnjem svetovnem tekmovanju harmonikarjev v Pulju). J. P Obeti Žumberku in Gorjancem Tri hrvaške občine onstran Gorjancev in pet slovenskih občin od Bele krajine do Posavja ustanavlja skupnost spominskega območja s sedežem v Jastrebarskem Triintrideset let po osvoboditvi sodi območje Žumbeika in Gorjancev Se vedno med najmanj razvite predele HrvaSce in Slovenije. In vendar sta se med narodnoosvobodilnim bojem prav tam kovala bratstvo in enotnost, saj so se s sovražnikom složno borili Slovenci, Hrvati, Srbi in pripadniki drugih narodnosti, združeni v legendarnih enotah NOV. sloje vanje prebivalstva, odmiranje najodročnejših, za splošni ljudski odpor tako pomembnih vasi in zaselkov sredi gozdnatih območij, ki jim sovražnik nikoli ni prišel do ži- Vega' JOŽICA TEPPEY JUTRI PRVA ABONMAJSKA PREDSTAVA Po več letih gledališke suše je črnomaljska občinska kulturna skupnost letos spet organizirala gledališki abonma. V okviru tega abonmaja se bodo v Črnomlju in Semiču zvrstile otroške, mladinske in predstave za odrasle. Jutri bo na sporedu predstava Mladinskega gledališča iz Ljubljane „Pavliha in Mica". To uspešnico si bodo ob 13. uri ogledali najprej v Semiču, ob 18. pa črno-maljskem kulturnem domu. Naslednja abonmajska predstava bo Golarjeva „Vdova Rošlinka" v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, in sicer 23. decembra v Semiču, dan kasneje pa v Črnomlju. Ti kraji so torej izrednega vojaškega in političnega pomena. Na tem območju so bili ustanovljeni prvi organi ljudske oblasti, posejane so bile partizanske bolnišnice, tiskarne, vojaške institucije, organi KPJ, šole ipd. Ljudje so veliko žrtvovali za narodnoosvobodilno vojsko in so si zaslužili hitrejše prodiranje napredka v njihove odročne vasi. Borčevske organizacije iz petih slovenskih in treh hrvaških občin so .predlagale ustanovitev spominskega območja Žumberak-Gorjanci z namenom, da dogodki iz časov NOB v teh krajih ne bi šli v pozabo, pa tudi zato, da bi območje na obeh straneh gorjanskega slemena doži velo hitrejši gospodarski napredek Na tiskovni konferenci za sloven ske in hrvaške novinarje, ki jo je 17 novembra v Samoboru sklical inicia tivni odbor za ustanovitev te skup AKADEMIJA ZA DAN REPUBLIKE Osrednja občinska akademija za dan republike bo v torek, 28. novembra, ob 19. uri v črnomaljskem kulturnem domu. Kulturni program so tokrat pripravili belokranjski pevski zbori; nastopilo bo kar šest zborov, od tega en oktet. AKTUALNE NALOGE KOMUNISTOV Največ pozornosti na sedmi seji občinske konference ZKS Metlika bodo v petek, 24. novembra, posvetili aktualnim nalogam Zveze komunistov v občini: uresničevanju zakona o združenem delu oziroma široki paleti vprašanj, ki izhajajo iz tega pomembnega področja. Poleg tega čaka komuniste v občini tudi delo na področju vzgoje, izobraževanja in kulture. nosti, so udeležence seznanili z prednostmi družbenega dogovora, ki ga sprejemajo občinske skupščine kot soustanoviteljice skupnosti spominskega območja Žumberak-Gorjanci. Skupnost bodo ustanovili 12. decembra v Sošicah. Ta dogodek bo prelomnica, ki naj bi zaustavila raz- RIBNICA: REVOLUCIJA IN GLASBA V počastitev dneva republike bosta 26. novembra v Ribnici in Kočevju koncerta ..Revolucija in glasba". To bo revija najboljših slovenskih mladinskih pevskih zborov ter najboljših mladinskih pevskih skupin iz domačih občin. Nastopili bodo mladinski pevski zbor (PZ) ..Lucija" iz Portoroža, mladinski mešani PZ gimnazije Ravne, dekliški zbor šolskega centra ..Vojvodina" iz Tolmina, mladinski PZ osnovne šole „Boris Ziherl" iz Ljubljane in mladinski PZ Maribor, ki je bil že večkrat republiški prvak. Koncert bo v Ribnici ob 15. uri, v Kočevju pa ob 20. uri. OD JUTRI V KOČEVJU ARHIVSKA RAZSTAVA V Likovnem salonu v Kočevju bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo .Arhivski dokumenti o obnovi in socialistični graditvi v letih 1945 od 1947“, ki jo je pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana. Na razstavi, ki bo odprta do 6. decembra, bodo obiskovalci lahko videli listine o življenju in delu v naši republiki v prvih dveh letih po osvoboditvi. Ob razstavi so pripravili katalog, ki lahko rabi kot dober priročnik pri ogledu arhivskega gradiva. PREMIK V ŠOLSKI REFORMI Na torkovem regijskem posvetu v Novem mestu je predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti Jože Deberšek dejal, da bo v kratkem sprejet dokument, ki bo v veliko pomoč pri naporih za izvedbo vsebinske reforme vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Dodal je, da bo poslej zagotovljen večji vpliv uporabnikov tudi na vsebino vzgoj-noizobraževalnega dela, pa naj gre za osnovno šolo ali ustanove usmerjenega izobraževanja. Manjka »pika na i” Kostanjevica: komunisti Dolenjske in Posavja na kraju samem o samoupravni organiziranosti delovne enote Iskre Predstavniki Posavja in Dolenjske, ki so na nedavnem posvetu v Kostanjevici razpravljali o uresničevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, so obiskali tudi kolektiv Industrije elektronike Kostanjevice, delovne enote, ki deluje v okviru Iskrinega tozda Šentjernej. Na mestu samem so se dogovorili o bodoči samoupravni organiziranosti te enote. Kostanjeviški kolektiv - ta čas šteje 75 zaposlenih - je v štirih letih obstoja osvojil sodobno proizvodnjo potenciometrov, uporov ter hibridnih vezi in v neustreznih razmerah skokovito povečal skupni prihodek, vendar pa je ostal dislociran obrat, v katerem delavci nimajo vseh samoupravnih pravic.-V celoti sicer še ne razpolagajo z rezultati svojega dela, mnogo pogojev za ustanovitev temeljne organizacije pa vendarle že imajo. To je pokazala tudi nekajurna razprava. Njen sklep je, da nemudoma izdelajo akcijski program ter zagotove vse pogoje za ustanovitev TOZD. Velik prispevek bodo akciji lahko dali komunisti, ki bodo takoj ustanovili osnovno organizacijo, skupaj s sindikati pa prispevali k novi samoupravni organiziranosti sedanjega obrata, ki bo ob letu zaposloval že preko 200 delavcev. V Kostanjevici bo namreč kmalu stekla naložba v nove proizvodne prostore; skupaj z opremo bo veljala 40 milijonov dinarjev, s tem pa bo mladi, pretežno ženski kolektiv zagotovi krajevni skupnosti in celotnemu podgoijanskemu območju hitrejši razvoj. VLADO PODGORŠEK <— •s B: lograjei 11 muze. j NOB Na slovesno otvoritev zgradbe oddelka NOB in ljudske revolucije pri Dolenjskem muzeju, ki bo 25. novembra, vabljeni borci, aktivisti, občani, mladina V soboto, 25. novembra 1978, bo s pričetkom ob 11. uri slovesnost ob otvoritvi zgradbe oddelka NOB in ljudske revolucije pri Dolenjskem muzeju Novo mesto (z urejeno spominsko avlo, ki je spomenik žrtvam revolucije z območja novomeškega okrožja, in razstavo osmih kongresov ZK Slovenije). Na slovesnost vabimo borce, aktiviste, občane, mladino in vse svojce padlih. Odbor za izgradnjo muzeja NOB, Okrožni odbor aktivistov OF, Skupščina in družbenopolitične organizacije občine Novo mesto Ob jubileju republike 35 let je minilo od zgodovinskega drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu Naša republika, naša nova Jugoslavija, je stara petintrideset let. Kaj na ji damo za ta jubilej, s čim naj jo obdarimo na njen rojstni dan 29. novembra? Sta zvestoba in ljubezen dovolj? Ni besed in ne dejanj, s katerimi bi lahko dovolj poveličali ta dogodek. Kajti petintrideset let republike pomeni petintrideset let svobodnih odločitev za naš včerajšnji, današnji in jutrišnji dan, pomeni izpolnjeno Cankarjevo prerokbo, da „narod si bo sodbo pisal sam, in ne frak mu je ne bo in ne talar". Svoboda, mir, enakopravnost in bratstvo med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, ustvajalno delo, socializem, samoupravljanje so le nekatere in nikakor ne vse pridobitve v tej naši republiki, tako enkratni in tako novi, da je svet te večkrat osupnil. Svojevrstno pa je tudi to, da so bili temelji za pridobitve in življenje te republike zasajeni že sredi najhujše vojne vihre, kar jih pomni zgodovina. V času, ko je od nacizma in fašizma podjarmljena Evropa še strahovito ječala in krvavela, ko so naši narodi in narodnosti na svojih tleh bili krvav in človeške moči presegajoč boj za osvoboditev, je postalo mah bosensko mesto Jajce kovačnica nove Jugoslavije, torej države za čas, ko bo potihnilo rjovenje krvavih viharjev in zavladal mir. V Jajcu se je v eni sami noči od 29. na 30. november 1943 zgodilo, kar se ni takrat nikjer na svetu, da so delegati iz vse Jugoslavije na drugem zasedanju AVNOJA ustoličili novo državo ter z odloki in odredbami določili, kakšno bodi življenje in kakšni odnosi v njej. Postavili so temelje vsemu, kar velja in kar dograjujemo še dandanes. K rojstnemu dnevu republike se nenehno vračamo kot k neizčrpnemu viru spodbud in navdihov za dograjevanje vsega, kar je bilo kot vizija začrtano že pred petintridesetimi leti, in za reševanje problemov in nalog, ki žuborijo iz življenja in odnosov v današnjem času. Teh pa ni malo. Natanko pred dvema letoma sprejeti zakon o združenem delu bo še vrsto let nenehno obvezujoča knjiga. ŠENTJERNEJ: RAZSTAVA DEL JOŽETA KOTARJA V prostorih Iskre v Šentjerneju bo v počastitev dneva republike 28. novembra ob 18. uri s priložnostnim kulturnim programom odprta razstava del krajinarja Jožeta Kotarja. Razstavljene podobe si lahko ogledate do 16. decembra. TUDI IME JOŽETA MIHELČIČA - Na novo pokopališče v italijanskem Tržiču so preselili posmrtne ostanke štirih jugoslovanskih in dveh furlanskih borcev ter na spominsko ploščo ob kostnici vklesali imena 15 slovenskih borcev, med njimi tudi ime narodnega heroja Jožeta Mihelčiča iz Vavpče vasi pri Semiču, ki je bil ustreljen decembra 1941 v Ljubljani in tajno pokopan v Tržiču. Nedavni žalni svečanosti je prisostvovalo tudi okrog 40 borcev iz črnomaljske občine in svojcev heroja Mihelčiča. (Besedilo in foto: BLAŽ KOČEVAR) Nadaljevalo se bo suho vreme z meglo po Dninah. NOVO MESTO: PRIZNANJA IZUMITELJEM Na slavnosti, ki bo jutri ob 12. uri v Dolenjskem muzeju, bo občinska raziskovalna skupnost podelila diplome in nagrade izumiteljem, nova-torjem in racionalizatoijem iz novomeške občine za leto 1978. S temi priznanji, kijih letos prvič podeljujejo, raziskovalna skupnost spodbuja inovacijsko dejavnost v občini. Komunisti se ne izmikajo znanju Letos je vsak deseti komunist na Dolenjskem obiskoval partijsko „šolo" Dolenjska je dobila z medobčinskim študijskim središčem v Novem mestu pomembno ustanovo za organizirano idejnopolitično usposabljanje komunistov in dragih delovnih ljudi. Študijsko središče, ustanovljeno pred enim letom, se dokončno oblikuje to jesen, ko je mesto predstojnika zasedel Boštjan Kovačič. Medobčinski svet ZK za Dolenjsko je 15. novembra med dragim potrdil (Nadaljevanje na 4. strani) tedenski mozaik ZUNANJEPOLITIČNI Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito in predsednik ljudske republike Bangladeš Ziaur Rahman sta se v Beogradu pogovarjala predvsem o krepitvi dvostranskih odnosov, zunanjepolitični dejavnosti obeh držav in o nekaterih tekočih mednarodnih vprašanjih. Tako se je obisk bangladeškega predsednika Rahmana v Jugosla- Obisk Rahmana vi ji ta teden začel izredno delovno in obetavno. V prvih pogovorih so ugotovili, da se dvostransko sodelovanje med Jugoslavijo in Bangladešom uspešno razvija na številnih področjih. Razpravljali so tudi o delovanju neuvrščenih in njihovi vlogi v svetu, pa tudi o pripravah na vrhunsko srečanje neuvrščenih, ki bo prihodnje leto v Havani na Kubi. V pogovorih sodelujejo tudi ministri za zunanje zadeve. DECEMBRA SPORAZUM? V Kairu se vztrajno širijo govorice, da bosta egiptovski predsednik Sadat in izraelski premier Begin podpisala mirovni sporazum med obema državama še do konca tega leta. Sporazum naj bi podpisali v prvi polovici prihodnjega meseca in sicer v Oslu, kjer bosta državnika sprejeta letošnjo Nobelovo nagrado za mir. Kot se je zvedelo v Kairu, so v zadnjih dneh menda uspeli opraviti zastoje v pogajanjih med delegacijama obeh držav, ki se nadaljujejo v Washingtonu. Tako naj bi bilo po pisanju vodilnih kairskih časopisov že vse pripravljeno za podpis sporazuma in lahko le nepredvideni zadržki preprečijo skorajšen podpis tega mirovnega dokumenta. Po tej inačici naj bi Izrael popustil v nekaterih svojih zahtevah, in to predvsem v zvezi s prihodnostjo zahodnega brega Jordana in Gaze. Menda naj bi do tega prišlo tudi zaradi pritiska izraelske javnosti na premiera Begina. Tačas pa je generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt Waldheim v neki televizijski oddaji predlagal, naj bi znova sklicali ženevsko konferenco o Bližnjem vzhodu. Ob tem je dejal, da problemov v tem delu sveta ni moč reševati brez sodelovanja vseh prizadetih, kar je jasen namig, da morajo v pogajanjih sodelovati tudi Palestinci. Ti 'namreč v sedanjih mirovnih dogovorih med Izraelom in Egiptom niso prisotni. ŠTEVILNI ODMEVI Medtem pa v številnih časopisih, radiu in televiziji po svetu še vedno komentirajo nedavno končani obisk predsednika Romunije Nicolaea Ceausescua v Jugoslaviji, ki ga ocenjujejo kot pomemben mednarodni dogodek. Pri tem navajajo, da sta se predsednik Tito in Ceau-sescu tudi to pot strinjala v svojih pogledih na dvostransko sodelovanje in mednarodni položaj, pri čemer zlasti poudarjajo, da gre za deželi, ki se razvijata samostojno in hodita po isti poti ter dosledno zagovarjata načelo suverenosti, enakopravnosti, ozemeljske integritete in ne-vmešavanja v notranje zadeve. JANEZ CUCEK j Delovna organizacija I KRKA, farmacevtika, kemija, : kozmetika, j' zdravilišča in j gostinstvo [ Novo mesto | n.sol.o. farmacevtika kemija kozmetika zdt a vilisča KRKA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA 29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE IN JIM ŽELI VELIKO NOVIH DELOVNIH USPEHOV! WWM J v K+r W ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA^ KOTO Kotelci tobua te zbiralnice kmetijskih zadrug AMERIŠKA ZVEZNA POLICIJA in gvajanske varnostne sile še vedno raziskujejo podrobnosti skrivnostnega pomora več j sto pripadnikov neke verske sekte, ki se je iz ZDA preselila v Gvajano. Pred nekaj dnevi so pripadniki sekte „Tempelj ljudstva" ubile tudi člana ameriškega kongresa Lea Ryana, dva novinarja in še neko osebo. Vse to se je zgodilo v pragozdu v južnoameriški državi Gvajani. Pokol v Gvajani Za kaj pravzaprav gre? Pred časom se je iz ZDA naselilo v Gvajano okrog 1100 vernikov -verske ločine „Tempelj ljudstva", ki jo je ustanovil sedaj 46-Ietni Jim Jones. Ko je ustanovil svojo sekto, je bil star ■ komaj 18 let, okrog sebe pa je zbral ljudi, ki jih je združevalo! prepričanje, da so le oni izbrani,, da preživijo atomsko katastrofo ali pa fašistični režim v ZDA, kot jim je to zatrjeval njihov! vodja. Pred nekaj dnevi se je zvedelo, da je v svojem naselju ta verska; ločina pobila več ljudi. Zadeva je postala tako resna, da je iz Washingtona priletel v Gvajano' poslanec ameriškega kongresa Leo Ryan, da bi jo raziskal. Z njim je bilo tudi nekaj novinarjev. Poslanec je ugotovil še veliko hujši zločin: ni bilo pobitih le nekaj posameznikov,! marveč nič manj kot 400 verni- ’ kov te verske sekte. V trenutku, ko se je poslanec Ryan z novinarji in še nekaterimi spremljevalci pripravljal, da vstopi v letalo na improviziranem letališču v bližini naselja verske sekte, so fanatični verniki začeli nanje streljati. Ubit je bil poslanec, padla sta novinarja in neka ženska, ranjenih pa je bilo še več ljudi. Majhnemu letalu je vseeno uspelo poleteti in tako je novica prodrla v svet. Gvajanske varnostne sile so skupaj s posebnimi izvedenci ameriške policije in zunanjega ministrstva odhitele na kraj tragedija in po podatkih res našle več kot 400 trupel. Skoraj polovica vernikov v naselbini se je namreč odločila za množičen samomor. Bojijo pa se, da je mrtvih še veliko več ... NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V obdobju med 7. in 8. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije so bili doseženi pomembni uspehi v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, političnega sistema samoupravne demokracije, v materialnem razvoju pa tudi v družbenem in osebnem standardu. Sindikat je bil v minulem obdobju v središču družbenih dogajanj in se je dejansko V središču pozornosti ukvarjal z resničnimi vsakdanjimi in dolgoročnimi problemi delovnega človeka in s tem precej pridobil na ugledu. Razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih in vseh ravneh ter položaj delovnega človeka, njegovi življenjski in delovni pogoji so bili in ostali osnovna vsebina aktivnosti sindikata. To je le nekaj ugotovitev iz dela 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Delegati so se v razpravah dotaknili čisto konkretnih vprašanj, podpredsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, Janez Barborič, pa je - denimo - v priložnostnem zapisu za „Delo“ med drugim tudi dejal: ,.Področje standarda bo v središču pozornosti: predvsem vprašanje stanovanjske gradnje. To je za delovnega človeka osrednje življenjsko vprašanje. Z veliko aktivnostjo sindikata in drugih družbenih dejavnikov smo v minulih štirih letih zgradili več kot 580.000 stanovanj. Toda v zadnjem letu število novih stanovanj upada. Hkrati je gradnja čedalje dražja. Po ceni kvadratnega metra stanovanja smo v Jugoslaviji menda najdražji v Evropi. Očitno na tem področju še nismo dogradili sistema, ki bi omogočal enakomerno in ceneno gradnjo stanovanj, in se moramo zatekati k različnim kampanjam.11 SOVJETSKI PLIN Podpredsednik ZIS Branislav Ikonič ter vodja sovjetske delegacije in minister za plinsko industrijo ZSSR Sabit Atajevič Orudžev sta v Vodicah pri Ljubljani v prisotnosti visokih zveznih in republiških družbenopolitičnih delavcev simbolično prižgala baklo in s tem spustila v pogon zahodni krak jugoslovanskega plinovodnega omrežja, po katerem bo pritekal sovjetski plin za Slovenijo in Hrvaško. REKEL JE ,,Organiziranost v ZK moramo podrediti političnim ciljem. Vprašati se moramo, kako deluje znotraj ZSMS, ZSS ali SZDL. Z novo organiziranostjo hočemo doseči predvsem to, da bomo komunisti delovali znotraj teh političnih organizacij. Kadar govorimo o velikih organizacijah ZK, se moramo predvsem vprašati, ali je npr. šestdesetčlanska osnovna organizacija dovolj elastična, dovolj komunikativna in gibčna, da lahko dobro deluje in da lahko prevzame odgovornost za politično stanje v okolju, v katerem deluje,“ je dejal predsednik komisije P CK ZKS za organizacijo in razvoj ter kadrovsko politiko Lojze Briški. MILAN MEDEN j::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Vsaka ujma ne udari po žepih Značilen letošnji primer, ki kaže, kako je treba ustaliti pridelovanje sadja Slovenski sadjarji se čudijo, kako so se mogla jabolka v trgovini poceniti potem, ko so že vsa obrali. Sodobni sadovnjaki so dali le eno tretjino namiznega sadja, ki ga proda trgovina vse leto. Ujme, pomladanska slana, pozneje pa ponekod še toča so na nekaterih sadjarskih območij zmanjšale pridelek za polovico ali še bolj. Menijo, daje za tak pridelek sedanja cena jabolk prenizka. : moda mm ? V septembru in še nekaj časa v oktobru so nekatere trgovske organizacije imele v prodajalnah jabolka po 16 din kilogram. Na odboru za promet s sadjem pri poslovni skupnosti za sadjarstvo Slovenije pa so se konec oktobra dogovorili, da bo orientacijska cena za drugovrstna jabolka najboljših sort 14,26 din v trgovini na drobno, za prvovrstna jabolka pa so se konec oktobra dražja, pa niso določili omejitve. Zdaj pa večina trgovinskih organizacij v Sloveniji prodaja prvovrstna in drugovrstna jabolka po 11,50 do 14,50 din kilogram. Cene jabolk v trgovini je znižal dovoz iz drugih republik, zlasti iz Vojvodine, kjer so sadjarji ponudili prvovrstna po 6 din. Ali so naši trgovci storili prav, da so jih vzeli? Zakaj jih iz solidarnosti do naših sadjarjev ne prodajajo po tako visoki ceni, kot je bila predvidena za domača? Slovenska trgovina bo morala dve tretjini namiznih jabolk dobiti od dmgod. Ker so nekateri slovenski sadjarji shranili svoj pridelek v hladilnicah za pozneje, je morala takoj kupiti jabolka tam, kjer jih je dobila. Vzela jih je po ceni, kakršna se je oblikovala tam. Prodajati pa jih ne sme po višji ceni kot zdaj, čeprav bi nekateri radi poklicali na pomoč solidarnost do naših sadjarjev. Trgovci morajo biti enako solidarni s porabniki sadja. Sicer pa tudi predpisi določajo, da si smejo trgovske organizacije, če bi bilo več posrednikov, skupno zaračunati le eno maržo za trgovino na veliko in eno za na drobno. Višina marž pa je prav tako določena s predpisi. Pri sedanji odkupni ceni ne morejo priti do višje prodajne. Nekateri sadjarji sprašujejo, kako naj z malim pridelkom pri nizkih cenah pokrijejo svoje pridelovalne stroške. V kmetijski organizaciji, ki je načrtovala 1960 ton jabolk, nabrala pa jih je slabih 10U ton, so povedali, da vzlic temu ne bo izgube. Zavarovalnica je ocenila škodo na 85 % in jim jo plačala. S tako odškodnino so pokrili vse stroške obdelave. Kjer ni bilo sadja, so škropili le za zaščito sadnih dreves in načrtovane stroške znižali pod tiste, ki so bili predvideni za polno rodnost. Kmetovalci radi opozarjajo da so njihove „tovarne” na prostem in je pridelek odvisen od vremena. Konkurenca z juga, kjer so pridelali veliko jabolk, pa jim ne prizna škode. Rešitev je v zavarovanju pridelkov. Posledic ujm ni moč prevaliti na porabnike, zlasti ne, kadar ne pustošijo po vsej državi enako JOŽE PETEK (Iz zadnjega Pavlihe) IM - Mogoče bomo pa z zvišanjem naročnine dobili tudi zanimivejše prekinitve...? VELIK ODZIV — Tako kot vsa leta so se tudi ob letošnji krvodajalski akciji v Metliki - bila je 14. in 15. novembra — metliški krvodajalci odzvali v velikem številu. V dveh dnevih jih je prišlo na odvzem v zdravstveni dom okoli 350 in skoraj nobenega niso odklonili. (Foto: Bartelj) KAPNIKI V ŠOLI — V petek, 17. novembra so v prostorih O. š. ,Katja Rupena“ postojnski in novomeški jamaiji pripravili zanimivo razstavo kraških podzemeljskih zanimivosti, kakršne zasledimo tudi po Dolenjski. Razstava bo od 25. novembra do 10. decembra v Domu JLA. LES ZA KURJAVO — Pri LIK Kočevje grade novo kurilnico s transformatorsko in kompresor-sko postajo. Paro bodo segrevali z odpadki lesa. To bo manj onesnaževalo zrak kot ga mazut, hkrati pa je najbolj zanesljiv način ogrevanja pri današnji nezanesljivosti v oskrbi s tekočimi gorivi. (Foto: J. Primc) ČESTITKE VILMI PIRKOVIČ - Predstavniki ObS Krško, Kulturne skupnosti in Dolenjskega kulturnega festivala so na topli slovesnosti čestitali družbeni delavki Vilmi Pirkovič za 60. rojstni dan ter se ji še posebej zahvalili za njeno nepogrešljivo sodelovanje pri Formi vivi. (Foto: V. Podgoršek) ZAŽIVEL AKTIV KMEČKIH ŽENA Iz poročila aktiva kmečkih žena, katerega predsedstvo se je sestalo 17. novembra, je bilo ugotovljeno, da se je na območju novomeške zadruge udeleževalo strokovnih predavanj in ekskurzij približno 900 kmečkih Žena, predvsem iz naprednejših kmečkih gospodarstev. Nerazvitim predelom, ki so bila glede tega slabo zastopana, bodo v prihodnje posvetili več skrbi. Na sestanku je pripravljalni odbor poročal tudi o pospeševanju kmečkega turizma, ki ki mora tudi na Dolenjskem dobiti ustreznejše mesto. Dogovorili so se nadalje, na katerih pospeševalnih akcijah bo poudarek v prihodnjem obdobju. J. BRATKOVIČ Nova oprema za metliško vinarstvo Velika investicija za razširitev metliške Vinske kleti - Sodobna predelava grozdja • » V V Sejm/sca NOVO MESTO: Cene pujskom so tokrat nekoliko poskočile. Naprodaj jih je bilo 235, razen teh pa še 19 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so 201. Pujski so bili po 650 do 880 din, nad tri mesece stari prašiči pa po 890 do 1. 350,00 din. BREŽICE: Na sejem so pripeljali 447 pujskov, prodali pa 383. Pujski so bili po 34 do 35 din, nad tri mesece stari prašiči, ki so jih prodali le devet, pa po 24 do 25 din kilogram žive teže. Do prihodnje trgatve v metliški Vinski kleti, tozdu Kmetijske zadruge, računajo, da bodo imeli novo vinsko posodo za 1,020.000 litrov vina, sprejemnico za grozdje ter veliko avtomatsko stiskalnico. Celotna investicija bo veljala okoli 20 milijonov d inaijev. Kapaciteta sedanjih vinskih posod v kleti je dva milijona litrov in v Vinski kleti poudaijajo, da je zadnji čas, da se je KZ odločila za povečanje, saj so se letos znašli v hudi zagati, ko je bila ponudba grozdja belokranjskih vinogradnikov tako velika, da so morali najeti cisterne iz vivod inske kleti in iz karlovške pivovarne. Nova vinska posoda bo iz nerjaveče pločevine; v njej bodo lahko vino hranili ali pa jo uporabljali za vretje mošta. Posoda bo veljala 12,64 milijona dinaijev, izdelala pa je bo mariborska Hidromontaža. Po pogodbi mora biti vinska posoda nared do I. avgusta prihodnje leto. Druga velika pridobitev za metliško Vinsko klet bo nova sprejemnica za grozdje. Sedanja ima samo eno sprejemno korito, sprejem grozdja je bil zato večkrat zelo zamuden posel in so na primer letos na višku trgatve nekateri vinogradniki čakali tudi po dvanajst ur, da so prišli na vrsto. Poleg tega, da bo imela nova sprejemnica več korit, bodo grozdje tehtali v samem koritu Krffetijski nasveti Ni vsaka klet dobra za vse Ni važno le, koliko pridelamo, pomembno je tudi, kako pridelek shranimo, kako ga obvarujemo pred propadom, gnitjem in plesnijo. Skladiščenje zasluži enako pozornost in skrb kot pridelovanje, klet enako kot njiva. V skladiščenju sadja in zelenjave veljajo nekatere zahteve, ki jim sodobne presuhe kleti s centralnim gretjem ne morejo ustreči. Tudi način oskibe spreminja smotrnost skladiščenja. Zdaj, ko imamo v Sloveniji hlajenih skladišč že za nad 6.000 vagonov sadja, je nespametno hraniti v svoji kleti sadje dlje kot do februaija. Neustrezno skladiščenje ga kasneje pobere več, kot bi stalo skladiščenje v nalašč za to zgrajenih hlajenih skladiščih. Od januarja naprej je zato bolje kupovati sadje sproti. Za uskladiščenje sadja še daleč ni primeren vsak prostor. Mora imeti predvsem primerno temperaturo in vlažnost. Idealna toplina znaša 2 do 4 stopinje Celzija, relativna vlažnost zraka pa 85 do 90 odstotkov. Tudi jeseni, v času uskladiščenja, naj bi temperatura ne presegala 10 stopinj. Če je topleje, je treba klet ponoči prezračevati in hladiti. Zračenje je tako in tako nujno potrebno; priporočajo, naj bi klet prezračevali vsaj trikrat na teden, če je v kleti veliko sadja, pa še večkrat. Vlažnost je mogoče povečati z vlažilnikom, vodo v širokih posodah, polivanjem po tleh ali s pakiranjem sadja v polietilenske vrečke. V skladišče ne sme dnevna svetloba, zato naj bodo šipe brezbarvne, rolete ali polkna pa zaprta. Odveč je pripominjati, kaj pomeni za klet čistoča in red. Da se ne bi zaredili škodljivci, je priporočljivo klet prebeliti in zažveplati. Pomemben je tudi način uskladiščenja. Prebrano in zdravo sadje lahko hranimo v zabojih ali na policah, zelenjava pa že ima nekatere svoje zahteve. Korenčnice, na primer, je priporočljivo hraniti v suhem pesku ali prsti, čebulice pa se najbolje obdržijo, če so spletene v vence ali razsute po lesenih policah. Svoje zahteve ima tudi krompir, ki ga uskladiščimo običajno kar v zabojih, vendar ga je traba posuti z enim izmed zadrževalcev kaljenja, da se bo bolje držal. Priporočajo pripravek tuberite. Inž. M. L. in ne več tako kot sedaj, ko so najprej stehtali naložen voz s konji vred, po oddaji grozdja pa so morali voz še enkrat stehtati, da so dobili težo oddanega grozdja. Nova sprejemnica bo omogočila tudi avtomatsko merjenje sladkorja v grozdju. Prav tako bodo lahko selekcionirali grozdje iste sorte, tako da bo klet ločeno predelovala zdravo in slajše grozdje in posebej nagnito oziroma manj sladko. Selekcijo bo opravil, oziroma grozdje glede na kvaliteto usmeril avtomat. Tako bodo izboljšali kvaliteto vina in pošiljali na trg dve kakovosti vina iste sorte. Seveda bo kvaliteti primerna tudi odkupna cena grozdja. Računajo, da bo nova sprejemnica za grozdje veljala sedem do osem milijonov dinaijev in jo bodo morali uvoziti. Klet je zbrala že vsa potrebna soglaša za uvoz velike avtomatske stiskalnice, ki bo stala 1,40 milijona din. Računajo, da bodo s to stiskalnico krili vse potrebe Vinske kleti za naslednjih pet let. A. B. ALOJZ StVCIK JUGOSLAVIJA prečnega pridelka pšenice. To da misliti. Nasprotno pa je kočevska občina po povprečnem pridelku na 8. mestu, po skupnem pridelku pa šele 49. Vmes so razporejene druge občine širše Dolenjske. Po hektarskem donosu: Brežice na 14. mestu, Krško na 20., Sevnica na 30., Črnomelj na 35., Trebnje na 36., Metlika na 39., za Novim mestom pa je še Ribnica, ki je na 48. mestu. Po skupnem pridelku je razporeditev naslednja: Novo mesto 6., Krško 9., Trebnje 10., Brežice 12., Sevnica 20., Črnomelj 22., Metlika 27., Ribnica 41. in Kočevje 49. M. L. Neurjem navkljub Slaba letošnja žetev pšenice — Kje so naše občine Slovenija ni žitnica pa tudi nikoli ne bo, toda pridelovanje žita je navzlic temu gospodarsko zelo in celo vse bolj pomembno. Kraljica žita je pšenica, ki pokriva kakih 60.000 hektarov slovenskih polj, kar je precej več kot pred leti. V dveh desetletjih se je povprečni hektarski donos podvojil, vendar še vedno občutno zaostaja za pridelkom v kmetijsko bolj razvitih deželah. Tudi v Sloveniji sami so velike, celo dvakratne razlike med pridelkom zrnja na hektar, če primerjamo posamezne občine. Primerjava letošnjega pridelka žal zaradi hudih neurij in toče zlasti v severovzhodni Sloveniji ne kaže povprečne podobe, saj se je izkazalo, da so nekatere najbolj žitorodne občine (Murska Sobota) dosegle najslabše hektarske donose. Kot v svojem statističnem pregledu poroča republiški Zavod za statistiko, je bilo letos požetih le 51.106 ha pšeničnih njiv, kar je najmanj v zadnjih 14 letih. Skupni prihodek je znašal 131.244 ton, kar je skoraj za 16.000 ton manj od desetletnega povprečja. Povprečni pridelek je znašal 25,7 stota na hektar, v rekordnem 1974. letu pa 30,12 stota. Zanimiva in hkrati poučna je razvrstitev naših občin. Po skupnem pridelku pšenice je novomeška občina na zavidljivem 6. mestu v Sloveniji, po povprečnem hektarskem donosu pa komaj 47.! Četudi v občini ni bilo večjih naravnih nezgod, kmetovalci v novomeški občini niso dosegli republiškega pov- Inž. Marko Bulc: „Kdor le more, naj izvaža!4* Nujno izvažati Minuli petek sc je z zadovoljstvom udeležil posveta direktorjev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine v Trebnjem mirenski rojak in vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine inž. Marko Buk. Tovariš Bulc je v klenih besedah pojasnil razmere in cilje naših gospodarskih prizadevanj. Na tem mestu želimo poudariti njegovo misel, da bi v prihodnjem letu vsak kolektiv, ki ima le možnosti za to, moral izvažati. Izvozniki bodo deležni tudi posojil. Vsak izvoznik, ki bo potreboval reprodukcijski material, bo oproščen dajatev, le-to pa utegne znašati tudi po 17 odst. Izvozne premije bodo ostale pretežno enake kot letos. Vseeno ne bo manjkalo še drugih spodbud za izvoz, le pogumneje in preudarneje bi morali iskati nova tuja tržišča. V tej zvezi je tovariš Bulc posebej opozoril na velikansko kitajsko tržišče. A.Ž. AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM ..GORJANCI" TOZD AVTOBUSNI PROMET n. sub. o. NOVO MESTO OBVESTILO Cenjene potnike obveščamo, da 1. decembra 1978 ukinjamo avtobusno postajališče v Vavti vasi. Vsi odhodi in prihodi avtobusov so nespremenjeni iz novega postajališča v Straži. dovnjaki so pritlični, pretežno hruške v špalimi (ploščati) vzgoji, breskve pa imajo v glavnem kotlasto vzgojo krone. Zemlja je skrbno obdelana. ZAKLJUČEK IZLETA PRI ALEŠU KOMJANCU V JAZBINI - STEVERJAN - Lastniki trgovine Trpin (oče in 3 sinovi) iz Gorice s svojim požrtvovalnim delavcem Ksaverijem Rožičem so dolenjskim vinogradnikom priredili resnično martinovanje pri slovenskem vinogradniku Alešu Komjancu v Jazbini — Ste-veijan. Slovenska trgovina Trpin že več let oskrbuje naše vinogradnike z različnim vinogradniškim in kletarskim orodjem z ugodnimi pogoji in za dinarje. Steverjan je popolna slovenska občina (podpredsednik občine je eden od Trpinov) na robu Gorice, s 15-Članskim slovenskim občinskim svetom. Pri Komjancu je dolenjske vinogradnike pozdravil 12-članski ansambel „Lojze Hlede” iz Ste-veijana. Ta ansambel je organizator vsakoletnega festivala narodnozabavne glazbe v Stever-janu, ki se ga udeležuje okrog 25 ansamblov z obeh strani meje. Gostitelj Komjanc je mlad vinogradnik, ki ima 15 ha vinogradov, od tega 13 ha v polni rodnosti. To vinorodno območje je zaščiteno in na zaščitenem področju kvalitetnih vin smejo pridelati največ 11000 kg grozdja, oziroma 77 hi vina na hektar. Tak pridelek dosežejo s sorto tokaj, pri drugih sortah pa pridelajo le okrog 60 hi vina na hektar (pri pikolitu eno tretjino tega). Povprečna cena za liter vina je 800 lir (po zasebni menjavi je to 20,20 din) in se giblje med 650 in 1200 lirami za liter (pikolit 10000 lir 7-deci-litrska steklenica. Poleg ansambla „Lojze Hlede” so k dobremu razpoloženju zraven odličnega vina pripomogli še pevci Sentjernejskega okteta. Nazadnje so peli vsi, tudi tisti, ki navadno ne pojejo. Zastopnik dni štva vinogradnikov je gostitelja in Ksaverija Rožiča obdaril s slovensko knjigo Vinogradništvo, zastopniki OVO Šentjernej pa s petelini kot simbolom Šentjerneja. DT. VZORCE ZA ANALIZO VINA sprejema, podobno kot n Dolenjsko Tit Doberkk (glej objavo v Dolenjskem listu 9. nov. 1978, stran 3), za Belo krajino Vinska klet Metlika (inž. Bajuk Stane), analizo vina pa piav tako opravlja Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani. j * H H J I SP ! ■###/######/##/##/#/##//#############/##/a EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Urejam Tit Doberšek Praznik Martina, patrona ljubega nam vina, je preživelo 125 članov Društva vinogradnikov Dolenjske na dvodnevnem poučnem izletu po severni Italiji (11. in 12. novembra) z zaključkom v slovenskem Steverjanu pri Gorici. Izleta so se udeležili v § lavnem člani .društva iz OVO entjemej, Škocjan in delno Novo mesto. Glavno pomoč pri organizaciji izleta je nudila slovenska trgovina Trpin iz Gorice, in to zlasti zastopnik te trgovine Ksaverij Rožič, ki je dolenjske vinogradnike vodil po Italiji in skrbel za njihovo udobnost. Martinovanje v Steverjanu Pri Modeni (Migliarina di Capri) je od začetka do konca prikazal potek izdelave manjših do srednje velikih traktorjev z gumijastimi kolesi, in to dvo-osnih in enoosnih. Na leto izdelajo okrog 29.000 traktorjev raznih velikosti s priključki. Tovarna zaposluje okrog 500 stalnih delavcev in ima še 700 zunanjih delavcev (po naše kooperantov), raznih obrtnikov. Po svojih izdelkih sodi tovarna v večje sodobne evropske tovarne. OGLED KMETIJSKEGA SEJMA V BOLOGNI Za razliko od drugih podobnih sejmov je na tem sejmu prostor bolj sistematično razdeljen na različne ločene prostore. V prostoru B so bili razstavljeni prekopalniki, v prostoru N prikolice vseh vrst, v prostoru G škropilnice, v prostoru F in H traktorji vseh vrst (Goldoni, Fiat), v prostoru L vinska oprema, v prostoru P drobno orodje in rezervni deli. Tako so vinogradniki imeli možnost videti marsikateri praktičen izdelek, ki si ga lahko nabavijo preko trgovine Trpin v Gorici za dinarje- IZDELAVO PREKOPALNI-KOV (frez) smo si ogledali v tovarni Fresatrici - Zappatrici Campodarsego nri Padovi. Ta tovarna izdeluje prekopalnike vseh vrst, uporabnih tako v vinogradih, kot na njivah. NASADE TRT IN SADNEGA DREVJA so si vinogradniki lahko ogledali med vožnjo po lepih cestah in pri postankih. Obširni ravninski vinogradi imajo visoko vzgojo pretežno sistema a raggi v podobi sončnih žarkov, z visokimi dolgimi kordoni in prosto visečimi šparoni. Sa- Komunisti se... (Nadaljevanje s 1. strani) svet študijskega središča, predavateljski aktiv, poslovnik in denarni načrt študijskega središča za leto 1979. Seveda se politično izobraževanje dolenjskih komunistov ne začenja šele z začetkom delovanja študijskega središča, ampak poteka že nekaj let v vseh občinah v ustaljenih oblikah. Letos so v Črnomlju, Metliki, Novem mestu in Trebnjem uspešno priredili seminarje za kandidate za člane ZK, seminarje za novosprejete člane, občinske politične šole in dopisne šole marksizma. Podatki kažejo, da se je letos politično izobraževalo in usposabljalo skoraj 10 odstotkov dolenjskih komunistov, med njimi največ mladih. To je spodbudna ugotovitev. Manj razveseljivo pa je, da so usodo dosedanjega izobraževanja krojile tudi napake in pomanjkljivosti. Na seji medobčinskega sveta ZK so med drugim opozorili, da bo treba poslej večjo pozornost nameniti izbiri kandidatov za najrazličnejše politične šole ter dobro pretehtati učni program za vse oblike izobraževanja. V Trebnjem ugotavljajo, da osnovne organizacije ZK slabo načrtujejo idejnopolitično usposabljanje svojega članstva. Pristavljajo pa, da bi se zanimanje za tovrstno izobraževanje povečalo, če bi znali teoretično spoznanja približevati v vsem razumljivem jeziku. V Metliki odmeijajo pozornost usposabljanju vsega članstva in kvaliteti. V Novem mestu poteka izobraževanje po dogovorih z osnovnimi organizacijami V Črnomlju pa se je pokazalo, da se precej diplomantov političnih šol odloča za šolanje na višji stopnji. Predstavnik politične šole CK ZKS Aleksander Kutoš je na seji medobčinskega sveta ZK v Novem mestu dejal, naj v občinah organizirajo predvsem take oblike izobraževanja, ki bodo sprejemljive glede na potrebe in izobrazbeno sestavo članstva. OBVESTILO O DERATIZACIJI Po odloku o splošni obvezni deratizaciji v večjih naseljih občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 4/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 7/70) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravil obvezno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij ŽUŽEMBERK, DOLENJSKE TOP- Posavje - bela lisa v TV Pripombe k predlogu programov RTV Ljubljana Posavskemu družbenopolitičnemu delavcu se je v Ljubljani primerilo, da so ga spraševali, kje leži Sevnica, kar samo po sebi ne bi bilo nič nezaslišanega, če bi se to zgodilo le enkrat. Za preboj iz podeželske anonimnosti lahko veliko naredijo sredstva množičnega obveščanja, so ugotovili tudi na nedavni seji koordinacijskega odbora za obveščanje pri občinski konferenci SZDL, Sevnici, ko so obravnavali predlog programov RTV Ljubljana. Predhodna javna obravnava predloga radijskih in televizijskih sporedov je gotovo hvalevredno dejanje. Z njeno pomočjo je mogoče ugotoviti, da obstajajo v predlaganem programu tudi vrzeli. Gradivo, na primer, pušča na cedilu bralca, ki bi rad kaj iz-črpnejšega prebral o skrbi osrednjega radia za lokalne radijske postaje. Njihovi delavci so že sestavili dolg seznam pripomb. Na sevniški seji koordinacijskega odbora za obveščanje so tudi tokrat ugotavljali, da za območje Posavja RTV Ljubljana nima organizirane ustrezne dopisniške mreže. Honorarni dopisnik in zdavnaj odslužena snemalna kamera, to je vse, kar ima v tej regiji, ki bi morala biti ustrezneje zastopana v osrednjem sporedu RTV. Mimogrede: v predlogu programov je ..pozabljeno” tudi novomeško dopisništvo, ki ima zaposlenega poklicnega novinarja oz. snemalca in vsaj nekaj opreme. Nič čudnega, če tudi v Novem mestu ugotavljajo, da pri RTV Ljubljana podcenjujejo pomen širše Dolenjske. V Sevnici so imeli pripombe tudi zaradi časovnega razporeda nekaterih oddaj (na primer oddaje „Nocoj”), ki so tako pomaknjene v noč, da jim lahko sledi le manjši krog gledalcev ali poslušalcev. Koliko ur lahko naš delavec sploh še spi, če morajo mnogi vstajati že pred 4. uro zjutraj, da lahko pridejo pravočasno na delo? Sicer pa posavski delavci sebe in svojih prizadevanj danes v televiziji tako in tako ne vidijo! a. Železnik Manj soli, več previdnosti Zimska služba pripravljena, zima ne? onedeljek je združenje Slovence v Cestni Ljubljani povabilo novinaije na tiskovno konferenco o letošnji pripravljenosti zimske službe. Sodelovali so predstavniki vseh slovenskih cestnih podjetij, novomeškega je zastopal inž. Lojze Ušaj. Bistvena novost v „bojnem načrtu" letošnje zimske službe je razdelitev naših cest na štiri prioritetne rede vzdrževanja in pluženja. Ker je na voljo le polovica potrebnih količin soli, bodo kolikor toliko soljene in vzdrževane brez večjih zastojev samo ceste takoimenovanega prvega razreda. Mednje uvrščajo predvsem tiste ceste, ki jih bodo vzdrževali redno, možni pa so zastoji. V tretji razred bodo uvrščene ceste, ki bodo vzdrževane, dokler jim bodo kos plugi, v četrti kategoriji pa bodo ceste, ki jih običajno pozimi zaprejo zaradi nevarnosti plazov in drugih nevarnosti. Precej številna novinarska srenja je zato kajpak nemudoma želela izvrtati seznam vseh teh cest, kar pa zaenkrat ni bilo mogoče. Kakorkoli že bo, v prvi vrsti bo to odvisno od zime, cestarji bodo v danih razmerah skušali storiti kar največ. Kot rečeno, se je že uvodoma pričelo vse vrteti okrog soli. Zanjo so cestarji pričeli moledovati že marca, na voljo pa jo je le polovico toliko, kolikor bi je bilo potrebno v povprečni zimi Prošnje za pravočasni uvoz so obležale v predalih zvezne administracije, tuzlanski kombinat pa sc izogiba proizvodnji soli za ceste, ker ima bojda s tem čisto izgubo. Cestaji si bodo morali pomagati tudi s peskom. Skupno s predstavniki milice so na konferenci pozivali na previdnost v številnih nevarnostih zimske vožnje. KUub težavam s soljo 'bo zimska služba vseeno veljala okrog 150 milijonov dinarjev. Novomeško podjetje ima na voljo 22 posipalnikov, letos zanje niso dobili niti enega rezervnega dela. Za nameček je to podjetje skupno z novogoriškim edino v Sloveniji, ki se mora v kritičnih razmerah zanašati na zvezo po telefonu in ne na radijsko zvezo. ALFRED ŽELEZNIK Dušan Brelih V zavarovalstvu cene navzdol V petih občinah so obravnavali spremenjene pogoje pri celi vrsti zavarovanj, ki so v korist občana - Trebanjci predlagajo, naj bi vpeljali tudi kompletno zavarovanje kmetije Dolenjska zavarovalna območna skupnost Triglav je pred kratkim sklicala zbore delegatov temeljnih rizičnih skupnosti. Delegati so obravnavali uresničevanje plana v 9-mesečnem obdobju in plana izhodišča za prihodnje leto, obenem pa več sprememb in dopolnil zavarovalnih pogojev. Iz poslovnega poročila je bilo razvidno, da je LICE, GOR. STRAŽA IN ŠENTJERNEJ od 4. 12. do 6. 12. 1978 V NOVEM MESTU z obrobnimi naselji pa v dneh od 7. 12. do 29. 12.1978 Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnih mestih v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. Zavod za socialno medicino in higieno. Novo mesto Mej vrti 5, tel. 21-253 JAVNA LICITACIJA „KREMEN" NOVO MESTO proda na javni dražbi, ki bo 27. 11. 1978 ob 9. uri v Novem mestu. Partizanska c. 12 (pri stadionu) karamboliran TOVORNI AVTO TAM 500 K PREKUCNIK, letnik 1971, poškodovana kabina in keson, motor generalno popravljen v letu 1978. Izklicna cena 50.000,00 din. Druge informacije dobite v splošnem sektorju DO „KRE-MEN" Novo mesto, C. kom. Staneta 9. bil plan v letošnjih devetih mesecih za 5 odst. presežen glede na primerjavo z istim obdobjem lani, po oceni pa bo do konca letošnjega leta kar 10 odstotkov boljši rezultat od pričakovanega. Na konferencah so kritično obravnavali predvsem visok porast škodnih primerov, saj je letos za 35 odst. več škod, kot je znašal lanski plan. Škode pa ne naraščajo samo po številu, marveč tudi po visokih zneskih. Pri tem so zlasti v Metliki in Novem mestu menili, da je po-tfebno zmanjševati sistem ugodnosti ENO PIŠE, DRUGO GLEDAŠ Pred kratkim je pri novomeški občinski konferenci SZDL začel delati družbeni svet za informiranje. Na prvi seji so člani sveta obravnavali naloge, med katerimi je piva in neodložljiva: organizacija javne razprave o programu RTV Ljubljana v letu 1979. V programsko zasnovo te informativne hiše se bodo člani sveta s pomočjo zunanjih sodelavcev še bolj poglobili, da bodo s tehtnimi pripombami lahko pripomogli k boljšemu programu RTV. Na prvi seji pa je bila poglavitna pripomba: program &a zasnova je ob površnem pregledu odlična, ko pa gledaš tele-vizijski program, včasih ..pozeleniš od jeze". Menili so, da sta v radijski mreži Dolenjska in novomeška občina dobro zastopani, nikakor pa niso zadovoljni s predstavitvijo novomeške občine v TV obzorniku ali TV dnevniku. pri zavarovanju za tiste voznike, ki često povzročajo karambole. Velika novost se obeta zavarovancem pri pogojih za osebna in nezgodna zavarovanja, za kmetijska, i ndustrijska, transportna in druga zavarovanja. V večini primerov se zavarovalne premije znižujejo ali pa se povečujejo zavarovalna jamstva. Primer: nezgodno zavarovanje se pri kolektivnem zavarovanju poceni za 20 odst., pri osebnem pa za 10 odstotkov. Kljub spremenjenim pogojem pa so se v Trebnjem zavze- ŽENSKA in DELO Za včeraj, 22. novembra, je bila v Kočevju sklicana konferenca za družbeno aktivnost žensk. Na dnevnem redu je bila dejavnost SZDL na področju družbeno-eko-nomskega položaja žensk oz. tema „Delavka v združenem delu.“ mali, naj bi uvedli še možnost zavarovanja kompletne kmetije z vsem premoženjem. Očitno je, da se je samouprava na področju zavarovalstva v dobrem letu dni lepo uveljavila, prvi rezultati v korist zavarovancev pa so ravno ugodnejši pogoji in nižje cene za več vrst zavarovanja. PESNIKOV JUBILEJ Ob 50-letnici slovenskega pesnika in prevajalca Toneta Pavčka je priredila Kosovelova knjižnica v Sežani knjižno in fotografsko razstavo o jubilantovem življenju in delu. Prav bi bilo, da bi se česa podobnega domislili tudi v Novem mestu, saj je Pavček navsezadnje dolenjski rojak (doma iz Šentjurja pri Mirni peči), v Novem mestu pa so mu podelili tudi Trdinovo nagrado za pesniško zbirko „Sanje živijo dalje" Sodno poslopje, dolgi hodniki, stranke. Pravdna zadeva tožnika; zoper toženca - okliče sodnik in doda: odvetnik Dušan Brelih. Stranke vstopajo v sodno dovrano, odvetnika ni. „Odvetnik Dušan Brelih!'*; Ponoven oklic. Toda odvetnika ni - j in ga ne bo. Dušana Breliha ni, več .,. Umrl je dobesedno sredi dela, sre-: di družbenopolitične angažiranosti,) svetal zgled dobrega, poštenega in za; socializem zavzetega delavca. Mine-* va nekaj več kot teden, ko smo se srečali na blejskem seminarju o obligacijskih razmerjih. Kolegi Stari in, mladi. Pa profesorji, visoke eminence našega pravosodja. Beseda je dala besedo in takrat je Dušan iskrivo rekel, da živijo suhi ljudje dlje. Danes ga ni več, rojenice so odločile drugače. Dušan Brelih se je rodil 17. julija j 1933 v Bugojini pri Murski Soboti v j napredni prosvetni družini, ki se je med NOB izkazala tudi kot borčev-! ska. Leta 1953 se je Dušan vpisal na j ljubljansko pravno fakulteto. Po diplomi je bil v Sevnici najprej sekre-l tar Gospodarske poslovne zveze, po; vrnitvi od vojakov pa dva mandata sekretar občinske konference SZDL. Sla po znanju in raznolikosti j ga je kasneje pripeljala v pravosodje. J V Sevnici je bil sodnik občinskega sodišča, v Novem mestu pa občinski j javni tožilec. S tožilstva se je Dušan Brelih lani poln izkušenj padal med, odvetnike. Smo v teh letih iskrenega tovari-J štva in prijateljevanja spoznali, kdo! je bil pravzaprav Dušan Brelih, re-i zervni kapetan I. stopnje, podpred-j sednik novomeškega šahovskega: kluba, predsednik društva pravnikov. nosilec več odlikovanj? Najbrž' ne, boleče pa čutimo praznino, kije ostala za njim. Prijatelji Zdravstvo še išče rešitve Medobčinski svet ZK za Dolenjsko razpravljal o predlogih za novo samoupravno pot dolenjskega zdravstva — Pri iskanju rešitev naj sodelujejo vsi zaposleni v zdravstvu Združevanje znanja, dela in sredstev v dolenjskem zdravstvu je v enaki meri politična kot samoupravna naloga, zato so tudi razprave o nakazanih rešitvah, predlogih in stališčih obojestranske, m če se le da, sprotne. Naloga ni taka, da bi jo lahko razrešili „čez noč , saj gre v bistvu za novo samoupravno organiziranost zdravstva brez vnaprej znanega modela. i J M GOSTILNA PETER BADOVINAC JOGORJE tel: 77-933 S temi vprašanji se ukvarja posebna skupina pri Zdravstvenem centru v Novem mestu, o dosedanjem izvajanju nalog pa je bil na svoji seji 15. novembra poučen tudi medobčinski svet ZK za Dolenjsko. Delovna skupina Zdravstvenega centra je namreč pripravila ja to sejo obširno poročilo. Iz gradiva skupine je razvidno, da so predloge obravnavala najrazličnejša samoupravna telesa in družbenopolitični dejavniki Iz gradiva povzemamo, naj bi zdravstveno dejavnost poslej samoupravno organizirali po tozdih tako, da bi z njimi dobili tehnološke celote delovnega procesa. Uveljavili naj bi tudi enotno medicinsko doktrino, za kar naj bi še posebej skrbeli strokovni sveti. Zanimiv je tudi pre- dlog, naj bi tozde in Zdravstveni center vodili kolektivni poslovodni organi. Predlogi so seveda še v razpravi in ni še nič dokončnega. Medobčinski svet ZK je prizadevanje za novo organiziranost dolenjskega zdravstva na podlagi poročila delovne skupine Zdravstvenega centra in po dodatnih pojasnilih in pripombah na seji v celoti podprl. Menil je, da hi morali problematiko in nakazane rešitve temeljito pretresti vsi zainteresirani, ’ v razprave pa je treba prek sindikalnih organizacij pritegniti vse v dolenjskem zdravstvu zaposleno osebje- I.Z. Na Jugorju pod vrhom Gorjancev boste v gostilni z dolgoletno tradicijo vedno lepo in prijazno postreženi z domačimi specialitetami in prvovrstnimi belokranjskimi vini. VSEM NAŠIM GOSTOM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN ZA DAN REPUBLIKE! GOSTILNA IN PRENOČIŠČE NIKOLA BADOVINAC METLIKA tel: 77-255 Vam nudi: — domačo kuhinjo — odojčki in jagenjčki na ražnju — belokranjska vina — pokrito letno teraso — ogrevane sobe s kopalnicami VSEM GOSTOM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN ZA DAN REPUBLIKE! moda mm ? ____ DOLENJSKI LIST Veličasten pomnik revolucije in žrtev Novi muzej NOB in ljudske revolucije v Novem mestu je zgrajen ob solidarnosti delovnih ljudi in občanov z območja, ki je pred tremi desetletji doživljalo najbolj krvave boje v okupirani Sloveniji ,,Narodi, ki so bili srečni, nimajo zgodovine," je zapisal Tolstoj. Slovenci jo imamo, namreč svojo zgodovino, pisali smo jo skozi stoletja z nenehnim bojem za svoj obstoj. Najbolj krvavo smo se uprli v narodnoosvobodilnem boju. Dolenjska je doživljala najbolj krvave boje v vsej zasužnjeni Sloveniji. Kar 2.323 dolenjskih mož in žena je padlo v boju s sovražnikom, 1.419 jih je umrlo kot žrtve fašističnega nasilja. Tudi gospodarski davek temu nasilju je bil strašen: 932 stanovanjskih in 3.515 gospodarskih poslopij je bilo uničenih, 61 javnih 2gradb do tal razdejanih. Trideset let po osvoboditvi je bilo sklenjeno, da Dolenjska s svojim sedanjim rodom naposled le zgradi do zdaj najdostojnejši pomnik vsem svojim padlim borcem, aktivistom in žrtvam fašističnega nasilja, hkrati pa se oddolži revolucionarnim obdobjem pred narodnoosvobodilnim bojem. Tako je to jesen med polikliniko in Križatijo v Novem mestu zrasel sodoben muzejski objekt, v katerem bodo obiskovalcem na ogled vsi za narodnoosvobodilni boj in celotno revolucionarno preteklost Dolenjske najpomembnejši in najznačilnejši dokumenti. Novi muzej (dejansko le novi objekt oddelka NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja) bodo slovesno izročili namenu v soboto, 25. novembra. Odprto bo pravzaprav samo, kar se je do zdaj posrečilo urediti. Med najpomembnejšimi muzejskimi deli, ki bodo tokrat izročeni qgledu, je spominska avla z 2901 izpisanim imenom padlih borcev, aktivistov in žrtev fašističnega nasilja z območja novomeškega okrožja in s plaketami upodobitev 8 narodnih herojev (delo akademskega kiparja Vladimira Stovička). V glavni dvorani, kjer bo kasneje stalna zbirka, bo tokrat razstavljeno gradivo o partijskih kongresih. Novi novomeški muzej je prvi slovenski v tak namen zgrajen objekt. Pionirjevi delavci so ga postavili v zahtevnem spomeniško zaščitenem prostoru in okolju. Muzej je funkcionalno povezan z drugimi objekti Dolenjskega muzeja. Okoliščine so narekovale, da se razprostira na površini 1.572 m2, ki je od (rvotno predvidene večja za 472 m2. V muzeju so tile glavni prostori: povezovalni vhod iz Muzejske ulice, glavna razstavna dvorana za stalno zbirko, spominska avla, dvorana za tematske razstave, (v prvem nadstropju) dvorana za predstavitev opusa Božidarja Jakca, predavalnica s knjižnico, arhiv, delovni prostori za osebje oddelka NOB in prostori za upravo muzeja, v pritličju pa so še prostori za fotolaboratorij, skladišča in drugo. Programske zasnove je izdelal širši gradbeni odbor pod vodstvom Bogdana Osolnika. Za pridobitev najboljše arhitektonske rešitve so v sodelovanju z ljubljanskim društvom arhitektov razpisali republiški natečaj. Odzvalo se je 36 avtorjev, projekte pa jih je poslalo 18. Ocenjevalna komisija je prvo nagrado podelila arhitektom Mirku in Mariji Kaj-zelj ter Boštjanu Kolencu iz Ljubljane za projekt, poslan pod šifro BREG. Prispeli projekti so bili nekaj časa javno razgrnjeni v Dolenjski galeriji. Projekt BREG je bil podiaga za glavni muzejski projekt. Gradnja se je začela lani 4. julija. Sprva je bila v načrtu le prva faza, letos marca pa so sklenili, da se muzej dokonča v drugi fazi. Potek gradnje je ves čas motil nereden dotok denarja, to pa je delalo nemalo skrbi tako gradbenemu odboru kot izvajalcem in drugim, ki so ves čas pomagali pri izvedbi te muzejske akcije. Gradnjo muzeja so v Novem mestu proglasili za prvenstveno naložbo v kulturni prostor. Ta čas še ni mogoče ničesar pisati, koliko bo veljal novi novomeški muzej. Obračun bo prišel kasneje, ko bodo postorili vse, da bo muzej v celoti služil svojemu namenu. Financiranje je zastavljeno tako, da prispeva republiška kulturna skupnost tretjino, novomeška kulturna skupnost pa hkrati z gradbenim odborom poskrbi za dve tretjini sredstev. Oavni vir za kritje domače (no- vomeške) obveznosti predstavlja 0,5 odst. bruto osebnih dohodkov, ki ga morajo delovne organizacije na podlagi posebnega dogovora vplačati za leta 1975, 1976 in 1977. (Ker denar prepočasi doteka, so morali že najeti premostitvena posojila). Del denarja naj bi zbrali z akcijami (obveznice ljudskega posojila, darila, oglasi itd.), ki še niso končane. Denarnih in drugih skrbi bo še dovolj. Na koncu naj podčrtamo samo še tole: Dolenjski muzej, ki pretesen in premajhen ne more dati vsem svojim zbirkam dostojne zbirke, bo poslej lahko omogočil vsaj to, da bo dobil obiskovalec pred seboj v celoti razgrnjeno izjemno bogato gradivo narodnoosvobodilnega boja na Dolenjskem. I. Z. „Prav ima samoupravljanje” Odgovor na članek, objavljen v DL 9. novembra NESEBIČNI SODELAVCI Pri gradnji novega muzeja NOB in ljudske revolucije v Novem mestu so s svojim neplačanim prispevkom pomagali številni strokovnjaki, družbenopolitični in javni delavci ter posamezniki. Njihov delež bo častno in za vedno vgrajen v muzej -pomnik tudi ljudski solidarnosti. ' TISOČAKI ZA MUZEJ Denarne prispevke za novi novomeški muzej so vplačali: Martin Bajc - 1.000 dinarjev, Vinko Uhan - 1.000, Ema Mus er - 2.000, Mara Rupena - Osolnik - 1.000, ZZB NOV Ljubljana - 1.000, ZZB NOV Voglje - KO Šenčur - 100, ZZB NOV Ljub-ljana-Vič - 1.000, Komunist (Ljubljana) - 10.000, ZZB NOV Celje - 30.667, ZZB NOV Vrhnika - 1.000, ZZB Ljubljana (posamezni člani) - 14.000, ZZB Celje (posamezni člani) -727, Dolenjski muzej -2.296,40, ZZB NOV Novo mesto - krajevne organizacije občine Novo mesto - 103.120 (in 29.900 dinarjev v obveznicah), občinski sindikalni svet Novo mesto (59 sindikalnih organizacij) - 144.110 din. UČENCI ZBRALI NAD 100.000 DIN Učenci dolenjskih, belokranjskih in posavskih osnovnih in novomeških srednjih šol so za novi novomeški muzej zbrali 108.783 dinarjev, od tega: OS Podzemelj - 180, OŠ Milka Sobar - Nataša (Novo mesto) - 6.000, OS Pišece - 580, OS Leskovec - 1.810, OS Žužemberk — 6.000, OS Trebnje -9.060, OS Dolenjske Toplice - 5.000, OS Mirna peč - 3.490, OŠ Grm (Novo mesto) -10.160, OŠ Dragatuš - 1.450, OŠ Šentjernej - 9.000, OŠ Šmarieta - 2.850, OS Otočec -1.540, OŠ Vavta vas - 4.000, OŠ Šentjanž - 1.020, OŠ Brusnice - 3.021, OS Sevnica -12.155, OŠ Stopiče - 5000, OŠ Prevole — 1.030, OŠ Šentrupert - 1.000, OŠ Mirna - 1.370, OŠ Bršljin (Novo mesto) - 5.720, OŠ Velika Dolina - 1.520, OŠ Škocjan - 1.710, OŠ Krmelj -150, OŠ Tržišče - 810, OŠ Raka - 750, OS Brežice -2.457 in srednje šole v Novem mestu - 9.950 dinarjev. Z OGLASI v posebni informativni brošuri o gradnji novega novomeškega muzejskega objekta so člani gradbenega odbora in člani ZB od 26 delovnih organizacij zbrali 215.000 dinarjev. NOVI MUZEJ PRED OTVORITVIJO - Takle je novi Muzej NOB jn ljudske revolucije v Novem mestu, zrasel v slabem letu in pol pri Križatiji, sedanji osrednji stavbi Dolenjskega muzeja, in Dolenjski galeriji. (Foto: I.Zoran) Podarjene obveznice za muzej Z obveznicami ljudskega posojila za ceste je bilo za novi muzej NOB in ljudske revolucije v Novem mestu zbranih nekaj manj kot 100.000 dinarjev. Darovali so jih: Miha Hrovatič v vrednosti 1.600 din, Miroslav Vute - 1.000, Peter Ivanetič - 1.600, Jože Plaveč - 1.000, Anton Stampohar - 1.200, Slavka Ložar - 900, Olga Švent - 600, Andreja Pavlin - 600, Vida in Anton Šporar - 1.000, Sonja Robič - 1.000, Franc Bobič - 500, Milka Bobnar - 300, Frančiška Ivanetič - 900, Dragica Breščak -400, Milena Perušek - 2.000, inž. Herbert Schoeppl - 1.000, Anton Radešček - 1.000, Jože Franko - 1.000, Janez Jeriček - 400, inž. Janec Penca - 2.800, Ciril Pucelj - 1.000, Francka Dular - 600, Domen Grobovšek - 100, Miro Lovko - 1.300, Jože Šetina - 3.000, Franc Kump - 1.000, inž. Jovo Grobovšek - 1.000, Štefan Galič -4.000, Jože Udovč - 3.000, inž. Janez Penca - 2.400, Ivan Slapnik - 5.000, predsedstvo okrožnega sodišča Novo mesto - 4.000; inž. Peter Ivanetič - 1.200, Anja Grobovšek - 500, Terezija Injac - 700, Marija Škof - 400, Jože Šetina - 3.000, Rudi Mraz - 600, Mara Rupena-Osolnik - 4.400, Bogdan Osolnik - 5.400, Kostia Virant - 1.000, Mihael Hrovatič - 1.000, Jakob Berič - 5.000, Martin Pavlin - 1.500, Jože Škufca - 2.400, Ana Gvozdič - 500, Slavko Milič - 500, Pavla Jarc - 200, Otilija Fine - 100, Zinka Lajkovič - 100, Ivanka Prešiček - 100, Stanka Rozman - 100, Ciril Rozman - 100, Ida Janc - 500, Milica Lavrin - 300, Darja Colarič - 500, Boris Škedelj - 200, Sonja Gornik - 200, Slavka Jerman -600, Jože Jerman - 600, Marija Rifelj - 600; Alojz Primc - 300, Marija Ucman - 400, Marija Zagorc - 100, Marija Bošnjak — 500, Boris Petančič - 600, Silvester Novak - 300, Milica Korošec - 100, Darja Zaviršek - 100, Nevenka Rajakovič -128,30, Milena Zokalj - 100, Marko Škrbec - 100, Drago Tratnik -100, Anton Smerke - 500, Stanko Mežnar - 100, Marjan Petrov -500, Vera Potočar - 200, Ana Kuhar - 500, Rudolf Čampa - 200, Anton Gačnik - 600, Ivan Eršte - 1.000, Stanko Medved - 1.000, Franc Blatnik - 1.000, Milka Rebselj - 1.000, Jožica Škufca - 700, Darja Kastelic - 200, Avgust Avbar - 1.000, Mihael Hrovatič 1.400, Ivan Kočevar - 2.500 in Ludvik Golob - 5.000 „KOVINARSKA", tovarna industrijske opreme in konstrukcij. Krško objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. SKUPINOVODJE I., II. ali III. oddelka za anti-kor, zaščito Pogoji: VK, PŠ ali KV kemične smeri, 4, 5 oziroma 7 let ustreznih delovnih izkušenj. 2.2 PLESKARJEV L, II. ali III. Pogoji: poklicna šola, KV pleskarske smeri, 3, 2 oziroma 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. 3. 5 POMOŽNIH DELAVCEV-ANTIKOR ČISTILCEV I.ali II. Pogoji: PK, NK pleskarske smeri, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. Na vseh delovnih nalogah je delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavljenega roka. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: "KOVINARSKA", Krško, Kadrovsko organizacijska služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali. Avtokleparstvo in avtoličarstvo STAREŠINIČ BORIS METLIKA - Na Obrh 35 VSEM OBČANOM ČESTITAM ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN ZA DAN REPUBLIKE Priporočam vam svoje kvalitetne usluge! KOČEVJE: STRELCI TEKMUJEJO V počastitev dneva republike bo 26. novembra na kočevskem strelišču tekmovanje ekip v streljanju z vojaško puško na 200 m. POmerile se bodo ekipe strelskih družin, teritorialne obrambe, ZRVS, lovcev in postaje milice. Tekmovanje organizira Tekstilana, pokroviteljica pa je občinska strelska zveza. 9. novembra ste na 8. strani 45. številke Dolenjskega lista objavili članek pod gornjim naslovom. V tem članku ste zapisali, kaj je odločilo sodišče združenega dela v Novem mestu. To je točno. Pri opisovanju sporne zadeve ste se pa omejili samo na okoliščine, ki govore v prid zaključku sodišča združenega dela Ta zaključek je pa lahko pravilen ali pa zmoten. Menim, da je zato članek nepopoln, nujno potreben dopolnitve. Da ne bi bila javnost samo enostransko, če že ne netočno informirana, se mi zdi potrebno, da v skladu z določili zakona o tisku vaš članek dopolnim z naslednjim vrsticami: V vašem članku mi ni všeč, da istovetite samoupravljalce v TOZD Zdravstveni dom Novo mesto s samoupravljanjem. Za smoupravlja-nje tudi jaz trdim, da ima vedno prav, ker pravi na primer, da pripada delavcem za enako delo približno enak osebni dohodek. Glede samou-pravljalcev v TOZD Nravstveni dom Novo mesto sem pa že dolgo časa prepričana, da nimajo prav, ker tako manipulirajo s samoupravljanjem, da za enako ali celo manj zahtevno delo, kot je delo terenskih babic, odmerjajo kar za več kot 1.500,00 din večji mesečni osebni dohodek. V TOZD Zdravstveni dom Novo mesto sem razporejena na delovno mesto terenske babice, ocenjena in nagrajevana sem pa, kot da bi bila polovico časa na terenu, polovico po ambulantah. Delo po ambulantah je namreč po analitični oceni še nižje ovrednoteno kot terensko delo babic. Ker nimamo organizirane posebne enote za nego bolnika na domu, to delo, ki je po naši analitični oceni tudi nižje ovrednoteno kot de- lo terenskih babic, opravljajo kar sestre s srednjo šolsko izobrazbo iz splošne patronaže, nagrajevane so pa kot višje z razliko za več kot 1.500,00 din mesečno. To je v TOZD Zdravstveni dom Novo mesto povsem mogoče, ker nikoli nismo imeli opisa delovnih mest niti do danes še ne razpolagamo s katalogom delovnih nalog in opravil. Da samoupravljalci v TOZD Zdravstveni dom Novo mesto nimajo prav, dokazuje tudi delitev gibljivega dela osebnega dohodka. Kot v drugih dejavnostih imamo tudi v zdravstvu republiške normative, koliko zdravstveni delavec lahko opravi v rednem delovnem času. V TOZD Zdravstveni dom se še ni zgodilo, da bi tistemu, ki ni dosegel normativa, odmerili manjši gibljivi del osebnega dohodka kot tistemu, ki je normativ dosegel ali celo presegel. Če potem pri delu ni stimulacije, da bi vse opravili, se raje zatekamo k reorganizacijam celih tozdov, namesto da bi dosledno uskladili naše interne akte z zakonom o združenem delu. Pa še to ste pozabili zapisati v članku, da odločitev sodišča združenega dela iz Novega mesta še ni pravnomočna. ALOJZIJA MAČEK-FORTUNA Žužemberk 167 pisma i'n ' odmevi Čimveč vaditi in nastopati Delavska godba s Senovega dosegla v jubilejnem letu lepe uspehe — Igrali 800 zdomcem Člani senovške Delavske godbe smo v poslavljajočem se letu dosegli ffcej lepih uspehov. Da stavek ne bi zvenel kot samohvala, naj naštejemo vsaj nekaj dosežkov. Iz evidence vaj je razvidno, da smo imeli letos rekordno število vaj in nastopov, povrhu vsega pa smo praznovali 50-letnico delovanja. Avgusta smo obiskali godbo „Roko-vičarji” v nemškem Buergavu in z njimi podpisali listino o pobratenju. Meščani so nas lepo sprejeli, še lepše člani njihove godbe. Imeli smo celovečerni koncert. Dvorana, kjer smo igrali, je bila polna, veliko ljubiteljev godbe na pihala pa je ostalo pred vrati. Nastopili smo tudi pred našimi delavci. Kar 800 jih dela na gradbišču atomske elektrarne v bližini Buergava. Z njimi smo se tudi dodobra spoznali. Ko smo se vračali domov, smo obiskali Dachau, Muenchen itd. 4. novembra smo se udeležili jugoslo- BELA KRAJINA V BESEDI, PESMI IN PLESU Črnomaljska folklorna skupina redno vadi dvakrat na teden in pripravlja enoinpolumi program z naslovom ,,Bela krajina v besedi, pesmi in plesu". V skupini sodeluje okoli 40 članov, v glavnem srednješolcev in delavske mladine: plesalci, tamburaši, pevke in recitatorji. Plesalce vodi Zalka Črne, tamburaše Silvester Mihelčič starejši, pevke pa Tatjana Mihelčič. vanskega srečanja amaterjev v Valjevu. Zastopali smo Slovenijo in se dobro odrezali. Obiskali smo še Jajce, Banjaluko in veliko manjših zanimivih mest. Cilji za naprej so jasni: čimveč vaditi in nastopati! IVO UMEK Senovo ŠOLSKI KLUB OZN Oktobra je na naši šoli začel delovati klub OZN, ki ga vodi mentorica tov. Ratajčeva. Petnajst učencev se nas zbira ob petkih zjutraj. Pogovorimo se o aktualnih dogodkih doma in po svetu, po pouku pa s teksti in slikovnim gradivom opremimo panoje. V okviru kluba smo doslej že poskušali tudi predavanja o razorožitvi, rasni diskriminaciji in oktobrski revoluciji. BORUT ZALAR OŠ Jože Slak-Silvo Trebnje ŽVEČIMO KRHLJE V sadjarskem krožku, ki ga imamo v našem domu, smo letos na-sušili tudi krhlje. Jabolkla smo nabrali v Mačkovcu. Stroj za lupljenje Kočevje. zanimivo je b lati na stroju, ki je delal krhlje. Največ sem delal jaz. Namesto žvečilnega gumija sedaj v našem domu žvečimo krhlje. LUDVIK POJE novinarski krožek Dom Dušana Remiha, Kočevje ZLATA POROKA - Barbara in Franc Požek iz Adlešičevsta pred kratkim praznovala 50-ietnico skupnega življenja. Zvestobo in medsebojno pomoč, ki sta ju spremljala pet desetletij, sta si ponovno, tokrat pred svojimi osmimi otroki, obljubila 4. novembra 1978, in sicer pred matičarjem črnomaljske občinske skupščine. Na sliki: zlatoporočenca pri izmenjavi prstanov. moda mm ? Silvan Mozer Itefan Marje tič Anton Stritar UREDNIŠTVO V GOSTEH: BRESTANICA DOLENJSKI UST BOLJŠI ČASI TRKAJO NA VRATA \ —---------------------------------------- Brestanica je razdeljana na dva tabora: v enem so županovi zagovorniki, v drugem pa njegovi nasprotniki. Slednji škodoželjno čakajo dan - ta naj bi prišel po dnevu republike - ko bo moral župan zabresti v hladne valove deroče Save in dokazati svoje plavalne spretnosti tudi v vodah, ki niso politične narave. Zakaj tako ? Gre za svojevrstno stavo. Župan se je pridušil, da bo most prek Save ki ga Brestaničani že neskončno dolgo pričakujejo, odprt do dneva republike. Če se to ne bo zgodilo, se je zaklel, da bo preplaval Savo. To je seveda samo anekdota, saj Brestaničani niso res razdeljeni v tabore. Da vse družijo enake skrbi, potrebe, želje in upanje, smo se prepričali v torek, 14. novembra zvečer, v prijaznem gostinskem lokalu .Jod lipo", kjer smo po poletnem odmoru ponovno začeli z urednišvi v gosteh. Brestanico so obiskali novinarji Jožica Teppey, Milan Markelj in Ivan Zoran. Brestanica, včasih so ji rekli tudi Rajhenburg, je večje naselje ob isto imenskem potoku, ki se vse od Seno vega po ozki dolini prebija do Save Kraj se deli v starejši in novejši del sicer pa je precej raztegnjen. Je sredi Sče krajevne skupnosti Brestanica, ki združuje sedem vasi. Že v rimskem času je tod tekla pomembna antična cesta. Sama Brestanica je očitno mlajša, saj se prvikrat kot naselje pod srednjeveškim gradom omenja v 13. stoletju. Stoletje kasneje je dobila trške pravice, z njimi pa tudi pravico do štirih letnih sejmov. Iz zgodovine je znano, da so 1476 trg izropali in požgali Turki. V 16. stoletju so uporni kmetje trikrat neuspešno oblegali utrjeni brestaniški grad. To trdnjavo so ..zavzeli" šele francoski trapisti 1881. To omenjamo zato, ker so trapisti sloveli kot odlični kmetovalci, še posebej pa po svoji čokoladi in likerjih.. Uporniški duh okoličanov se ni polegel do novejšega časa. Leta 1918 so delno oboroženi rudarji pregnali iz trga orožnike in prisilili trgovce, da so blago prodajah po starih cenah. Dve desetletji kasneje je tu delovala močna partijska organizacija. Najtemnejšo senco pa je na trg vrgla vojna. Brestaniški grad je bil namreč zbirališče na izgnanstvo obsojenih Slovencev. Od tu so odpeljali zastraženi vlaki in tovornjaki okoli 45.000 zavednih domoljubov, mnoge za vselej. Na te čase spominja muzejska zbirka v grajskih prostorih. BOLJŠE PROMETNE ZVEZE Brestaniška krajevna skupnost sodi med manjše v krški občini. Razprostira se na okoli 2.000 ha. Nekaj nad 2.200 prebivalcev živi v 660 gospodinjstvih. Največji kraj v krajevni skupnosti je Brestanica. Krajani si večinoma služijo kruh v podjetjih in ustanovah. Zaposlenih je 750 obča- nov, 180 jih preživlja zemlja, kakih 100 pa sije poiskalo delo v tujini. Rodovitne zemlje je bolj malo, zato so ljudje iskali dodatne zaslužke. Življenje in delo krajevne skupnosti je celoviteje predstavil predsednik sveta KS Anton Javorič takole: „Ima-mo elektrarno, Novolesov TOZD Sigmat, tovarno valovite lepenke, popolno osnovno šolo, varstveno ustanovo, štiri trgovine, mesnico (včasih so bile tri), gostilno, dve kulturni dvorani in še kaj. Vsa naselja imajo vodovod, razen 35 gospodinjstev, ld se ali niso hotela ali pa ne mogla navezati na vodovodno omrežje. Povsod se pride z . avtomobilom. 12 km občinskih in krajevnih cest je asfaltiranih. Za modernizacijo so krajani prispevali 390.000 din. Okoli 200.000 din so krajani dali za razširitev ceste Dol. Leskovec — Koženji vrh.“ Med najpomembnejše pridobitve šteje novi most čez Savo, ki bo Senovo in Bre-tanico povezal z modernizirano cesto na desnem bregu. V sami Brestanici pa gradijo obvoznico, po kateri bodo mogoči tudi zahtevnejši prevozi. Hkrati želijo urediti kanalizacijo, saj jim ne more biti vseeno, kakšen je Brestaniški potok. Upokojenec Jože Kuselj je predvsem potožil nad zanemarjenim okoljem: „Videz kraja močno kvari črni Brestaniški potok, zato se že dolgo zavzemamo, da bi ga vsaj v središču pokrili. Mislim, da je priložnost zdaj, ko širijo most za novo cesto (obvoznico)." Anton Stritar pa ugotavlja, da ni onesnažen samo potok: „Surovina nam zasmraja ves kraj, kadar zažigajo avtomobilske gume. Ljudje godrnjajo, načenjajo to vprašanje na sestankih, vse pa ostane le pri besedah." Od boljših prometnih povezav in bolj urejenega okolja veliko pričakujejo tudi turistični delavci. Predsednik turističnega društva Silvan Mozer je povedal, da se doslej s turizmom ne morejo pohvaliti. Na večji priliv turistov računajo v prihodnosti. „Naši načrti temeljijo zlasti na treh objektih. To so: grad z muzejem izgnancev, športnorekreacijski center in ribniki. S pomočjo ribiške družine smo uredili tri ribnike v bližnji okolici naselja in preuredili manjši gostinski prostor ob njih. V načrtu je ureditev Se enega ribnika. Športni center bo odprt spomladi 1979. Nove pridobitve bodo: olimpijski bazen, telovadnica in več igrišč. Pri gradnji so se izkazali krajani s samoprispevkom (2 milijona dinarjev) in prostovoljnim delom." Grad je gotovo najmarkantnejša točka v Brestanici. Mirko Avsenak je član ožjega odbora za ureditev gradu. Povedal je: „To je spomenik prve kategorije. Dosedanja raziskovanja so pokazala, da je stavba veliko bolj zanimiva, kot smo mislili. Odkrili smo freske iz 16 stoletja, romanski portal iz 12. stoletja, renesančne lesene strope, najbolj zanimivo pa je gotovo odkritje temeljev prvotne stavbe iz 9. stoletja. V načrtu imamo postopno obnovo celotnega gradu." Turistično društvo poskuša pridobiti krajane za urejanje kraja. Ocenjevali so ureditev posameznih hiš in prizadevne pohvalili. Antonija Kuselj je povedala: „Ni vseeno, kako je kraj urejen, saj tu skozi potuje vse več Budi. Želimo si predavanj o urejanju. Hortikulturno društvo bi pri nas imelo kaj delati. Prepričana sem, da bi se vanj vključilo veliko krajanov." OSAMLJENI PEVCI Društveno življenje v Brestanici ni preveč živahno. Med najbolj delavne sodi AMD, ki ima lepo urejeno učilnico v gradu in močan vozni park. Ne zaostajajo gasilci. Delujeta dve gasilski društvi: eno pri elektrarni, eno v krajevni skupnosti. Tovarniško je dobro in sodobno opremljeno, kar je nadvse pomembno za varnost elektrarne in okolice. Rudi Samec je opozoril na neveselo dejstvo, da od nekdaj številnih sekcij DPD Svoboda aktivno dela samo še pevski zbor. „Kakih 35 nas je v zboru," je povedal. „Veliko nastopamo na domačih proslavah in na koncertih po občini in drugih krajih Slovenije ter Hrvaške. Žal za petje ni več pravega veselja. Tudi poslušalcev je čedalje manj. Hudo je pri srcu nastopajočim, saj je neredko v dvorani manj ljudi kot na odru. Morda bi bila spodbuda večja denarna pomoč, saj smo v teh desetletjih dobili le eno obleko. Računamo pa lahko na take posameznike, kot je eden od naših pevcev, ki v eni sezoni prevozi več kot 4.000 km, da se udeležuje vaj.“ Kulturnemu življenju sicer na kaže dobro. Redne kino predstave so trikrat na teden, dvorana pa je tako slaba, da je že nevarno bivati v njej. Nič boljše ni z domom Svobode. Ko so ga zgradili, je bil najlepši dom v krški občini, zdaj pa je nujno potreben prenove. Kino in krajevni urad, zobna in splošna ambulanta naj bi dobili prostore v novi večnamenski stavbi, ki naj bi jo sezidali v novem delu Brestanice. Za zdaj se krajani še ne morejo odločiti, ali bi preuredili nekdanje župnišče, v katerem gostujejo kino in krajevni urad, ali gradili nove prostore. Nastal naj bi kultumo-poslovni center, v katerem bi bila tudi sodobnejša trgovina. NEZADOVOLJNI S TRGOVINO Čez trgovino ni malo pritožb. V Brestanici pa še celo. Vili Hohnjec je član potrošniškega sveta v krajevni skupnosti in je probleme kar stresel iz rokava: »Trgovina in preskrba sta slabi, posebno preskrba z zelenjavo in kruhom. Če kruha prej ne naročiš, ga zaman čakaš. Večkrat smo potrkali na vrata pristojnih, a brez uspeha. V potrošniškem svetu čutimo, da smo brez moči. Problem je tudi mesnica. Postrežba v njej je počasna, izbira pa slaba." Z njim se je strinjal Viktor Kostevec, delavec v elektrarni: „S trgovino zares nismo zadovoljni. Nobena od štirih trgovin ni taka, kot si jo krajani želimo. Sanitarni inšpektor bi imel kaj videti. Naša želja je: sodoben samopostrežni lokal." Na pereče vprašanje preventivnega zdravstvenega varstva so opozorili prosvetni delavci, ki morajo organizirati prevoz učencev na sistematske preglede na Senovo. Sekretar krajevni konference SZDL Miroslav Bračun je razložil, da so lani imeli v kraju še obe ambulanti — zobno in splošno. Na predlog temeljne zdravstvene enote so obe poskušali preseliti na Senovo, čemur so se krajani odločno uprli in zahtevali, naj ambulanti ostaneta v Brestanici. Uspeh je bil le delen, ostala je zobna ambulanta. Prosvetne delavke Margareta Marje-tič, Marija Kukovičič in Pavla Zajel-šnik so se razgovorile o osnovni šoli. „Šola je nova, stara vsega 11 let. Od nje smo veliko pričakovali, izkazalo pa se je, da je prostorska razporeditev slaba. Tako učenci jedo v razredih, kuhinja lahko pripravi le po 350 kosil ali malic. Težave pa nas niso odvrnile od celodnevne šole. V tem šolskem letu smo vključili v celodnevno šolo vseh 11 oddelkov. Pri tem so nam pomagale delovne organizacije, zlasti elektrarna, ki ima patronat nad šolo. Ker so prostori premajhni, se že dogovarjamo za dograditev šole. Sredstva naj bi zbrali tudi s samoprispevkom." Brestanica je pred novim referendumom. Anton Javorič je povedal, da bodo krajani januarja 1979 odšli na volišča za uvedbo krajevnega samoprispevka, katerega večji del (70 odst.) bi porabili za šolstvo, drugo (30 odst.) pa za komunalno dejavnost. To pa ni edino pričakovanje. Brestanica si namreč skupaj s Senovim prizadeva, da bi čimprej dobila avtomatsko telefonsko centralo z 2000 priključki. Sodobne telefonske zveze s svetom bodo dobile tudi vse vasi v brestaniški krajevni skupnosti. O pošti ne vedo povedati samo hvale, ampak tudi grajo. Brestaniška pošta je odprta samo do 14. ure, ob sobotah uro manj, medtem ko denarno poslovanje končajo še uro prej. OD NJE VELIKO PRIČAKUJEJO Elektrarna je bila oni večer v gostišču ,4*od lipo" večkrat pohvalno omenjena. Njej pripisujejo pobudo za gradnjo novega savskega mostu, ki so ga mnogi pričakovali šele kasneje, obvoznico v starem delu Brestanice in druga komunalna dela. Od elektrarne ta del občine veliko pričakuje tudi v naslednjih letih. „Tega se zavedamo," je povedal njen direktor Vinko Fric, „čeprav vemo, da niso ravno vsi za napredek, ki prihaja z urejevanjem kraja na tak način. Zavedamo se tudi, daje z rekonstrukcijo elektrarne, ki je zdaj usposobljena za dajanje 84 megavatov električne energije, končan šele glavni del dolgoročnejših opravil za utrjevanje energetske osnove." Štefan Maije-tič, tehnični vodja v elektrarni, pa je pristavil, da je zdaj na vrsti graditev daljnovodov, transformatorskih postaj in vsega potrebnega, da bi uporabniki električne energije lahko kmalu začeli uživati sadove rekonstrukcije elektrarne, ki je s prehodom od parnih na linske turbine (in od trdega na te-oče gorivo) povečala zmogljivost za 59 megavatov. Mirko Avsenak Miroslav Bračun Antonija Kuselj kultura in izobra- ževanje ARHIV IŠČE FOTOGRAFIJE Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Dolenjsko in Belo krajino, pripravlja razstavo arhivskih dokumentov o socialistični izgradnji na Dolenjskem v letih 1945 - 1947. Razstavo bodo odprli v Novem mestu, nato pa se bo delno spremenjena selila v Trebnje in Črnomelj. Ker bi organizatorji razstavo radi čimbolj popestrili s fotografijami, naprošajo vse tiste, ki imajo morda shranjeno kakšno fotografijo o dogodkih javnega pomena iz prvih povojnih let, da dokumentarne posnetke posodijo arhivu. Zglasijo se lahko osebno v Novem mestu na Strmi poti 2 ali po telefonu na številko (068) 22-163. „Kar je velikega, rodi trpljenje” Zbiranje neznanih pesniških besedil, nastalih med NOB, bo na našem območju potekalo še kakšen mesec CENTA RAZSTAVLJA 22. novembra so v domu JLA v Ribnici odprli razstavo del domačega akademskega slikarja Jožeta Cente. Na otvoritvi so izvedli kratek program učenci Glasbene šole. Razstava bo odprta do 6. decembra. Pred približno letom in pol smo na tem mestu sprožili pobudo za organizirano zbiranje neznanih pesniških stvaritev, nastalih med narodnoosvobodilnim bojem in takoj po osvoboditvi kot odmev velikih preizkušenj in trpljenja. Za pomoč pri odkrivanju in zbiranju takih pesmi smo pridobili tudi šole, učitelje in učence na Dolenjskem in v Posavju. Marsikdo je tedaj mislil, da teh dragocenih izpovedi in pripovedi skorajda ni več med ljudmi, toda rezultati so presenetili vse, tudi odgovorne za zbiranje in urejanje neznanega NOB pesništva v Ljubljani. se opogumijo, jih izročijo ali pa vsaj sporočijo, da njihova izvirna besedila lahko fotokopiramo. Marsikomu so originali dragocen spomin na težke čase, zato jih prav nikomur nihče ne more odtujevati. Otmimo torej pozabi sleherni verz, ki se je porodil v letih težkih preizkušenj in trpljenja med našo osvobodilno in socialistično revolucijo, v domovini ali zunaj njenih meja (v taboriščih, med izseljenci itd.). Upoštevanja vredna so tudi besedila pesmi, nastala priložnostno ob že znani melodiji. Taka besedila so danes živa praviloma le še v spominu posameznikov. Zapišimo jih in povejmo, kje in kdaj so služila svo- V slovenskem merilu je bilo doslej zbranega že toliko tovrstnega gradiva, da bo, ko bo dokončno urejeno, izšlo v več zajetnih knjigah. ,JCar je velikega, rodi trpljenje," je zapisal pesnik Cene Vipotnik. Ta misel velja brez pridržkov tudi za nastajanje danes vse bolj znanega pesništva NOB 1941 - 1945. Nepopisna škoda bi bila, da v omenjeni izdaji ne bi izšlo tudi vse tisto gradivo, ki do tega trenutka še ni znano slovenski javnosti niti zbiralcem oziroma raziskovalcem. Zato še enkrat, in ker je zbiranje tovrstnega gradiva že čisto pri koncu, tudi poslednjič prosimo in pozivamo vse avtorje in imetnike takih pesmi, da jemu namenu. Skratka, nič naj ne gre v pozabo. Sleherni drobec, napisan s še tako okorno roko, neve- NAJBOLJŠI PO RADIU RTV Ljubljana in ZKO Novo mesto sta v soboto, 18. novembra, v novomeškem Domu JLA pripravila javni radijski koncert pevskih zborov, ki so bili v sezoni 1977-78 najbolje ocenjeni. Novomeški publiki so po štiri pesmi zapeli: ženski pevski zbor ..Solidarnost" iz Kamnika, vokalni kvintet „Gorenjci“ iz Naklega, komorni moški zbor iz Brezovice, APZ „Tone Tomšič" iz Ljubljane, APZ „Emil Adamič" in Študentski oktet iz Ljubljane. Med vsemi je najbolj navdušil akademski pevski zbor „Tone Tomšič", kije eden najboljših slovenskih pevskih zborov. Ob tej priložnosti mu je bila v Novem mestu podeljena plaketa britanske BBC, ki jo vsako leto podeljujejo za najboljše zborovske interpretacije. ščo slovničnih pravil, bo pomembno dopolnjeval veliko zbirko, ki bo spregovorila o mukah, trpljenju in hrepenenju našega človeka, ki sije, da bi ublažil pot do svobode, tako enkratno pomagal tudi s svojo izvirno pesmijo. Največ mesec dni je še časa za zbiranje neznanih pesmi NOB. Vsa sporočila v zvezi s tem pošljite na naslov: Jože Škufca, Zavod SR Slovenije za šolstvo, organizacijska enota Novo mesto, Glavni trg 7, 68000 Novo mesto. Ze do sedaj zbrano gradivo priča, da smo bili Slovenci, čeprav številčno majhni, veliki po prispevku tega pesništva, verjetno celo med prvimi od vseh okupiranih evropskih narodov. Neverjetna moč specifičnega upora in odpora, vredna spoštovanja in pozornosti! jo2e Škufca Časopisnozalo2niško podjetje »KMEČKI GLAS" PRIPOROČA za kmetovalce in strokovne delavce v kmetijstvu: Knjižnica za pospeSevanje kmetijstva 1979, Kmetijski priročnik 1979, Gradnja in preureditev hlevov, Zajedalci in zajedalske bolezni pri domačih živalih. Vzdrževanje in popravila kmetijskih strojev. Jagode (pridelovanje). Cena za celotno zbirko je 180 din. •KMETIJSKI STROJI 60 din • VSE O KROUZI 25 din •_ ZDRAVA REJA PRAŠIČEV 25 din • GOSTJE NA KMETIJI 25 din • POClTN ICE NA KMETIH 50 din • GOJITEV RIB (recepti za pripravo) 50 din • KMETIJSKI PRIROČNIK (Pravni svetovalec) 25 din • PRAKTIČNO GNOJENJE 25 din • MALA ŠOLA EKONOMIKE KMETIJSTVA 25 din • KMETIJSKI PRIROČNIK 76 (Gozdarski) 25 din PRIROČNIKI ZA VSAKOGAR, KI IMA VESELJE Z OPRAVILI V VRTU ALI DOMA VSAKDANJE IN PRAZNIČNE JEDI PTICE OKOLI NAŠEGA DOMA NAŠE SADJE ZELENJADARSTVO PAPIGA SKOBČEVKA SVET AKVARISTIKE ZDRAVNIŠKI NASVETI (za dekleta in žene) SAMI NAREDIMO AKVARIJ MALE ŽIVALI V NAŠEM DOMU MOJ VRT - MOJE VESELJE I. VINOGRADNIŠTVO NAŠE MAČKE ANANASOVKE ZANIMIVO BRANJE V PROSTEM CASU SENCE PRETEKLOSTI ZIBKA PA TECE RODILA SEM JIH OBNOVA DVOŽIVKE DOLINA ZELENEGA ZLATA TAKO JE TO TRI DOMAČE POVESTI STRASTI V GRAPI VEČNI KROG KLIC DOMAČE ZEMLJE SMRT V KURENTIJI KOŠEN ICE CIGANKA l.del 170 din 150 din 130 din 150 din 23 din 80 din 50 din 45 din 150 din 150 din 170 din 120 din 70 din 72 din 69 din 70 din 70 din 150 din 70 din 65 din 75 dih 60 din 42 din 55 din 45 din 30 din Knjige naročite pri ČZP Kmečki glas ali pa jih kupite v knjigarnah. NAROČILNICA Ime in priimek: ...................................... Kraj:.................................................... Pošta: .................................................. Naročam knjige:.......................................... Knjige bom plačal(a) po povzetju — v obrokih. (Obrok ne more biti manjši od 100 din) (Podpis) To naročilnico pošljite izpolnjeno na naslov ČZP KMEČKI GLAS, Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana Daljši ali krajši konec Samoupravno zožen napajalni curek za krško kulturo v naslednjih dveh letih Kultura v kriki občini bo v letih 1979 in 1980 živela ob prispevni stopnji 1jZ odstotka od bruto osebnih dohodkov, ki je v primeijavi z letošnjo zmanjšana za 0,07 odstotka. Nadaljnja govorica številk pove, da pričakujejo v naslednjih dveh letih okoli 25 milijonov dinaijev, kolikor znese tudi skupna vrednost programov za to obdobje. Težko je reči, ali je kultura pri določanju aneksov (dopolnil) k samoupravnemu sporazumu potegnila daljši ali krajši konec. Dejstvo je, da se čuti ostriženo in precej ovirano pri razvoju^ Knjižničarstvo že dolgo ne more na zeleno vejo. Razširjenost knjig v krški občini je slabša kot kjerkoli v Sloveniji. Denarja za to dejavnost je vedno primanjkovalo. Upanje, da bo Trebnje 79 znana akcija »Človek, delo, kultura" ublažila problem, se ni izpolnilo. Valvasorjeva knjižica kot matična ustanova računa, da bo do konca leta 1980 lahko dosegla vsaj dvoje: odprla izposojevalnico na levem bregu Save v Krškem in organizirala potujočo knjižnico. Predlog vrtiljaka' »samorastniškega že pripravljen Zakon se bo pomladil V novem zakonu o izobraževalnih skupnostih bo opredeljena tudi svobodna menjava dela — Predlog za izdajo že objavljen Trebnje bo tudi prihodnje leto ostalo zvesto svojim mednarodno uveljavljenim in odmevnim likovnim prizadevanjem, pa naj gre za taborsko srečanje, salon ali razstave v galeriji likovnih samorastnikov. Predlagajo, da bi bil XII. tabor od 28. junija do 7. julija, udeležilo pa naj bi se ga 40 do 45 slikarjev in kiparjev iz vseh jugoslovanskih republik ter iz zamejstva, predvsem iz neuvrščenih držav. Na 5. jubilejnem salonu, ki bo predvidoma od 7. julija do 25. avgusta, bo s svojimi najboljšimi deli predstavljenih 85 do 90 jugoslovanskih ustvarjalcev. V galeriji naj bi bile tri razstave. Na prvi, pomladanski, bo postavil svoja dela na ogled pred trebanjsko občino Dobro-sav Milojevič, slikar mlajšega rodu iz Svetozareva. Poleti, od 3. do 15. julija, bo odprta razstava ustvarjalnosti Romov, na ogled pa bodo dela Ismeta, Rifeta in Sajfa Bajramoviča iz Kaknja, ki so že ustvarjali na letošnjem XI. taboru v Trebnjem. Na zadnji razstavi leta 1979 se bo v Trebnjem s svojimi deli predstavil Konrad Peternelj, slikar iz Zirov. V Sloveniji so izobraževalne skupnosti do zdaj živele in delale po zakonu iz leta 1974. Odnosi so se tako razvili, da zakon malone ni več uporaben, saj po njem ni mogoče reševati vprašanj, ki so zdaj aktualna. V republiški skupščini bodo kmalu glasovali za nov zakon, ki bo nadomestil sedanjega, njegova dobra stran pa bo v tem, da bo temeljito obdelal vsebino in duha zakona o združenem delu, upošteval določila zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela na področju vzgoje in izobraževanja in ob tem uzakonil tudi vse dosedanje dobre izkušnje iz življenja in dela izobraževalnih skupnosti. Novi zakon bo določil načela za samoupravno sporazumevanje med udeleženci svobodne menjave dela na vzgojno-izobra-ževalnem področju in obvezno Galerija Božidar Jakac bi rada razširila razstavne prostore in zaključila opus Jakčevih del. Večja popravila je potrebno opraviti na ostremu gradu, v katerem je galerija, in obnoviti ostrešje Lamutovega likovnega salona. Za obnovo prvega nadstropja brestaniškega gradu je že narejen program. Spomladi 1979 naj bi začeli obnavljati in urejati antični Neviodunum, za kar je pripravil načrt brežiški Posavski muzej. I. Z. ustanovitev izobraževalnih skupnosti. V njem bo podrobneje opredeljeno, kaj so uporabniki in izvajalci izobraževalne skupnosti ter kaj je v tem primem predmet svobodne menjave dela. Pomembno je tudi, da bo uveljavil skupno načrtovanje izobraževalnih potreb na podlagi potreb in zahtev združenega dela. Z zakonom bodo določene nekatere obvezne sestavine samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela. Gre predvsem za cene vzgojno-izobraže-valnih storitev, oziroma z drugimi besedami, za pogoje, pod katerimi bo mogoče opravljati vzgojnoizobraževalno dejavnost. Za uresničevanje zagotovljenih programov osnovnega izobraževanja bo zakon določil tudi solidarnostno združevanje sredstev. Dve novosti Na nedavnem delovnem srečanju področnega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije so ugodno ocenili svoje delo v minuli sezoni, ko so izvedli območni prireditvi Našo besedo in srečanje gledaliških skupin Posavja, tvorno sodelovali pri izvedbi XXI. srečanja gledali-, ških skupin Slovenije v Krškem, izvedli 6-dnevni „vikend” seminar za režiserje ter odrske delavce in se v velikem številu udeležili tudi republiških seminarjev v Kopru. Podobno zasnovo delovnega programa so sprejeli tudi za sezono 1978/79, vendar bosta v njej poglavitni novosti dve posebni izobraževalni obliki Gledališka šola v malem bo 60-umi „vikend” seminar, namenjen sicer predvsem igralcem-amaterjem, vendar se ga bodo udeleževali tudi režiserji posavskih ljubiteljskih skupin. Oboji bodo dobre tri mesece spoznavali zakonitosti igranja, govorno tehniko, obvladovanje odrskega prostora in vse ostalo ,.obrtno znanje”, potrebno igralcu. Poleg tega bo strokovnemu izpopolnjevanju služil še študij ob delu, ko bodo posameznim gledališkim skupinam ob pripravah premierske predstave pomagali usposobljeni mentorji, strokovni sodelavci republiškega združenja Posamezne skupine se bodo pač po lastni presoji in potrebah odločile za neposredno strokovno pomoč pri petih do desetih vajah. Tako zastavljeno in usmerjeno delo bo prav gotovo dvignilo raven gledališkega snovanja v Posavju. VLADO PODGORŠEK DANES O KULTURI 79 Na današnji razširjeni seji izvršnega odbora novomeške kulturne skupnosti bodo razpravljali o gradivu za resolucijo, veljavno v novomeški občini prihodnje leto. Na kulturnem področju naj bi se zgodilo nekaj pomembnih reči. Začelo naj bi se združevanje dela in sredstev izvajalcev kulturne dejavnosti v občini Arhivu zmanjkuje zraka Arhivska služba v Novem mestu bije plat zvona zaradi neustreznih delovnih pogojev UMETNOST ROMOV - Romski likovniki najčešče ustvarjajo plastike iz tolčene pločevine. Kako nastajajo taka delaje bilo mogoče videti tudi letos v Trebnjem na XI. taboru. Plastike iz tolčene pločevine ustvarja tudi eden od Bajraihovičev, Vse dokumente, ki imajo zgodovinsko oziroma trajno vrednost, je potrebno shraniti; pravimo, da morajo v arhiv. Seveda papirji ne obležijo v kotu, da bi tam ostali za vse večne čase. Strokovnjaki, znani kot arhivarji, jih sortirajo, uredijo in obdelajo tako, da je ta ali oni dokument možno takoj najti in ga po uporabi spet vrniti na njegovo mesto. nekdanje šole v Karteljevem, prostora in zraka pa zmanjkuje tudi v Novem mestu, kjer dela posebna delovna enota ljubljanskega zgodovinskega arhiva za območje Dolenjske in Bele krajine. Arhivarji opozarjajo, da se tako ne da več naprej, ureditev primernih skladiščnih in delovnih prostorov pa določa tudi zakon. V Novem mestu so arhivarjem že pred več kot enim letom obljubili, da bodo dobili prostore v stavbi poleg avtobusne postaje, kjer je bila davčna uprava. S preselitvijo, četudi bi bila začasna rešitev, ni bilo nič. Vprašanje je pereče in zahteva trajno rešitev. V naslednjih 20 letih bo potrebno ime samo za prevzem arhivskega gi diva z Arhivskega gradiva je čedalje več, prostora pa vedno manj. Z gradivom iz novomeške občine je zatrpano vse prvo nadstropje NAGRADE ZA SPISE O KNJIGI 21. novembra so v dvorani Slovenske matice v Ljubljani podelili knjižna darila za najboljše spise o knjigi, prispele na poseben razpis ZKO Slovenije in Zavoda SRS za šolstvo ob letošnjem mesecu knjige. Žirija, ki so jo sestavljali pisatelji, knjižničarji in uredniki mladinskih publikacij, je prebrala 517 spisov učencev iz 198 osnovnih in 94 spisov iz 36 srednjih šol v Sloveniji ter sklenila obdariti 29 osnovnošolcev in 11 dijakov. Med nagrajenimi je tudi dijakinja novomeške gimnazije Andreja Pleničar. območja novomeške občine okoli 200 m2 skladišč in 800 m polic, vseh skladišč pa 350 m2 in 1.600 m polic. Delovni, urejevalni in skladiščni prostori bi morali biti v eni stavbi. Trenutno menda še ni znano, kje naj bi bila v Novem mestu ustrezna stavba za potrfebe arhiva. Strokovnjaki zatijujejo, da je nujno poiskati (ali zgraditi) arhivu dom na kraju, dostopnem vsem uporabnikom. Vsekakor gre za precej trd oreh, hkrati pa tudi za neodložljivo nalogo. Kdo si jo bo naložil? I. Z. »PAVLIHA IN MICA" V BELI KRAJINI Jutri popoldne bo v Beli krajini gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane z delom „Pavliha in Mica". Ob 13. uri bo predstava v Semiču, ob 18. uri pa v Črnomlju. Predstavi sta namenjeni predvsem osnovnošolcem v obeh krajih. ESF1 8) 23. novembra 1978 N ■ ■■ TOREK, 28. XI. TELEVIZIJSKI SPORED) l(a trgovska hiša maximarket Ljubljana PETEK, 24. XI. le trgovska hiša mČKimarket Ljubljana 9.00 TV V SOLI: Ruščina, Od petka do petka, Vremenske spremembe 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV V SOLI, ponovitev 17.10 POROČILA 17.15 ZVERINICE IZ REZIJE: GRDINA V LISIČJI HlSlCI Knjigo pravljic iz Rezije je pred petimi leti pripravil Milko Matiče-tov, mariborski lutkarji pa so jih za televizijo uprizorili trinajst. Nanizanka je pred časom že bila na sporedu, tako da gre zdaj za ponovitev, kar pa otrok najbrž ne bo motilo. 17.30 KAKO JE MOJ OCE BIL V KONCENTRACIJSKEM TABORIŠČU, 1. del Tokratna oddaja iz nanizanke vojnih zgodb bo govorila o norveškem zaporu Grini, v katerem so Nemci kruto mučili in pobijali domoljube. Seznanili se bomo tudi z norveškim odporniškim gibanjem ter usodami posameznih družin. 18.00 OBZORNIK 18.10 30 LET MAROLTOVCEV 18.40 izbira Študija in pa KLICEV: GEOGRAFIJA Med znanostmi, npr. biokemijo, elektroniko, fiziko in še katero, ki dandanes oblikujejo svet, je geografija „osivela“, četudi še ni za staro &ro, saj je Se zmeraj nadvse koristna. Izredno širok je razpon njenih dejavnosti, s tem pa tudi področje dela geografov. O tem in o načinu in razsežnostih študija bo tekla beseda v oddaji 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 21.05 RAZGLEDI: POČAKAJTE PRED VRATI Gledali bomo nekakšno nadaljevanje oddaje „v živo“, kije govorila o bohotenju birokracije na Slovenskem. Zvedeli bomo, kakšno je stanje v delu javne uprave, ki naj bi bila ljudem pomočnik pri reševanju pre-nekaterih zadev, ki jih od njih terja vsakdanje življenje. 21.40 TV DNEVNIK 21.55 BARETTA 22.45 POROČILA 16.55 Test — 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik- 17.45 Magnet — 18.15 Družbena tema — 18.45 Od vsakega jutra raste dan - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gost urednik, dr. Pavle Gregorič - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Človek in čas - 22.00 Glasbeni atelje — 23.00 Cribbins SOBOTA, 25. XI. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.00 POROČILA 8.05 STARE JAPONSKE PRAVLJICE 8.20 VRTEC NA OBISKU: ŽELEZNIŠKA POSTAJA Otroci bodo lahko gledali ponovitev oddaje, ki govori o tem, kako se je skupina cicibanov igrala potovanje z vlakom. Odpravili so se na izmišljeno železniško postajo, si priskrbeli vozne karte, za popotnico pa kupili dovolj sladoleda, čeprav je zunaj že mraz. 8.33 Z BESEDO IN SLIKO -TONE PAVČEK: CENCARIJA, 2. del 8.45 Z. Pirtofek: RDEČA KAPICA 9.10 PISANI SVET 9.50 CAS, KI ŽIVI: OBISK V BE- neCui 10.20 izbira Študija in poklica: BIOLOGIJA 10.50 M. Dombrowska: NOCl IN DNEVI „ 11.40 in 14.25 POROČILA 14.30 MOŽ OD NIKODER, film 15.50 CRVENA ZVEZDA:SLO-BODA, prenos nogometne tekme 17.35 OBZORNIK 17.45 ISKRA OLIMPIJA PARTIZAN, prenos košarkarske tekme 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Mortimer: WILL SHAKE- J SPE ARE 20.50 MODA ZA VAS 21.00 TV ŽEHTNIK 21.40 VČERAJ, KO SEM BIL SE MLAD, oddaja o francoskem šansonjerju Charlesu Aznavourju 22.30 POROČILA 22.35 625 17.50 Glasbeni pejsaži Srbije - 18.20 TV novice - 18.35 Apokalipsa živali — 19.30 Tv dnevnik — 20.00 Tretja simfonija (baletna oddaja z glasbo Gustava Mahlerja; 2. del) - 20.50 24 ur - 21.00 TV esej: Kipar Arfan Hezič NEDEUA, 26. XI. Iovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Wolf Roden. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (Ger-hard Janner: Lepa druščina). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (T. Dretar: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 27. XI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milica Oblak: Brstna pršica ogroža, ribezove nasade). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Primorska poje 78. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Glasbena izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Viliia Petriča. 20.00 Kulturni globus. 20.15 Revolucijam glasba (prenos koncerta zbora RTV Ljubljana in orkestra Slovenske filharmonije). 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (B. Trinkaus: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 28. XI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za 'srednjo stopnjo ne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 29. XI. 8.08 Praznična matineja. 9.05 Odnos mladih do prelomnega datuma. 9.25 Le zapojmo pesem vsi. 10.05 Praznični koncert. 11.05 Čestitke iz republik in pokrajin. 12.10 Deiovni kolektivi čestitajo. 13.20 Akcije jugoslovanske zunanje politike. 13.40 Delavska pihalna godba iz Trbovelj. 14.05 Svečanosti revolucionarne pesmi. 15.15 Zabavna glasba slovenskih avtorjev s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana. 15.45 Spomini in pisma (Spomini na Tita). 16.00 Koncert za besedo. 16.31 Vedri plesni zvoki. 17.05 Partizani v spomin. 17.20 Rapa Suk-lje: Domovina se brani z lepoto. 18.05 Pojo naši operni umetniki. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 A. Kraigher-Gregorc: Ustvarjali so v NOB. 20.20 Revolucija in glasba. 22.20 Uspele slovenske popevke. 23.05 Literarni nokturno (O. Davičo: Besede na delu). 23.15 Lepe melodije za lahko noč. 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 30. XI. 8.08 Praznična matineja. 9.05 Skozi kuštrave dni nas veselje lovi. 9.25 Mladinski pevski zbor RTV Ljubljana. 10.05 Angažirane besede v pesmih mladih. 11.05 Glasbena (Bitka za ranjence na Neretvi).1 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrati. 12.30 Kmetijski nasveti (prof. Martin Cokl: Raziskovalne ploskve v naših gozdovih). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Družba in čas (G. Stanič: Razredna struktura naše družbe in olitični sistem). 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Francija Pu-haija. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (Ivan Ribič: Stopinje v snegu). 21.36 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (V. Ocvirk: Hajka). 23.15 Revija jugoslovanskih ( udta lahko v spremstvu* — »Mi belci smo vaje® čunamo še na vas, ki st1 pristavil Stezosledec t«1, Zenski sta se izkrcali, V čoln, Kap pa je hočeš i Rešitev prejšnje križanke & ar. « -- ss — “ A M S A - M O M A h M A R r •a A r o L Ur A R K * P R. S K 1 L € A S A V A 'M 1 L £ 1 N S K l «M * — C z, A ", 7 (. T C iv P L 6 S A C l P t> A K - s \ 2 e e R D e L y rhu - sr A L R £ r 1 N O sr M A L t r 1 A L e C a. £ R A r o M K “ R O j € a C 1 Al A R. prgišče ■mislil dolenjska — najčvrstejša kore-ilo nika slovenstva. J. TRDINA Bogastvo ne rodi kreposti. PLATON Laskavci so podobni prijateljem kot volkovi psom. G. CHAPMAN domača 2ival 'V yoi enota tiercegova vrsta liCila iična v r * vrsta jedi Si zaliv rumeno rastlinsko barvilo lastnost po otrditvi liarovnik tr M: [sva svl/l^ igralka fonda prekat mastna tekočina letni. go;dm posek poslopje muslim. m. ime med loba naše letal. podjetje ladja argonavtov Rim. Lime citrona neodim sli K skladatelj kanjon opomba miha dnvian slikarska rumena barva pritok mozele trmogla vost pojav pri rastlinah (postanejo HM utrdba sav. po ega k ral) identiteta neprijeten občutek linhart tomaž pancevo teia embalaže s Krhki zaklad ladje Witte Leeuw Iskanje ostankov holandske ladje pri Sv. Heleni — Namesto diamantov porcelan Mirnega življenja prebivalcev otoka Sv. Helena, ki leži osamljen sredi Atlanskega oceana, ne burkajo prav pogosto veliki dogodki. Njihova zgodovina beleži predvsem dva pomembna datuma — leto 1502, ko je otok odkril portugalski pomorščak Joao da Nova Castella, in leto 1815, ko so zavezniki izkrcali na otok premaganega francoskega cesarja Napoleona Bonaparta. Veliki vojskovodja je na otoku po šestih letih izgnanstva umrl. V novejšem času pa je ime otoka obletelo svet zaradi odkritja ladijskega zaklada. Morski arheolog Robert Stenuit je na starem otoškem sidrišču našel razbitine holandske jadrnice, med ostanki pa dragoceno zbirko starega kitajskega porcelana. Robert Stenuit je imet že dolgo časa v načrtu iskanje ostankov holandske ladje Witte Leeuw, kar bi po naše pomenilo Beli lev. V arhivih Hoiandske vzhodnoindijske družbe je našel podatek, da je družba v letu 1614 utrpela hudo izgubo. Takole piše v starem dokumentu: „Izguba ladij Bantam in Witte Lecuw, katero smo izgubili pri Sv. .Heleni med bojem s portugalskima kara kima, sta prehud udarec, da bi ga lahko družba v enem letu prenesla ,..“ Pozornost je pritegnilo predvsem nadaljevanje poročila. S pravo staromodno pisarniško natančnostjo navaja dokument vrednost in količino tovora na potopljeni ladji. Za tedanje razmere je ladja nosila zares dragocen tovor. Večino tovora so predstavljale začimbe in dišave, nakupljene na Daljnem vzhodu. Uradniško pero pa je zapisalo tudi, da je na ladji zbirka 1311 diamantov. Ti kamni pa tudi v današnjem času niso izgubili vrednosti. LAŽNA SIDRIŠČA Robertu Stenuitu bi dvig tolikšne dragocenosti prišel prav. Združenje morskih arheologov, katerega ustanovitelj je bil tudi on, je namreč v stalnih finančnih težavah. Zakladi, ki jih potegnejo iz morja, se prelivajo nazaj v morje, ko rešujejo arheološke spomenike iz objema morij. Z veliko upanja se je torej lotil iskanja Witte Leeuwa. Poročilo o boju piše, da se je ladja takoj „na mestu potopila", iz česar je Stenuit sklepal, da so Portugalci napadli holandsko jadrnico na njenem sidrišču. Na otoku Sv. Helena je hitro našel Jamesov zaliv, v katerem sc od nekdaj ustavljajo ladje na poti okoli Afrike. Modeme oceanografske karte opozarjajo pomorščake na „lažna sidrišča" v Jamesovem zalivu. Stenuit je sklepal, da so ta sidrišča najverjetneje stara sidrišča, ki pa za sodobne ladje zaradi prevelikega ugreza res niso primerna. S posebno napravo je natančno preiskal dno in zabeležil na karto vse podmorske razbitine. Sele potem je začel s skupino potapljačev iskati VVitte Leeuw. TOPOVI V POPRU Morsko dno v zalivu je podvodnim raziskovalcem ponudilo kaj žalostno $Iiko. Na debelo je nastlano s smetmi, nerabnimi predmeti, izmečki mesta. Med civilizacijsko navlako pa tu in tam počivajo ostanki čolnov in ladij. Kako na tem ,,pokopališču" najti povsem določene ostanke? Naloga je iz-gledala zares težka in skorajda nerešljiva, vendar je raziskovalcem priskočilo na pomoč naključje: na dnu so našli šest lepo razporejenih topov. Odločili so se, da bodo enega dvignili. S posebnimi zračnimi baloni, ki jim pravijo kar podvodna dvigala, so spravili na površje enega od topov. Bil je na debelo ovit z algami in s - poprom. Prav tej začimbi, ki je na debelo stkala oklep okoli topa, gre zahvala, da se je pod navlako top odlično ohranil. Hkrati pa je poper budil upanja, da so na sledi Witte Leeuvvu. Ko so top očistili, so se pokazale črke ... REENICHDE ... Vsem je srce kar zastalo, saj so na pamet poznali holandski naziv vzhodnoindijske družbe De Vereenichde Oost-lndig Comp. Našli so ladjo. IZ OBODBJA M IN GO V | Začelo se je dolgotrajno čišče-s nje ostankov. Vsesalni topovi so = ure in ure odstranjevali pesek in || blato. Najprej so se pokazale kon-1§ zervne škatle, steklenice od piva, = stari čevlji in odmrle korale. Nato = pa se je iz navlake pokazalo nekaj, g česar sploh niso pričakovali - = porcelanasta posoda, pivske čaše, || čajniki, vrči in skodelice. Vsi s predmeti so bili v značilni belo- s modri barvi, porisani z bogatimi =§ vzorci, pticami, žuželkami in cvet-H jem. Ni bilo treba dolgo ugibati, g da gre za dragocen porcelan iz di- = nastije Ming. Posamezni kosi so = dandanašnji vredni do 1000 do- = larjcv. O diamantih pa ne duha ne = sluha. Raziskovalci so odstranili tri S metre debelo plast na dnu, vendar H niso našli skrinjice z diamanti. §| Siccr pa je bila nepričakovana g najdba kitajskih porcelanastih §§ umetniških izdelkov sama po sebi li vredna truda. Za ljudi pa so umet- §§ nine vrednejše od dragega ka- s menja. M !'.?:■! lil 1 % P Jasper, »to je še .kanu. Ženski poj-'lancev po suhem.« ^ov in zraven ra-'UŠen mornar,« je 4|»ežiknil Jasperu. ^ca sta si naložila * ostal z lovcema. 14. Kmalu se je čoln približal slapovom. Ko ga je zgrabil tok, je Stezosledec pokleknil, Jasper pa je še naprej veslal in krmaril stoje. »Drži se bolj desno!« je zaklical Stezosledec. Jasper je molče ubogal in do skrajnosti napel svoje moči, kajti bili so ravno sredi najhujših valov. Kap bi bil dal marsikaj za to, da bi bil zdaj na suhem. »Obrnita!« je kliknil. 15. Toda prav tako bi lahko poskušal ustaviti sonce. Čolnič je na videz izgubljeno plesal v kotlu razbesnelih vodnih sil. Premec je drgetal in se krivil pod udarci valov. Tedaj je bobneče zagrmelo in mimo je šinila prava gora vodovja. Bili so v slapu. Kap je zaprl oči, zdelo se mu je, da je propast neizogibna. A ko je čez čas spet pogledal, je bil čoln 2e v mirni vodi. V. ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, BRŠLJIN 63 OBJ A VLJA prosta dela in naloge za: -ELEKTROTEHNIKE šibkega toka za delo v sektorju kontrole. - VODJO VHODNE KONTROLE Zahteva se I. stopnja fakultete za elektrotehniko (šibki tok) ter tri leta izkušenj v stroki. - EKONOMSKE TEHNIKE za delo v finačno-računovodskem sektorju. -ADMINISTRATORKI: eno za delo v finančno-računovodskem sektorju in eno za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu v nabavi. - KVALIFICIRANEGA VARILCA za delo v kleparni. -KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE za delo v kleparni. -PRIUČENE DELAVCE za delo v proizvodnem sektorju. Prijave pošljite na gornji naslov. Poseben pogoj je poskusno delo. Rok prijave je 15 dni. "N Arheolog Stenuit pregleduje H dragocene porcelanaste pred- M mete IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Delavski svet delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav — Dolenjske območne skupnosti Novo mesto razpisuje dela in naloge vodje referenta in programerja v sektorju financ, računovodstva in informatike. Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj Za izvrševalca objavljenih del in nalog je določeno dvomesečno poizkusno delo. Po uspešno opravljenem poizkusnem delu se delovno razmerje sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah ter kratkim življenjepisom pošljejo v roku 15 dni na naslov: Delovna skupnost Zavarovalne skupnosti Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto, Novo mesto. Glavni trg 24. ISKRA INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ 61000 LJUBLJANA Stegne 23 Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge za obrat Šentvid pri Stični: 1. VODJE IZMENE 2. STRUGARJA Pogoji za zasedbo del so: 1. 4-letna srednja šola strojne ali elektro smeri in 4 leta delovnih izkušenj; 2. 3-letna poklicna šola in 3 leta delovnih izkušenj. 3. 10 DELAVK ZA NEPOSREDNO PROIZVODNJO Pogoji: pod 3: končana osemletka in starost nad 18 let. Poizkusna doba 1 mesec. Delo je enoizmensko. Delo je v eni izmeni. Poskusno delo pod točko 1. je tri mesece, pod točko 2. dva meseca. Izbrani kandidati bodo sprejeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Če želite postati naš(-a) sodelavec(-vka), vas prosimo, da pošljete vlogo s kratkim opisom dosedanjega dela na naš naslov v splošno kadrovski sektor. Prijave sprejemamo 15 dni po dnevu objave. Kandidate bomo obvestili o izboru v 15-ih dneh po sprejetju sklepa. B BEOGRADSKA BANKA TEMELJNA BANKA LJUBLJANA Titova 40 Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge - LIKVIDATORJA DINARSKOVALUTNE BLAGA JN E V PE NOVO MESTO Pogoji: srednješolska izobrazba in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Prijave z dokazili pošljite na naslov: Beogradska banka - Temeljna banka Ljubljana, Titova 40 v 8 dneh po dnevu objave. PRAZNIK OBČINE METLIKA PRAZNIK OBČINE METLIKA Zagnanost naših delovnih ljudi in volja do dela je zlasti značilnost letošnjega leta, ki ga lahko štejemo kot eno najbolj uspešnih v naši bližnji preteklosti. Uresničujemo nekatere načrte, ki bodo bistveno pripomogli k izboljšanju materialne osnove naše občine in prinesli ljudem še večjo blaginjo in socialno varnost. Med te projekte štejemo del proizvodnega programa .Julon", ki ga bomo uresničili v okviru organizacije združenega dela Beti Metlika, in katerega proizvodnja bo stekla v drugi polovici prihodnjega leta, zatem realizacija prve faze izgradnje tovarne kopalniške opreme Novolesa iz Straže, ki jo končujemo ob letošnjem občinskem prazniku, velika investicijska naložba Industrije motornih vozil Novo mesto na Suhorju, v kateri vidijo svojo prihodnost predvsem prebivalci podgorjanskih krajevnih skupnosti na obeh straneh meje, da ne omenjam skrbi za naše najmlajše s tem, da začenjamo graditi osemletko Podzemlju, v Metliki in Gradcu, vlagamo napore za adaptacijo kulturnih domov, v domu počitka pa dokončujemo nove sodobne prostore. Veliko je bilo moderniziranih občinskih in vaških poti. Začete investicijske naložbe v letošnjem letu znašajo nad 50 milijard starih dinarjev. Ta ugotovitev ne bi bila popolna in ti uspehi ne tako veliki, če jih ne bi naši občani podprli s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki. Končuje se leto 1978 in z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da ga bomo lahko končali vsestransko uspešno in da v gospodarstvu ne bomo imeli izgub. Letošnji uspehi nam tudi jamčijo, da bomo uresničili srednjeročni razvojni načrt metliške občine. Ob občinskem prazniku smo zato hvaležni vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v naših prizadevanjih. V takem prazničnem vzdušju čestitamo za občinski praznik in dan republike v imenu občinske skupščine, njenih organov in družbenopolitičnih organizacij ter v svojem imenu vsem delovnim ljudem metliške občine in naše regije. FRANC VRVIŠČ AR, predsednik občinske skupščine v Metliki ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE BELOKRANJSKI PARTIZAN - SIMBOL HRABROSTI IN LJUBEZNI DO RODNE ZEMLJE (Vse fotografije: Marko Klinc) 26. NOVEMBER 1942 - UNIČENJE BELOGARDISTIČNE POSTOJANKE NA SUHORJU Italijanska ofenziva, ki je prinesla veliko gorja belokranjskemu prebivalstvu, ni omajala njegove trdne volje in odločenosti, da vztraja v narodnoosvobodilnem boju. Pričakovanja okupatorjev, da iz vrst domačinov ustanovi belogardistične oddelke, se niso uresničila, zato so Italijani pripeljali belogardiste od drugod: najprej v Metliko, sredi novembra pa na Suhor. Prav suhorski posadki, ki je štela 127 mož, je bila zaradi strateško pomembne lege namenjena posebna vloga v sklopu belogardističnih postojank pod Gorjanci. Nadzirala naj bi cesto prek Vahte in preprečevala stike med slovenskimi in hrvatskimi partizani. Komandant III. bataljona legije smrti kapetan Dobrivoj Vasiljevič — Iztok je po prihodu na Suhor grozil Belokranjcem: .. . Postali ste ko- munisti, postali ste narodni izdajalci in strašna usoda vas čakal" Vojni kurat, pater Klement Norbert, ki ga je na Suhor poslal metliški kler, je tutil z njim: ..Udarila je dvanajsta ura in čas je, da se streznite in strgate iz strašnih komunističnih rok. .." Belogardisti so se nastanili v šoli in župnišču ter se mrzlično utrjevali, pri tem pa z grožnjami prisilili domačine, da so jim pomagali. Strateške vloge nove postojanke se je glavno poveljstvo dobro zavedala. Na pogovorih s člani II. operativne cone Hrvatske 24. novembra v Sošicah so se dogovorili o sodelovanju in sestavili skupen operativni štab, kateremu je poveljeval Venčeslav Holjevac, komandant II. operativne cone, politični komisar pa je bil Jože Brilej, član glavnega poveljstva. Operativni štab je takoj izdal ukaz za napad na belogardistično postojanko na Suhorju. Za napad na postojanko 26. novembra ob 20. uri je bila določena XIII. hrvatska udarna brigada Josipa Kraša, katere borci so tudi zavarovali dohode s strani Metlike in Rada-tovičev. Borci Cankarjeve brigade pa so zavarovali prehod na Vahti in cesto Semič — Jugorje. S prvim jurišem je bil sovražnik pregnan iz zunanjih okopov, vdor v zgradbe pa v prvem naletu ni uspel. Zato je del sil držal sovražnikove strelne line pod stalnim ognjem ter tako ščitil pot minerjem. Najprej so zajeli šolo, jo zažgali, belogardistični štab pa ujeli. Po končanih bojih je bilo osem članov štaba po zaslišanjih obsojenih na smrt — med njimi komandant Vasiljevič, belogardistični organizator Miha Jerman in pater Norbert. Po uspešnem napadu na šolsko poslopje so bile vse sile usmerjene na sovražno glavnino v župnišču, kjer so bili tudi Italijani. Potem ko so minerci napravili odprtino v pritličju in ko se sovražnik kljub pozivom ni hotel predati, so partizani zažgali tudi župnišče. Boj je trajal do pol osnih zjutraj. Poskusi Italijanov, ki so med napadom streljali s topovi iz Metlike, da bi prišli na pomoč, so bili odbiti. Cankarjeva brigada pa je na Vahti zavrnila belo- gardiste, ki so hiteli na pomoč z Dolža in Stopič. Zmaga na Suhorju predstavlja začetek zmagovite partizanske protiofenzive. Venec belogardističnih postojank okoli Gorjancev se je pretrgal in razblinil se je sen o Gorjancih kot njihovi trdnjavi. Iz strahu pred uničenjem so belogardisti brez boja izpraznili devet od šestnajstih postojank. Zmaga na Suhorju je pomenila zlom ideje in organizacije belogardizma v Beli krajini. Pogojevala je tudi kasnejši uspešni razvoj NOV na tBm območju. V nenehnem prizadevanju za pomoč partizanski vojski, kakor tudi za oskrbovanje slovensko-hrvatske partizanske bolnišnice v Žumberku, pa se je izgrajevala ljudska oblast, ki je zagotovila srečnejše življenje prebivalcem tega dela Bele krajine v svobodni domovini. GRADNJA NA SUHORJU V tem objektu IMV Novo mesto na Suhorju, ki ga gradi TGP iz Metlike, vidijo svojo bodočnost slovenske in hrvaške podgoijanske krajevne skupnosti SPOMENIK NA SUHORJU S teh položajev so 6. januarja 1944 Tomšičeva, Šercerjeva in Bračičeva brigada v sestavu XIV. divizije Borisa Kidriča krenile na zgodovinski pohod preko Hrvatske na Štajersko. KRAJEVNA SKUPNOST SUHOR VSEM KRAJANOM KS SUHOR ČESTITAMO ZA KRAJEVNI PRAZNIK 26. NOVEMBER ZBOR DELEGATOV KS SUHOR ( POGUMNO NA POTI ^ NAPREDKA Tudi tokrat praznujemo občinski praznik Metlike, 26. november, ob spominih na preteklost, na tiste slavne dneve ljudske revolucije, ko smo ustvarjali temelje nove socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Ponosni smo na delež v našem skupnem boju, na borce Belokranjske čete, ki je bila ustanovljena 1941. leta in ki je začela bojno pot oborožene vstaje, ki so ji naši ljudje sledili vse do končne osvoboditve. Spominjamo se velike zmage slovenskih in hrvaških partizanov, ki so 26. novembra 1942. leta uničili sovražno postojanko na Suhorju, z njo vred pa vse načrte naših skupnih sovražnikov. V povojni izgradnji smo dosegli velike uspehe na vseh področjih, kar nas ob letošnjem občinskem prazniku in dnevu republike še posebej navdušuje. - IZVRŠNI SVET - OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKA KONFERENCA ZKS - OBČINSKI SVET ZVEZE SINDI KATOV - OBČINSKA KONFERENCA ZSMS - OBČINSKI ODBOR ZZB NOV - OBČINSKI ODBOR RK - OBČINSKI ODBOR ZRVS --------------------------- SKUPŠČINA OBČINE METLIKA NOVE INVESTICIJE S -------------------------------- J TGP - USPEHI IZ LETA V LETO VEČJI TOZD GRADBENIŠTVO ureditev mesta (parki, zelenice, komunalni objekti) in čiščenje mesta. V celotnem Transportno-gradbenem podjetju predvidevajo letos 237,42 milijonov dinarjev skupne realizacije, kar pomeni za 84 odstotkov več kot lansko leto oziroma 54-od-stotno preseganje plana. Dohodek bo večji za 57 %, čisti do- GRADBENO PODJETJE organizacije TGP se širijo, v perspektivi pa so predvidene večje razširitve proizvodnih zmogljivosti posameznih enot z novimi proizvodnimi prostori. TOZD TRANSPORT Najpomembnejši objekt, zgrajen v tem letu, je vsekakor tovarna otroške konfekcije Beti v Žakanju, v nerazviti občini Ozalj. TGP je prevzelo celotna dela, gradnja pa je potekala po sistemu montažne konstrukcije tipa Gradis v Y nosilci in ravno streho. Vrednost objekta znaša 15 milijonov din. Objekt so zgradili v dogovorjenem času brez zamud in v zadovoljstvo investitorja, saj ob tehničnem prevzemu ni bilo nobenih pripomb. V Metliki nadaljujejo z izgradnjo doma počitka, ki bo vseljiv v pričetku prihodnjega leta. V začetku gradnje tega objekta, ki bo vieden okoli 17 milijonov dinarjev, so imeli precejšne težave zaradi kritičnih tal, ki pa so jih sanirali s posebnimi ..vodnjaki". To bo objekt hotelskega tipa s 50 ležišči, kuhinjo, restavracijo, ambulanto in vsemi ostalimi potrebnimi prostori. V teku je tudi gradnja nujno potrebnega servisa za popravila in vzdrževanje kmetijskih strojev. Investitor je Kmetijska zadruga Metlika, vrednost objekta, ki bo vključeval tudi skladišče umetnih gnojil, pa bo okoli 10 milijonov dinarjev. TRANSPORTNO V letošnjem letu so močno povečali transportne zmogljivosti, saj so v nabavo novih vozil — kiperjev FAP in težkih prikoličarjev Skoda — LIAZ — vložili okoli 20 milijonov dinarjev. Zmogljivosti (tonaža) so se tako povečale za 200 ton oz. za 30 odstotkov. TOZD Transport večino svojega dela (80 odstotkov) opravlja na hrvaškem področju, predvsem pri razširitvi ceste Zagreb — Beograd ter na področju Slavonije v Županji in Virovitici. Rezultat uspešnega poslovanja so prav nove investicijske naložbe, perspektiva pa je zagotovljena zaradi velikih del pri izgradnji avtoceste. TOZD KOMUNALNO GOSPODARSTVO opravlja pogodbene posle s komunalno interesno skupnost jo — oskrba vodovoda, kanalizacije, pokopališča, zunanja hodek pa za 69 %. Število zaposlenih se je povečalo za 5 odstotkov, osebni dohodki pa so se v tem času povečali za 25 odstotkov. V TGP je trenutne zaposlenih 355 delavcev, od teh več kot polovica iz sosednje Hrvaške. Uspešno poslovanje Tran-sportno-gradbenega podjetja iz Metlike je v letošnjem letu dovolj očitno in je prineslo veliko boljše rezultate kot lani, saj do sedaj niso imeli nobenih izgub in tako bo tudi poslovno leto zagotovo uspešno zaključeno. KOLEKTIV TGP METLIKA ČESTITA VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN ZA 29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE! Proizvodna hala „Beti" v TOVARNA OTROŠKE KONFEKCIJE V ŽAKANJU IN NOVA TOVARNA - „KODRANKA" V METLIKI KOLEKTIV DELOVNE ORGANIZACIJE „BETI" METLIKA ČESTITA VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DAN REPUBLIKE IN PRAZNIK OBClNE METLIKA! Poleg teh gradenj so adaptirali vrsto manjših objektov v metliški občini in na sosednjem hrvaškem območju. Izvedli so rekonstrukcijo vodovoda v Metliki, modernizirali cesto Krasinc — Griblje ter cesto skozi naselje Krmačina. Pred nedavnim pa so se z veliko vnemo lotili gradnje velikega objekta IMV na Suhorju, ki je do sedaj zahtevala 180.000 kubičnih metrov izkopov in izgradnjo zahtevanih točkovnih temeljev za montažo konstrukcije tipa Gradis. Objekt, s katerim bodo pridobili okoli 6000 kvadratnih metrov delovnih površin, je v intenzivni gradnji, njegova vrednost pa bo okoli 50 milijonov dinarjev. Do kulturnega praznika bodo v Metliki dom Partizana preuredili v sodoben kulturni dom, vrednost del pa bo okrog 6 milijonov. Kljub uspehom pa se v TOZD Gradbeništvo zavedajo trenutnih pomanjkljivosti, ki jih bodo morali v bodoče odpraviti. Predvsem bi morali imeti boljšo tehnično opremo, grad- izvodnih površin, z njo pa bo pri nas uvedena povsem nova proizvodnja dragih surovin, ki jih za sedaj še v celoti uvažamo. Celotno izvedbo gradbenih del je prevzel novomeški Pionir, gradnja pa poteka po sistemu montaže gradbene hale tipa Togrel. Skupna investicija v novo tovarno v Metliki bo znašala preko 255 milijonov dinarjev, dela pa bodo predvidoma zaključena v začetku prihodnjega leta. Po vlaganjih in obveznostih predstavlja ta investicija veliko več, kot je stanje v sedanji celotni delovni organizaciji Beti, zato bo v bodoče potrebno temu primerno dati prednost novo nastali razširjeni proizvodnji. V novi tovarni bodo zaposlili okoli 70 novih delavcev, ki bodo ob najsodobnejši opremi proizvedli preko 2.000 ton te dragocene surovine na leto. Okoli 30 % polia-midnih vlaken iz nove metliške proizvodnje bodo porabili v domači TOZD Pletilnica, ostale količine pa bodo prodali kupcem širom po domovini, saj se ta surovina uporablja v različne namene: od izdelave novagic in smučarske opreme (kombinezoni) do industrijskih tehničnih pletiv v čevljarski industriji (za podloge) in avtomobilski industriji za notranje obloge. Prav danes poteka leto dni, kar je bil v Ljubljani sklenjen samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za razširitev proizvodnje poliamidnih vlaken Yulon. Na podlagi tega sporazuma so letos poleti ob že obstoječih objektih tovarne Beti pričeli z izgradnjo nove velike proizvodnje hale, ki jo lahko imenujemo kar nova tovarna, saj bo obsegala preko 11.000 kvadratnih metrov pro- Gradnja doma počitka v Metliki njo bodo poenostavili z montažnimi elementi, morali pa se bodo tudi intenzivneje povezovati z večjimi gradbenimi podjetji. Velike težave jim povzroča tudi pomanjkanje strokovnjakov, zato so se odločili za štipendiranje domačih kadrov, ki obiskujejo srednjo gradbeno šolo in gradbeno fakulteto. TOZD OBRT TOZD Obrt se s svojimi storitvami povezuje predvsem s TOZD Gradbeništvo, zajema pa vodovodne instalacije, elektro instalacije, pleskarstvo, mizarstvo, kamnoseštvo, ključavničarstvo in kleparstvo. Vse te dejavnosti v okviru delovne NOVOTEKS - TOZD PREDILNICA METLIKA IZDELUJE KVALITETNE ČESANE PREJE IZ 100-ODSTOTNE VOLNE, MEŠANIC VOLNE IN POLIESTRA IN 100-ODSTOTNE SINTETKE. RAZVOJ PREDILNICE OD 1958 DO 1978 180 zaposlenih 226 zaposlenih 226 zaposlenih 250 zaposlenih 308 zaposlenih 308 zaposlenih 320 zaposlenih 320 zaposlenih KOLEKTIV TOZD PREDILNICA METLIKA ČESTITA VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE IN ZA DAN REPUBLIKE TER JIM ZELI VELIKO NOVIH DELOVNIH USPEHOV! PRAZNIK OBČINE METLIKA PRAZNIK OBČINE METLIKA NOVO MESTO KONFEKCIJA „K0MET” METLIKA IZDELUJE DAMSKO INTIMNO PERILO, NEDRČKE, STEZNIKE, KOMBI-NE2E, hlačke ter damske, moške in otroške kopalke KOLEKTIV KONFEKCIJE „KOMET" ČESTITA VSEM OBČANOM IN PO-^ SLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE IN ZA DAN REPUBLIKE! ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DAN REPUBLIKE, DELOVNIM LJUDEM V METLIŠKI OBČINI PA OB NJI- l HOVEM PRAZNIKU ŽELIMO ŠE VELIKO DELOVNIH ZMAG! v / Program KOLPA je nova, najsodobnejša kopalniška oprema, ki vam zaradi svojih posebnih lastnosti omogoča dejansko osvežitev in sprostitev. KOMLMŠM OPREMA ..KOLPA” unoie« OMOGOČA DEJANSKO OSVEŽITEV IN SPROSTITEV nik, kopalna kad in tuš kabina) izdelan iz akrilnih plošč: Prednosti kopalniškega programa KOLPA: — Zaradi skrbno izbranih toplih materialov, blagih oblik in prijetnih barv vam kopalniški prostor daje občutek ugodja in topline. — Na voljo vam je bogata izbira in kombinacija barv. — Velike možnosti v obdelavi osnovnega materiala — akril- nih plošč omogočajo zares sodobno obliko kopalniške opreme. Gladka površina onemogoča, da bi se je oprijemala umazanija, zato je tudi njeno čiščenje samo s tekočimi čistili nadvse lahko in učinkovito. Če se površina po naključju kakorkoli poškoduje, jo lahko s polirno pasto sami popravite (spoiirate). — V kadi vam ne bo drselo. — Material, iz katerega je izdelana kopalniška oprema, se sproti priTagaja temperaturnim spremembam vode in je odporen tudi proti visokim temperaturam vode. Montaža vseh elementov kopalniškega programa KOLPA je zelo preprosta in natančno razvidna iz montažnih shem, tako da jih po priloženih navodilih lahko sami montirate. Kopalniški program KOLPA pomeni lepotno in praktično obogatitev vašega doma. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE Elementi kopalniškega programa KOLPA so dimenzionirani in oblikovani tako, da jih lahko od najmanjšega do največjega sestavljate sami, po svojem okusu in željah, hkrati pa jih lahko dopolnjujete in zamenjujete z novimi elementi. Program KOLPA je izdelan v svojem suhem delu (obodi in vratca omaric) iz kvalitetnih lesnih plošč, ki so z uporabo lepil, odpornih proti vodi, oblepljene z različnimi folijami, medtem ko je njegov mokri del (umival- novoles O trgovska hiša maximarket ljubljama. Trg revolucije 1 1»0TA m s rn / DOLENJSKI UST torej ni nameravala možu vzeti življenje. To pa ne more biti res je ugotovilo sodišče. Zakaj je Lužarjeva vrgla v gorečo spalnico še plastično kantico? Sc je zanašala, da bo ogenj prikril sledove? Precej dvomljiva je tudi trditev, da ni mogla vedeti, da bo moža opeklo do smrti. Zakaj je potem vrgla gorečo vžigalico otl vrat? Možno je tudi, daje celo mislila, kako možu, kije spal, nc bo uspelo pobegniti iz sobe. To misel potrjuje njen prvotni zagovor, ko je bil govor o električni blazini, ki naj bi sc vžgala. Skratka: veliki senat novo- meškega okrožnega sodišča pod predsedstvom Zlate Savelj je menil, da je Marija Luzar kriva po obtožbi. Na grozovit in zahrbten način je vzela življenje svojemu možu Francu Luzarju. Po zakonu je za tako dejanje predvidena smrtna kazen ali najmanj 10 let zapora. Senat je imel pravico iti celo pod to mejo, vendar tega ni storil. Sodišče je ugotovilo, da se zakonca nista razumela. Krivde ni ugotavljalo, čeprav vse kaže, da so bili madeži tudi na moževi strani. Franc Luzar je predvsem odklanjal svojega sina, čeprav je bil ta dvojček s sestro, ki jo je imel Luzar rad. To je moralo mater Marijo precej vznejevoljiti. Poleg tega je bil Luzar alkoholik, njegovi sodelavci v podjetju so govorili, daje človek, ki tisto, kar si zamisli, tudi izpelje, pa čeprav na grob način. Na drugi strani pa je Marija Luzar osebnost - to je ugotovil psihiater - ki na zunaj ne kaže čustev. Enkrat pa sc utrga plaz. Po psihiatrovem mnenju so na grozljivo odločitev Marije Luzar vplivali predvsem možev alkoholizem, njegov vse slabši odnos do otrok, ljubosumnost in grobost. Zdravnik pa je tudi ugotovil, da je bila Marija Luzar usodnega dne skoraj v celoti sposobna razumeti tragično odločitev. M. B. PO LEVI V DELAVSKI AVTOBUS V četrtek zvečer je Alojz Princ vozil avtobus, v katerem so bili delavci popoldanske izmene IMP Ivančna gorica. V ovinku pred Žužemberkom je Princu pripeljal nasproti po levi strani z osebnim avtom Anton Pirc iz Klečeta. Čeprav je avtobus že ustavil, je Pirc trčil v prednji levi del. V osebnem avtomobilu so bili poleg voznika še trije sopotniki. V bolnišnico so odpeljali Antona Pirca in Jožeta Glaviča iz Valične vasi. Gmotne škode je za 60.000 din. VANDALIZEM V GOZDU — Neznanec se je konec minulega tedna spravil na drevesa ob sprehajalni poti v novomeškem Ragovem logu. Z motorno žago je meni nič tebi nič en meter od tal požagal blizu 20 dreves, za nameček pa še klop. Ostanke nečednega početja je pustil ob poti. (Foto: J. Pavlin) VLOMILCI SO PRIŠLI Z ZIMO V noči z 11. na 12. november je bilo vlomljeno v Kolodvorsko restavracijo v Kočevju, naslednjo noč pa v prostore Zidarja na Turjaški ulici. Iz restavracije so vlomilci odnesli nekaj pijače, cigarete in drobiž, iz prostorov Zidarja pa večjo vsoto denarja. Za tatovi poizvedujejo. Mošt se je spremenil v vino V petek so metliški miličniki pridržali do iztreznitve Metličana Petra Posinaka, kije razgrajal po stanovanju in pretepal ženo. Soočili ga bodo s sodnikom za prekrške. Novomeški miličniki so v soboto pridržali do iztreznitve Bla-goja Kostadinovskega in Avdu-laha Klapija iz Novega mesta. Možaka sta razgrajala v Drenikovi gostilni, kjer jima, očitno vinjenima, niso hoteli več postreči. V jezi sta razbila nekaj steklenine. Čakata na vrsto pri sodniku za prekrške. Prav tako v soboto so imeli novomeški miličniki opravka tudi z Dušanom Korico iz Go-spiča. V Novo mesto je prišel brez denarja in dokumentov, nastanil pa se je v kleti stanovanjskega bloka na Ljubljanski cesti. Kmalu bo moral v rodni Gospič ali pa si oskrbeti papirje in stanovanje. Iz ftinovca v Šmarjeških Toplicah so novomeški miličniki v soboto zvečer odpeljali Novo-meščanko Vero Pirh, ki je razgrajala ter kršila javni red in mir. POLEDICA KAŽE ZOBE V noči na 16. november so se na območju UJVNovo mesto prvič letos srečali s poledico. Že zvečer je poledenela cesta na vrhu Gorjancev. Preden so s peskom pri- 3jeli delavci Cestnega po-jetja, so bile že tri manjše prometne nesreče. Okoli 21. ure so ugotovili, da je poledenela tudi Partizanska magistrala pri Starih žagah, okoli ene ure pa cesta med Hrastom in Metliko. Zgodaj zjutraj je ledena skorja prekrila tudi novi most v Ločni. D. Kulovec in B. Šporar nameravala samo popestriti praznovanje — Nevarnost odstranili novomeški jamarji TRAKTOR SE JE PREKUCNIL V soboto popoldne je An tem Gršič iz Bojanje vasi vozil neregistriran traktor, na katerega je bil pripet gumar, s Krašnega vrha. Med vožnjo po strmem klancu navzdol je voz, na katerem je bilo dve toni gnoja, potisnil traktor s ceste. Med prevračanjem je Gršič padel s trak-toija in se ranil. PO DOLENJSKI DEŽELI • Pred dnevi je neznanec iz garaže prostovoljnega gasilskega društva Radenci ukradel popolnoma opremljen gasilski avto. V bližnji in daljni okolici v tistem času nikjer ni gorelo. No, tudi avto ni prišel daleč, že na robu vasi je nasedel na večji kamen. • Po Martinovem so imeli novomeški miličniki opravka s 35-letnim pravim in ne zdomskim Švicarjem, ki se je razbohotil v Hotelu Kandija. Kapitalistični Švicar je spoznaval samoupravni socializem ter se dodobra nalil z rujno kapljico. • Minuli četrtek je bilo vlomljeno v trgovino KZ Črnomelj v Gribljah. Nepridiprav se je odžejal s sokom, si postregel s čokolado, vtaknil v žep za 70 din drobiža, v oddelku s perilom pa so mu bile najbolj všeč nogavice. Znameniti detektiv Scher-lock Holmes bi sklepal nekako takole: fant sovraži pijance, precej je sladkosneden, pri denarju ni preveč, predvsem pa mu zelo smrde noge. • Novomeščan A.B. je pred dnevi pri pošti na Novem trgu pustil športno kolo znamke „Rog“. Jekleni konjiček je izginil, čez nekaj časa pa se je spet pojavil na ..parkirišču". Ta igra se je nekajkrat ponovila, s kolesom sta se izmenoma vozila lastnik in nepridiprav. Nazadnje je bicikel dokončno izginil. Se je v jgro vmešal tretji ljubitelj kolesarjenja? VSAKO SOBOTO DO KONCA LETA ODPRTO VES DAN od 7.30 do 20. ure TRAKTORIST IZSILJEVAL PREDNOST V petek okoli druge ure popoldne je traktorist Ivan Tomažin iz Brežic v Sentlenartu zapeljal s stranske ceste na glavno v trenutku, ko je po prednostni z osebnim avtom pripeljala Erika Debeljak iz Gornjega Lenarta. Avto je prevrnilo na bok, hudo ranjeno Debeljakovo so prepeljali v novomeško bolnišnico. PODIL ŽENO IN OTROKE - V sredo, 15. novembra zvečer, so metliški miličniki pridržali do iztreznitve Nikolo Stezonskega iz Gradca. Možak je razgrajal in podil od doma ženo ter otroke. Ker se nikakor ni mogel pomiriti, so ga odpeljali v Črnomelj, kjer imajo za vročekrvneže urejene priročne prostore. JS*" Jl VORLVKt ^ JVovo mesto "Mj ulica komandanta Staneta opravite denarne »osle ob delavnikih med 7°° ~ 18®* uro. ter sobotah od 7°° * ll°° ure mniumosu: NEPRIMERNA HITROST - V nedeljo okoli 3. ure je Franc Rauh s Potokov pri Semiču vozil z osebnim avtom od Vrtače proti Semiču. Med vožnjo po klancu navzdol je avto zaradi neprimerne hitrosti zaneslo čez nasip v jarek. Laže ranjena sta bila voznik in sopotnik Rudolf Skedelj z Brezja pri Semiču. Škode je bilo za 10.000 din. DVA V ROŽICAH - V ponedeljek, 13. novembra, v Kolarjevi gostilni na Mirni niso hoteli postreči 22-lctnemu Jožetu Lampu in 22-lct-nemu Janezu Pajku. Bila sta nekoliko preveč „v rožicah" in tudi preglasna. ČETRTKOV INTERVcJU tetanESEii o Krajane moraš poznati ii Funkcionarju morajo ljudje zaupati," pravi Franc Kirn, dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Otočec Franc Kirn, zaposlen kot tehnični vodja Hotela Otočec, stanuje v Novem mestu, večino delovnega dne in časa pa preživi med krajani Otočca. To že od leta 1962, ko jc postal občinski odbornik, pa od 1964 do spomladi letošnjega leta, ko je ves čas vodil krajevno skupnost in je zaradi doseženih uspehov tudi dobil letošnjo občinsko nagrado. Ko se je v teh letih oglašal na sejah in sestankih, so ga bili nekateri že „siti“, ker se je vztrajno potegoval za svoje predloge, drugi pa so se morda od njega kaj naučili. Franc Kirn — otoški „motor“ napredka — Kaj ste na Utočcu vse naredili za časa vašega nene-vadno dolgega predsednikovanja, ki je trajalo celih 16 let? ,,Ena prvih večjih akcij je bila postavitev javne cestne razsvetljave na Otočcu in v Mačkovcu. Gradili smo vodovode v 12 vasi, modernizirali cesto Otočec-Herinja vas—Paha. da šolski avtobus lahko vozi otroke v šolo. Prej so morali iz teh oddaljenih krajev pešačiti po 10 kilometrov v eno smer. V zadnjih letih je bila ena najbolj pomembnih izpeljanih nalog obnova kulturnega doma, gradnja pokopališča, obnova mosta, telefonija itd. Še pred nekaj leti sta bili na Otočcu samo sve telefonski številki, prihodnje leto jih bo pa že čez 100. Bilo je še več raznih manjših del, ki se jih niti ne spominjam.” — Ali ste imeli krog dobrih sodelavcev, saj navadno en sam človek ne zmore vsega tega? “Veliko potov, pogovorov, organizacijskih zadev v zvezi s temi akcijami sem opravil sam. Smo imeli po- dodbore, ampak so bile težave. Moram pa reči, da so pri vseh akcijah izdatno pomagali krajani in organizacije. Uspel sem zato, ker so mi ljudje zaupali. Nikdar nisem nič obljubil, če nisem bil povsem gotov, da bo akcija izpeljana. Ker so ljudje vedeli, da jih ne razočaram, so me podprli pri vseh delih. Udeleževali so se prostovoljnega dela, prispevali denar in material, odstopali so zemljo itd. V naši krajevni skupnosti je 24 vasi, mi pa smo skušali pri gradnjah vedno tako načrtovati, daje vsaka vas kaj dobila.“ - Hočete reči, da je za funkcionarja zelo pomembno, da mu krajani zaupajo in verjamejo na besedo? „To je najvažnejše, tako sem spoznal v svoji dolgoletni praksi. Poznati moraš krajane, farane, deželane in ,,gospode", vse pač, ki živijo v krajevni skupnosti." Otoška krajevna skupnost je tudi ena redkih, kiji je uspelo Rome civilizirati in ustvariti sožitje med njimi in krajani. Kako ste to dosegli? ,Naselili so se leta 1959 in moram reči} da smo se sprva grdo gledali. Najprej je eden začel zidati hišo, zdaj so v gradnji že 4 hiše, vse s kopalnicami in prostori kot povsod drugod. Romi delajo sami, dobili so kredit, ki ga bodo dolgoročno odplačevali. Zmenili pa smo se, da < J bomo z buldožerjem takoj podrli zasilna bivališča, ko se bodo preselili v nove stavbe. Zdaj z našimi Romi ni nobenih težav, četudi bivajo tik za novim Gami hotelom. Romom je treba dati najnujneše, potem pa od njih zahtevati. Večkrat grem k njim v naselje, poslušam njihove težave in želje, pa se sporazumemo in dogovo-rimo.“ — Kako zdaj spremljate otoški napredek, ko niste več predsednik? „Sem predsednik komisije za investicije in imam ravno toliko dela kot prej. Asfaltiramo Luterško selo in Sev-no, gradimo vodovod do samostana v Strugi in ukvarjamo se z načrtovanjem prihodnosti. Na mojem vrtu doma pa rastejo koprive. .. “ r.baCer «: ZASTAVE ZA PRAZNIK V okviru praznovanja dneva republike bodo v Novem mestu v soboto, 25. novembra, slovesno odprli jjovi muzejski oddelek NOB. OK SZDL poziva prebivalce Novega ™esta, naj razobesijo zastave že v Petek, 24. novembra, in jih pustijo “o naslednjega petka, 1. decembra. KJE ZAOSTAJAMO, KJE SMO PRENAGLI 20. novembra je Marjan Simič, predsednik novomeške občinske skupščine, sklical posvet s predsedniki delavskih svetov in direktorji delovnih organizacij, kjer so ugotavljali, kako uresničujejo družbeni plan in kako nam kaže še v prihodnjih dveh letih do izteka srednjeročnega obdobja. PREDLOG: PETEK NADOMESTITI V SOBOTO Izvršni svet novomeške občinske skupščine, ki je imel sejo 21. novembra 1978, je na podlagi predloga sindikatov sprejel priporočilo, s katerim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim v novomeški občini priporoča, naj delovni dan v petek, 1. decembra 1978, nadomestijo z delom v soboto, 9. decembra 1978. Obenem izvršni svet obvešča, da v petek, 1. decembra, občinski upravni organi v Novem mestu ne bodo de- ŠE VEDNO NEZNANKA — Novomeška vrtnarija na Gesti herojev je predvidena za selitev, vendar zaposleni še zdaj ne vedo, ne kdaj ne kam jih bodo premestili. Stroji v novi stanovanjski soseski tik vrtnarije pa so že zabrneli... (Foto: R. Bačer) Papirji so, kaj pa vsebina? Kot po navadi pred novim rokom za uskladitev samoupravnih aktov povsod hitijo, iščejo vzorce, pišejo pravilnike, izplačevanje osebnih dohodkov pa poteka po starem . .. 11- decembra letos poteče rok, do katerega morajo biti v združenem delu samoupravni akti o delitvi sredstev za osebne dohodke usklajeni z zahtevami Zakona o združenem delu. Kaj je bilo glede tega v delovnih organizacijah narejenega v zadnjem letu, je pred kratkim ugotavljal sindikat. Veliko popisanega papirja, veliko besed, premalo pa vsebinskih sprememb v nagrajevanju po delu. Tako je možno na kratko strniti ugotovitve iz oktobra letos, se pravi dober mesec dni pred rokom, do katerega naj bi bile dosedanje napake odpravljene. Čeprav so vse delovne organizacije sprejele pravilnik ali drug ustrezen akt o delitvi OD, pa nikjer teh pravilnikov v celoti ne uporabljajo ali pa si delijo osebne dohodke po starem. Ponekod tudi ugotavljajo, da komaj sprejeti pravilniki že ne ustrezajo zahtevam zakona. Nesporno je, da neki pravilniki, akti in dokumenti obstajajo, da skušajo v kolektivih v njih zajeti bistvo novega zakona, vendar bo po vsebinski plati potrebno še veliko dela, preden bo vse urejeno, kot delavci želijo. Prihaja tudi do različnih meril pri ugotavljanju opravljenega dela v posameznih tozdih. Medtem ko enote enostavnega dela merijo ponekod v minutah, drugod v litrih, po številu proizvodov itd., so pri merilih za sestavljenost del in nalog vse delovne organizacije (Z izjemo IMV) upoštevale znanje, odgovornost, psihofizični napor pri delu in delovne pogoje. Velike vrzeli so pri merjenju delovnega prispevka v tekočem delu. Zakon zahteva tri merila: količino dela, kvaliteto in gospodarnost, vendar niti ena delovna organizacija ne upošteva vseh treh meril. Povsod merijo količino opravljenega dela, kvaliteta in gospodarnost pa v veliko pravilnikih manjkata. V Novomon-taži imajo recimo vsa tri merila zapisana, pri obračunu OD pa upoštevajo samo količino dela. Gotovo je bilo doslej najmanj narejenega pri merjenju učinka administrativno-tehničnih delavcev. Novoles je p:i tem izjema. Toda narobe je, da ocenjujejo uspešnost dela posebne komisije ali posamezni nadrejeni, Najbolj nujne v eno izmeno Pri Labodu skušajo težave zaposlenih žensk urediti tako, da jim omogočajo delo v dopoldanski izmeni Konferenca o problematiki zaposlene žene, ki je bila oktobra v Labodu, je opozorila na mnoge težave tekstilnih delavk, takrat pa je bila dana tudi obljuba, da bodo delovne organizacije pokazale za reševanje teh vprašanj vse razumevanje. Pri Labodu glede tega niso ostali pri besedah, marveč so takoj proučili položaj: koliko imajo med zaposlenimi žena, ki bi želele delati v eni izmeni zaradi domačih razmer. Ugotovili so, da je kar tri četrtine intere-sentk za dopoldansko izmeno in da je med temi treljina mater, ki bi želele delati dopoldne samo zaradi neurejenega varstva otrok v popoldanskem času. Vedeti je namreč, da od 14. do 22. ure, ko traja druga izmena, ni odprt noben vrtec in da je v tem času tudi zelo težko dobiti zasebno varstvo za otro- ka. Med anketiranimi ženskami v novomeškem Labodu jih je 67. odst. navedlo tudi; Želimo eno izmeno zato, da bi bila družina pač skupajZaradi dvoizmenskega dela se namreč mnoge družine v celoti zbero šele na nedeljskem kosilu. Pri Labodu so proučili možnost, da bi prešli povsem na delo v eni izmeni, toda očitno je, da si v zdajšnjih pogojih tega ne morejo privoščiti. Morali bi nabaviti vrsto novih uvoženih strojev, ta zamisel pa je zaradi uvoznih omejitev trenutno neuresničljiva. Da pa bi najbolj kričečim primerom svojih zaposlenih žena le pomagali, so sklenili uvesti eno delovno brigadov dopoldanski izmeni. Zbrali so 64 prijav, med temi pa bodo morali izbrati največ 50 najpotrebnejših. Velika večina med ženami, ki bodo poslej prišle v enoizmensko delo, bo te ugodnosti deležna zaradi neurejenega varstva otrok ali neurejenega prevoza. Žal bodo pri prvem poizkusu izpadle tovarišice, ki so kot razlog za enoizmensko delo navedle šolarje. Skušali pa bodo postopoma, najkasneje pa v dveh letih, preiti v celoti na delo v eni izmeni. Medtem bodo dvoizmensko delo bolje plačali, da bo manj nejevolje pri čakanju. BO ŠE PRED NOVIM LETOM NARED? - V Bršljinu je novi vrtec brez večjih zastojev zrasel v nekej mesecih, predvideno pa je, da bo ustanova začela poslovati še v letu 1978. Trenutno opravljajo v stavbi zadnja obrtniška dela. (Foto: R. Bačer) NAROD BOLNIKOV? V novomeški občini glede izostankov z dela sicer ne izstopamo v republiki, ker pa se dobro poznamo med seboj, bi sc lahko vprašali, kako to, da poprečno vsak dan 1122 delavcev ostaja doma. To jc tako, kot da bi imeli vsak dan eno od večjih tovarn zaprto. kjer se z merjenjem tovrstne uspešnosti sploh bavijo. Še slabše je v nekaj velikih kolektivih, kjer dela administrativcev in tehničnih služb niti ne merijo, niti ne ocenjujejo ne subjektivno in ne kako drugače. Nagrajevanje novatoijev in racio-nalizatoijev je prav tako zelo različno zastavljeno, nikjer pa ni urejeno do pikice tako, kot zahteva zakon. Nekaj delovnih organizacij na čelu s ,,Krko” in ..Pionirjem”, kjer se s-tem že več let ukvarjajo, imajo v pravilnikih določene enkratne nagrade za inovacije, nikjer pa nič o dohodku, ki ga inovacija prinaša, in deležu tistemu, ki ga je omogočil. Je pa tudi še nekaj delovnih organizacij, kjer se v pravilnikih na inovacije sploh niso spomnili. Med drugimi je zraven celotno zdravstvo. MALO JE PROSILCEV V primeri z nekaterimi drugimi občinami je za novomeško nenavadno, da tako malo občanov dobiva pomoč pri plačevanju stanarine. V prvem polletju letošnjega leta je tako pomoč dobivalo le 17 upravičencev, v drugem polletju, ko so se stanovanja podražila in so bila merila za pridobitev pravic omiljena, pa je na spisku še 37 občanov več. Poprečna mesečna subvencija znaša 261 din, izplačujejo pa jo v zneskih od 43 do 471 dinarjev glede na dohodke prosilca in ostala merila, ki jih določa pravilnik. Kdo bo plačal? „Krivec, ki je znan: SGP Pionir s kooperanti" „Nesporno je ugotovljeno, da so neustrezni podatki, da je bila izvedba razvodov nestrokovna, da so bili uporabljeni neustrezni in nepreizkušeni izolacijski materiali in še vrsta drugih pomanjkljivosti. ... “ To se nanaša na kotlovnico in ogrevalne naprave v stanovanjskem naselju Ragovska-Majda Šilc in dobesedno tako piše v gradivu, ki so ga obravnavali delegati skupščinskih zborov. Investitor je dobil kotlarno plačano, do danes pa je še ni usposobil za normalno obratovanje niti ni še uporabnega dovoljenja po štirih letih ilegalnega poslovanja. Da ne bi stanovalci tega največjega naselja ostali brez tople vode in kurjave, je stanovanjska skupnost naro-čila popravilo celotnega sistema centralnega ogrevanja in to kreditira iz sredstev sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Do konca avgusta letos je bilo že nad 2 milijona dinarjev stroškov, potrebno pa bo dodati še 3 milijone, da bo sanacija končana. Za nespornega krivca te polomije je uradno spoznan investitor SGP Pionir s svo-jimi kooperanti - izvajalci del, vendar se nič ne briga, da bi napako popravili Ob navedenih dejstvih ni nič čudnega, če so delegati tako stanovanjske skupščine, kot občinskih zborov zahtevali, naj krivec tudi plača. Do napak pri gradnji je tudi že v preteklosti večkrat prišlo, čeprav ' ne tako hudih, kotlarna na Ragovski pa je eden redkih primerov, ko so krivca našli V veliko prejšnih irimerih se ga namreč ni dalo ugotoviti. Ne samo zaradi velikih stroškov, tudi z moralnega stališča, pa če hočete tudi s političnega, bi bilo prav zahteve delegatov upoštevati: Krivec naj plača! R. BAČER Novomeška kronika URADNO SELE JUTRI - Prenovljeni hotel Metropol posluje že od oktobra dalje, uradno pa ga bodo odprli in „zalili šele v petek, 24. novembra. Za ženski svet je morda posebej zanimivo to, da je v sklopu hotela tudi kozmetični salon, drugi tak lokal v našem mestu. KOT PO NAVADI... Te dni je bilo okrog stavbe in v stavbi novega Muzeja revolucije na Kapitlju čuda delavcev in nikogar nisi videl, da bi postaval. Hiteli so kot za stavo. Kot vedno pri vseh objektih, ki se otvar-jajo, je storilnost v zadnjih dneh, včasih še tudi v zadnji noči, na zavidljivi višini .. . NISO VSI ZA V EN KOS - Medtem ko se stranke pritožujejo čez trgovine in postrežbo, pa je Dolenj-kina samopostrežnica na Drski deležna pohval. Tu imaio navadno prvi v prodaji nove artikle s področja prehrane, založeni so dobro z osnovnimi živili in tudi več blagajn nimajo zaradi lepšega, ampak poslujejo. Le zakaj v tem lokalu tahko, drugod pa ne morejo? Ali pa ne znajo . .. NISO POPUSTILI - Meščan, so se bali, da bo hortikulturna vnema, s katero so se komunalci spravili nad čistočo in urejanje mesta trajala samo ob nedavni stalni konferenci mest. vendar šu ni popustila. Minule dni si> po vsem mrstu pridno odv-i-žali odpadno listje z 7'-lf'nic, kar je prejšnja leta večkrat kar prekril sneg. SAMO TRI DEKLICE - Pretekli tf den v Novem mestu ni bil bogat z novorojenčki, saj so v porodnišnici rodile le tri meščanke: Marija Ketiš iz Kristanove 26 - Mojco; Jožica Pečar iz Ulice Matjana Kozine 53 -Barbaro in Frančiška Drgan iz Jerebove 8 a - Anjo. KOT PO NAVADI - Tržnica v ponedeljek ni bila videti posebno živahna, vendar je bilo na izbiro malo več domačih pridelkov kot prejšnja dva tedna. Tudi cene se niso dosti spremenile in so bile take: paradižnik 16 din. kostanj 16 do li.Ain, čebula 8.40, jabolka 14 din, grozdje 18 do 20 din, pomaranče 32 din, solata 20 din, radič 20 din, karfijola 18 din itd. Kramarski del je bil odlično zaseden in obiskan, opaziti pa je, da zadnje čase veliko manj prodajo kavbojk, še pred nekaj meseci zelo iskanega izdelka. Ena gospa je rekla, da bo njen znanec na Mestnih njivah kupil kravo in jo bo redil pred blokom. Ima namreč dojenčka, njegov sosed tudi, pa oba pogosto ostajata brez mleka, ko ga hočeta kupiti gredoč iz službe v samopostrežnici na Cesti herojev ... DOLENJSKI LISt ker bi delov- Ponudba za povpraševanjem Po številu knjig na prebivalca je brežiška knjižnica pod slovenskim povprečjem Občinska matična knjižnica se bo samo še leto dni otepala s prostorsko stisko. Do takrat naj bi bil zgrajen dijaški dom, kjer so ji namenili 410 kvadratnih metrov prostora. Izposojevalnica in skladišče bosta lahko sprejela 40 tisoč knjig ali še enkrat toliko, kolikor šteje sedanje knjižno bogastvo. V novi knjižnici bo tudi prostor s priročniki za študij, s časopisi in revijami. V njem bodo prirejali pravljične ure, literarna srečanja ipd., saj bo pripravljen za več namenov. Knjižnica bo dobila tudi kotiček za obdelavo knjig, upravni prostor in prostor za knjigoveze. Knjige bodo razporejene po prostem pristopu kot doslej, vendar bolj pregledno, saj ne bo več potrebno, da bi police segale visoko pod strop. Na selitev računajo konec prihodnjega leta, in za slovenski kulturni praznik, ko bo knjižnica slavila 35-letnico obstoja, naj bi začela normalno poslovati. Lani so v Brežicah izposodili 35.000 knjig 14000 obiskoval- LETOS BOLJE KOT LANI V jesenski krvodajalski akciji je v Brežicah darovalo kri 289 občanov. Kljub temu da je bil jesenski odziv manjši od pomladanskega, je rezultat boljši kot preteklo leto. Rdeči križ je naštel 802 darovalca. Organizatorji so prepričani, da bi jih bilo več, če akcija ne bi sovpadla s trgatvijo. Ta je bila to jesen izredno pozna. Vsem, ki so se akciji odzvali in pomagali bolnim ljudem, se občinski odbor Rdečega križa iskrenp zahvaljuje. • cem, letos v devetih mesecih pa 25.000 knjig 11000 bralcem. povpraševanje in potrebe po knjigah so večje, kot jim jih mi lahko nudimo,“ je povedala Mija Šebek, ki vodi knjižnico. ,.Založbe že same več propagirajo, pomagajo jim časopisi, RTV, šole in akviziterji, ki obiskujejo tudi delovne organizacije. Večinoma kupimo le po en izvod novih del. Republiška kulturna skupnost nam pomaga z več izvodi slovenskih avtoijev, ki jih odkupi od založbe, vendar nismo čisto zadovoljni. Ključ je namreč za vso Slovenijo enak. Nekatere knjige potem obležijo na policah nedotaknjene, drugih pa je spet premalo." Dosti bralcev je tudi iz vojaških družin. Zanje imajo na voljo le skromen izbor srbohrvaških knjig, večinoma poučnih. Pozneje nameravajo urediti za te bralce poseben oddelek. Knjižici primanjkuje zdaj celo marksistične literature. Močno se pozna, da je študijsko središče razbilo družbenopolitično izobraževanje. Brežiška knjižnica ima nekaj manj kot 20.000 knjig ali 0 8 odst. knjige na prebivalca. Se vedno je pod republiškim povprečjem. v Sloveniji pride namreč na prebivalca poldruga knjiga. Torej tudi knjižnica občuti, daje v manj razviti občini. JOŽICA TEPPEY NA SEJE POPOLDNE? Za današnjo sejo zborov občinske skupščine v Brežicah je izvršni svet predlagal, da bi pretresli možnosti za popoldanska oziroma sobotna zasedanja, saj bi delegati v tem primeru izgubili manj delovnega časa. V nekaterih občinah so tako prakso že uveljavili, da delovnih organizacij ne bi po nepotrebnem prikrajševali zaradi prevelikih izgub delovnega časa in zmanjševanja produktivnosti. Premalo lastnih pobud Pri usposabljanju komunistov velik napredek V medobčinskem študijskem središču politične šole CK ZKS za Posavje v Brežicah opažajo pri usposabljanju članstva v osnovnih organizacijah Zveze komunistov več problemov. Tako je na primer oblikovanje programov in njihovo uresiiče-vanje preveč odvisno od pobude komitejev občinskih konferenc ZK oziroma od njihovih komisij. MLADINA POJE — Gimnazijski pevski zbor v Brežicah uspešno vodi prof. Josip Klepač. Zbor sodeluje na vseh šolskih prireditvah. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH POTNIKI BREZ ČAKALNICE. Inšpekcija je prepovedala zadrževanje v prostonh avtobusne čakalnice v Brežicah, ker stavbe nihče ne vzdržuje. Nad čakalnico so stanovanja in tudi stanovalci so dobili odpoved. Kaže, da je vodovodna napeljava dokončno odpovedala. Omet v čakalnici na debelo odpada, ker je strop na nekaterih mestih popolnoma razmočen. SAP se je izselil tudi iz pisarniškega prostora poleg čakalnice. Poslopje je last trgovskega podjetja Posavje, kateremu je plačeval za oba lokala skromno najemnino. Potniki so tako ostali na cesti. V mrzlih dneh se mnogi nagnetejo v delikatesni Ugovini, da se vsaj tam nekoliko ogrejejo. Najmanj leto dni, bo še tako, saj nova avtobusna postaja prej ne bo zgrajena. ČLANARINA LE SIMBOLIČNA. Občinska matična knjižnica v Brežicah že nekaj časa ne zaračunava izposojnine, ampak ureja to s članarino, ki jo bralci plačajo enkrat na leto. Za učence osnovnih šol znaša članarina 15 dinarjev, za dijake, vojake in študente 20 dinarjev, za odrasle bralce pa 40 dinarjev. Za to vsoto si obiskovalci knjižnice lahko izposodijo toliko knjig, kolikor jih lahko preberejo. Vračati jih morajo v roku, sicer morajo odšteti zamudnino. S tem se knjižnica za- varuje pred preveliko nerednostjo bralcev. DODATEK TUDI ZA KMEČKE OTROKE. Skupnost otroškega varstva računa, da bo prihodnje leto priznavala otroški dodatek 32oo otrokom delavcev združenega dela v brežiški občini. Razen tega bo prišlo v poštev za dodatek tudi 500 socialno ogroženih otrok iz kmečkih družin. Denar za pomoč delavskim in kmečkim družinam bo zagotovila zveza skupnosti otroškega varstva SRS iz skupnega programa. BREŽIŠKE VESTI Druga ovira za nemoteno delo je preslaba založenost družboslovnih knjižnic in kotičkov komunistov s tekočo literaturo, če pa imajo potrebne knjižne pripomočke, jih člani premalo uporabljajo za študij. Iz tega že lahko sklepamo o nezadostni pripravljenosti in motiviranosti članstva za usposabljanje v krogu osnovnih organizacij in samoizobraževanje. Nadalje v študijskem središču opozaijajo še na nezadostno uporabo glasila Komunist kot izhodišča za analiziranje problemov, ki se porajajo v samoupravnem življenju. Seveda pa s temi kritičnimi ugotovitvami ne zanikajo uspehov pri idejnopolitičnem usposabljanju. V minulem letu so v Posavju glede tega precej napredovali prav po zaslugi medobčinskega študijskega središča. Napredek so dosegli po številu komunistov, ki sojih vključili v izobraževalne oblike, pa tudi po kakovosti usposabljanja. Uveljavile so se nove oblike, razširil se je krog predavateljev in utrdilo spoznanje o riujnosti sistematičnega usposabljanja članstva za učinkovitejše sodelovanje v samoupravnem življenju. V razne seminaije je bilo namreč vključenih kar deset odstotkov komunistov v regiji. J.T. SMETI — Tihožitje z brežiške tržnice (Foto: J. Teppey) V OSPREDJU IZOBRAŽEVANJE Za danes, 23. novembra, je v Brežicah sklicana skupna seja komisije za idejnopolitično usposabljanje, vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost pri medobčinskem svetu ZK Posavje s svetom medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS za posavsko regijo. Na dnevnem redu je delovni program komisije pri svetu ZK, pregled idejnopolitičnega usposabljanja komunistov v izobraževalni sezoni 1977/78 ter program tovrstnega izobraževanja za obdobje 1978/79. DENAR ZA KULTURO? Iz združenih sredstev brežiške kulturne skupnosti je v prihodnjem letu predvideno financiranje razstavne dejavnosti, kulturni del programa Radia Brežice ter pomoč društvom pri njihovih akcijah. Tudi gostovanja gledaliških hiš in amaterskih družin so še predvidena, prav tako pa tudi koncerti, ki naj bi jih v prihodnje oiganizirala tudi občinska konferenca glasbene mladine. Za naložbe v nove prostore občinske matične knjižnice v Brežicah pričakujejo delež kulturne skupnosti Slovenije. Ta naj bi iz skupnih sredstev so financirala tudi kulturni dom v Pišecah. Za finančno sodelovanje pri razstavah, gostovanjih in drugih akcijah p» bodo z njo sklepali pogodbo. MOST, VRATA V DOLINO - Graditelji hitijo, da bi ujeli rok in brez zamude povezali oba savska bregova v Brestanici. Na most bodo priključili široko cesto, ki jo bodo speljali po novi trasi nad potokom. (Foto: Jožica Teppey) je bogastvo Pri mojstru lončarstva v Velikem Podlogu Kržanov najljubši kotiček je njegova delavnica z lončarskim kolesom in vedno toplo kmečko pečjo. Tam ni mojstru nikoli dolgčas. Družbo mu delajo izdelki njegovih rok, ki zapolnjujejo ves prostor. Užitek jih je pogledati, toliko povedo o življenju tukajšnjih ljudi, o navadah, ki počasi izumirajo. Skledam, pekačem, latvicam in cvetličnim loncem delajo družbo petelini za na streho. V zbirki so nepogrešljivi vinski vrči, modeli za potice, pekači za jagnjeta, za ribe in perutnino, pa posode za kis in celo glinasti kotli za kuhanje žganja, ki čakajo, da bo mojster Slavko Kržan zakuril peč. Vanjo spravi po tisoč kosov raznih izdelkov. Vse po vrsti dvakrat žge, da res nekaj veljajo. Peč stoji že 30 let. Za vsako kurjenje porabi po šest kubičnih metrov drv. Ogenj gori neprenehoma enajst do šestnajst ur, odvisno od tega, kakšia so drva. Najboljša so seveda bukova. Pripelje si jih iz Kozjega. Slavko Kržan se ukvarja z lončarstvom že 50 let. To je njegov glavni vir zaslužka. Poklic, ki ga je začel opravljati že kot otrok, mu prinaša veliko zadovoljstva. Sin ni šel po njegovih stopinjah, vendar mu v prostem času rad pomaga. Mojster vstaja ob dveh zjutraj, kadar ima veliko dela. Na to je navajen in mu ni težko, bolj ga obremenjuje kmetija, ki ji pri teh letih ni več kos. Zunaj na polju in na travniku šele čuti, da ni več mlad, da ga napor utruja. Vse lončene izdelke oblikuje iz gline, ki jo nakoplje na domačem travniku vedno za leto dni vnaprej. Včasih jo je kot otrok mesil pri očetu z nogami in rokami, zdaj pa mu to težaško delo olajšajo stroji. Nadaljnji postopek ne zahteva več toliko telesnih moči, ampak predvsem znanje in spretnost pa še veselje Tudi tale glinasti grb, ki bo krasil ljubljanski Grad, je spekel lončar Slavko Kržan. do dela, ki ga Kržanu nikoli ne zmanjka. JOŽICA TEPPEY Knjižničarstvo Kako se uresničuje srednjeročni kulturni program Čeprav sta nam ostali do konca sedanjega srednjeročnega planskega obdobja samo še dve leti, lahko v okviru samoupravne interesne skupnosti za kulturo že ugotavljajo, da so izvršili marsikaj tistega, kar postavka v svojem programu v ospredje republiška kulturna skupnost. Zaostaja le razvoj knjižnične mreže, in če bo skupnost ostala pri sedanjem programu za naslednje leto, republiškega programa ne bo moč izpolniti. Nekaj več denarja bo dobila le občinska matična knjižnica. Ker republiški razvojni program postavlja v ospredje ravno širitev te dejavnosti, bi ga veljalo najbrž spre- IGRIŠČ MANJKA Osnovna šola v Brestanici ima za potrebe celodnevne šole premalo igrišč. Prosvetni delavci vidijo rešitev v dograditvi rekreacijskega središča. Površine za rekreacijo bodo tako tudi povsem izkoriščene. Društvo prijateljev mladine ugotavlja, da primanjkuje igrišč tudi v naseljih. Za vse je prostor, samo za otroke ga ni. Dokler bo Brestanica zaradi gradnje nove ceste spremenjena v gradbišče, tako dolgo bodo starši in učitelji v skrbeh za varnost otrok na cesti. Sicer pa krajani najpogosteje kršijo predpise o omejitvi hitrosti. Celo mimo šole in vrtca nekateri preskušajo hitrost avtomobilov. OSAMOSVOJITEV Delavci otroškega vrtca v Krškem, ki je do sedaj posloval kot delovna enota pri osnovni šoli ,Jurij Dalmatin", so se na nedavnem referendumu odločili za ustanovitev samostojne delovne organizacije. Predlog zanjo je osvojila tudi skupščina SIS za otroško varstvo, v torek pa ga je obravnavala občinska skupščina. Vzgojnovarstveni zavod bo začel samostojno poslovati s 1. januarjem 1979. Razvil naj bi se v središče predšolske vzgoje v krajevni skupnosti. meniti. Kazalci na tem področju uvrščajo krško občino menda že celo na zadnje mesto v naši repub-liki, dalo pa bi se stanje kaj kmalu V bistveno izboljšati Najprej bo treba p zagotoviti prave prostorske možno- C sti za razvoj knjižnične mreže, saj je a bilo pred leti knjižnic najbrž celo « več, kot jih je danes, četudi krtfig na g njihovih policah ni bilo toliko, kot l jih je danes. Krška matična knjižnica opozarja na potrebo, da bi odprli na levem bregu reke Save vsaj izposojevališče, knjižnici v Brestanici in na Zdolah sta že nekaj let zaprti, lahko pa bi jih odprli vsaj še v nekaterih krajih, ki so središča krajevnih skupnosti. Prostore zanje naj bi zagotovili v/ kulturnih domovih, ki jih kulturna skupnost že nekaj časa obnavlja, možnosti pa se odpirajo tudi v okviru nekaterih knjižnic pri osnovnih šolah. 2. SEBEK * >. 48 'rti iiJsta ZA ASFALTIRANJE jj CEST t)s ,. ,3 t V naši vasi Trebež so se 4. novem- g bra sestali člani vaškega odbora. Se-L, Stanka so sc udeležili vsi člani, kar je ~ bilo posebno presenečenje. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila razprava o prihodnjem referen- D dumu za asfaltiranje cest. Sklenili r> so, da bodo na referendumu vsigja- 3g sovali za asfaltiranje. Člani va&ega >1q odbora so se razšli s sklepom, da se in( bodo tudi naslednjih sestankov ude- 0, leževali v tako velikem številu. ^ IRENA IVANSEKi, novinarski krožek, OS Artiče r, liro STATUTI KS *s V RAZPRAVI J Vseh trinajst krajevnih skupnosti v krški občini se je vključilo v razpravo o statutih. Za preoblikovanje KS do zdaj ni bilo novih pobud, na dan pa so prišle želje po nju vaških in uličnih odborov, z njimi približali samoupravo nim ljudem. KRŠKE NOVICE UGODNE UVRSTITVE - Zimski mnogoboj plavalne zveze Slovenije, v katerega so se vključiti tudi nekateri starejši tekmovalci krškega Celulozarja, jc prinesel najboljšim Krčanom dokaj visoko uvrstitev. Po opravljenih petih tekmovalnih kolih je nekaterim uspelo uvrstiti se med pctorico najboljših v posameznih starostnih kategorijah. K temu naj dodamo, da člani Celulozaija tekmujejo še vedno v 50-metrskcm odprtem bazenu, vsi drugi pa v polovico krajših, zato so tudi njihovi rezultati tudi nekoliko boljši. PRVI USPEH - Tudi tega lahko zabeležimo na športnem področju v kratkem času po problemski konferenci o telesni kulturi. Razvoj rokometa, predvsem delo s šolskimi selekcijami, bo poslej vodil poklicni delavec, za katerega je sredstva zagotovila pravzaprav konkretna oblika M svobodne menjave dela. Enake na-’ni črte imajo še za razvoj plavalnega ii> ga nogometnega športa ter košarke, 'oi zato bi bilo prav, da bi prvi uspeh v < teh prizadevanjih med nosilce razvo-ja naštetih treh panog prinesel več at poguma pri uresničevanju tega po- * i membnega cilja. fe ib O PROGRAMIH RTV - Komif ja za informativno dejavnost pri SZDL bo še ta mesec organiziraj* °i širšo javno razpravo o predloženi'1 programih slovenskega radia in tel*- P vizije za prihodnje leto. V njej laht0' > pričakujemo tudi vrsto vprašanj’'°s kako izboljšati slišnost osrednjega! 1 radia in vidnost ljubljanskega plcr jjli grama TV, predvsem drugega. O teh načrtih v razpravi še ne bodo mog^cj dati pravega odgovora, povemo p3 °si lahko, da bo v začetku nrihodnie«3(V leta RTV Ljubljana sestavila tudi le 8-letni program razvoja te panog®' ^ KAM Z NJIMI — Ob nedavni uspeli telovadni akademiji sevniškega TVD Partizan ni bilo malo Ireg, kam s telovadci, kaj šele gledalci Ne prvih ne drugih ni bilo malo, sploh pa številnim gledalcem bilo lahko prestopati se z noge na nogo, če so že imeli srečo, da so lahko videli čez sosedova touena. Ob tem razumljivo ni manjkalo dobrohotnih pripomb tistih, ki se zavzemajo za večnamensko tortno dvorano: tam bi lahko udobno sedelo 1.500 ljudi. j Skupna poraba kmalu pod streho? y lu V prihodnje zmanjšanje republiške solidarnosti? Delegati odgovorno o programih ia **■ — . ...... y Občinske samoupravne skupnosti imajo v sevniški občini v je adu z dogovori v občini sprejet natančen vrstni red sprejemanja ° ko imenovanih aneksov za svojo dejavnost v prihodnjem letu. V «u je precejšen mehanizem. Do 27. novembra naj bi se na zborih lavcev ali referendumih, kakor imajo pač kje določeno, izjasnili >rogramih in stopnjah. Minuli četrtek se je, podobno kot d nje dni tudi druge skupnosti stala skupščina občinske izobražene skupnosti. Delegati obeh zbo-,v> tako iz vrst uporabnikov kot. di izvajalcev, so dali že nemalo *menih pripomb svojih delegacij, •e to kaže na odgovorno obravna- MANJ SOLIDARNOSTI »K spremenjenih določilih o repu-^iSci solidarnosti nekaterim občin-■’im samoupravnim interesnim j_i'’Upnostim sevniške občine je naj-^ sprememb pri občinski izobra-valni in otroško-varstveni skup-’>sti. če bo kaj pomoči, jo bo zgolj takoimenovani zajamčeni oziro-8 enotni program, kot pravijo, ob . jc m pa se vrsta dejavnosti iz njega X,.tta in prenaša v takoimenovani je govorjeni program, Iger združuj-:n; D denar v združenem delu občine, lilir' izobraževanju zato prenašajo v Ja- govorjeni program celotno malo ‘6® podaljšano bivanje in tudi šti-‘ ® ‘ndjje, me(j drugim tudi del stor-0v za nove avtobusne prevoze. |)*ko je z izdatki za nadurno delo "*■ 1 dodatnem in dopolnilnem pouku 1 e r varstvu vozačev. Več denarja bo eba tudi pri skupnosti otroškega fstva, saj bo v prihodnjem letu Prtih devet težko pričakovanih 'yih oddelkov v novem vrtcu. vo doma. Navsezadnje pri tem tudi ne gre za majhne denarje, pri izobraževanju npr. za kar dobre tri stare milijarde. •Zanimivo vprašanje je, če bodo v prihodnjem letu uresničena predvidevanja o masi bruto osebnih dohodkov. Vodja skupnih služb občinskih samoupravnih interesnih skupnosti dipl. ekon. Jožica Miklavčič-Kerš ne vidi možnosti, da bi lahko v prihodnjem letu občinsko gospodarstvo doseglo predvidenih 716 milijonov dinarjev, ko naj bi letos dosegli le 544 milijonov. V devetmesečju naj bi dosegli 70 odst. predvidenega denarja, to pa bi pomenilo večjo sušo kot lani. Kako bo na kraju leta, predvsem pa, kako naj bi bilo v prihodnjem »Dolenjski list« v vsako družino GOSTJE IZ AFRIKE NAVDUŠILI Slednjič velja pri kulturnem dogajanju v Sevnici biti pozoren na prireditve v delovnih kolektivih. Sobotni nastop folklorne skupine afriških študentov v Lisci je pritegnil mnogo gledalcev. Temperamentni gostje so dobri dve uri zabavali obiskovalce v Li sc ini jedilnici. SEVNIŠKI PABERKI v DRUGIČ RAJE - Pred časom 10 že pisali o neuspešnem sklicu ega zbora sevniškega turistična društva po, kot pravijo, petih J*1- Redki udeleženci tega zad-:Ea neuspelega sklica so si belili kako pritegniti več ljudi, da bi I: *dnjič premagali mrtvilo. Lepa “žnost bo jutri ob 17. url Vab-na- ni ^ vsjt katerim je drag razvoj a in 8a društva. Uvodoma naj bi bil v ke, »lani sevniškega gasilskega drošt-:h v občini zbor. Nato bo znani hor-vo- cultumi strokovnjak inž. Jože Ste-vai ** predaval o zanimivi temi „Hišni p°' 'danes." Izvedli bodo celo žreba-* oštevilčenih vstopnic, da bi tako . ^ili za en avtobus udeležencev >i{fi^miadanskega izleta v hortikul-urejen &aj. Vsekakor je vred-rw> 0 iti na ta zbor. d«" priznanja kot spodbuda ^ V počastitev tedna požarne var-•3 i b I? prizadevno gasilsko društvo jegJ B°stanja pripravilo v prostorih 5rrvo polletje I gre na račun izvajanja ukrepov, ki so jih sprejeli še lani. Plan dohodkov za letos je zavračali, ti pa so nekaj več kot 70 milijonov, od tega je malo manj kot 13 milijonov republiških solidarnostnih sredstev, predvsem za kritje stroškov zdravljenja velikega števila borcev. V prvem polletju so bili nad planom izdatki za nego družinskega člana, za zobno nego in protetiko, za zdravila in injekcije ter stroški za dnevnice in potovanja zavarovancev. Za prihodnje leto je v načrtu gradnja nove zdravstvene postaje v Vinici, ki bo veljala okoli sedem milijonov dinarjev, od tega bo 5,6 milijona iz regijske oziroma republiške solidarnosti, ostalo pa morajo zagotoviti v občini. Črnomaljski zdravstveni dom, ki opravlja v občini osnovno in zobozdravstveno varstvo, se spopada z velikimi težavami, saj mu po republiških normativih manjka kar ena tretjina kadra. Zato je tudi čakalna doba predolga. Pomanjkanja kadra je v veliki meri kriva nespametna štipendijska politika v prejšnjih letih, ko so domače kandidate za štipendije TOKRAT V GOK Na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov - bila je v torek, 14. novembra, v Črnomlju -so nadaljevali nedavno tega vpeljano prakso, da obravnavajo politične razmere in delovanje komunistov v eni delovni organizaciji. Tokrat je S bila to DO GOK. Največ pozornosti Vso posvetili uspehom in pomanjkljivostim, ki so se pokazale po zdru-A jSfty.i,'B,egrada in OKP v novo delov-y(?nQ .organizacijo Gradbeništvo, obrt, ;te*kgmunala in sprejeli sklepe in sta-Bšča, ki komuniste še posebej zavezujejo, da si z vsemi močmi prizadevajo za njihovo uresničitev. Govor je bil še o uresničevanju nalog Zveze komunistov na področju vzgoje in izobraževanja. seveda poiskali štipendijo drugje. Osnovni pogoji za pridobitev potrebnega kadra so stanovanja; prav tako zdravstveni dom sedaj štipendira dva zdravnika splošne smeri, dve zobni asistentki ter po enega zobozdravnika, zobotehnika, višjega fiziotera- Eevta ter laboratorijskega tehni-a. Trije njihovi zdravniki bodo končali specializacijo do 1980; od tega bodo imele korist tudi delovne organizacije, saj bodo sistematske preglede opravljali v Črnomlju. Tako bodo odpadli potni stroški in zmanjšala se bo odsotnost z dela. Da bi v občini zmanjšali od- stotnost z dela do 30 dni, se zavzemajo za obratne ambulante v večjih delovnih organizacijah, za manjše pa naj bi določili zdravnika, ki bo ocenil, kdo je nezmožen za delo. Bolniški stalež nad 30 dni sedaj odobrava komisija regionalne zdravstvene skupnosti, v Črnomlju pa se zavzemajo za komisijo na ravni občinske skupnosti, v kateri naj bi bil tudi zdravnik domačega zdravstvenega doma. Isto velja za komisijo za oceno invalidnosti oz. za invalidsko upokojitev, na kar sedaj zavarovanci čakajo tudi po dve leti, ves ta čas pa so v bolniškem staležu. To utemeljujejo s tem, da domača komisija bolje pozna ljudi in pogoje, v katerih delajo, in bi ta vprašanja reševala laže in hitreje. A. B. Vinogradniški program Načrti Društva belokranjskih vinogradnikov V nedeljo, 3. decembra, bo v sev-n iške m gasilskem domu skupščina Društva belokranjskih vinogradnikov, na kateri bodo sprejeli delovni program za naslednje leto, pogovorili pa se bodo tudi o kolektivnem zavarovanju vinogradnikov proti pozebi in toči. Januarja bodo v več krajih v Beli krajini organizirali predavanja o vinogradništvu in kletarstvu, predavali pa bodo strokovnjaki metliške Vinske kleti. Društvo bo izdalo stenski koledar za prihodnje leto, ki bo hkrati tudi koledar škropljenja vinogradov. To bo vinogradnikom v veliko pomoč, saj se v obilici raznih škropiv že kar težko znajdejo. Odborniki društva in črnomaljske oziroma metliške podružnice si bodo letos ogledali kmetijski sejem in razstavo vin v Gorici. Tam bodo skušali navezati stike z zamejskimi Slovenci in se dogovoriti za strokovno ekskurzijo in ogled njihovih vinogradov. F. DERGANC mmmmm NOV GOZDARSKI DOM — Gozdno gospodarstvo Črmošnjice je za svoje delavce zgradilo lep in udoben samski dom, v katerem so dobili spodobno bivališče predvsem gozdni delavci iz drugih republik. Delovni pogoji gozdarjev so se v zadnjih letih v Črmošnjicah zelo izboljšali. ČRNOMALJSKI DROBIR DRAGOCENE ŠIVANKE - Zgodi se, da je navadno šivanko lažje najti v kopici sena kot v črnomaljskih trgovinah. Čeprav tega pripomočka vseh gospodinj od kamene dobe sem ni treba uvažati, ga trgovci včasih preprosto pozabijo naročiti. Zenske pa se pritožujejo tudi, da imajo v trgovinah s konfekcijo trgovci največkrat le ženske obleke pod številom 40 ali nad 50. Kot da imajo vse Belokranjke ali manekensko postavo ali pa sodijo med „močnejfe“, kot se lepše Veče tistim, ki imajo 10 ali 20 kil preveč. ŠPORTNO PLANIRANJE - V gradivo o načrtih za turistično-Iportno-rekreacijsko središče v Črmošnjicah je posegel tudi tiskarski škrat, ki najavlja, da bodo med drugimi športnimi panogami na tem območju gojili tudi - planiranje. Verjetno je bilo mišljeno planinarjenje. No, ta tiskarski zlomek že ve, da se planiranja v občini večkrat res lotijo bolj športno: če dosežejo uspeh, so veseli, sicer pa ob prvi priložnosti poskusijo znova. ZGOVORNA ZANIKANJA -Bolj ko so v sredstvih javnega obveščanja (republiških seveda, lokalna si kaj takega ne privoščijo) razni odgovorni in manj odgovorni zagotavljali, da pomanjkanje bencina nikakor ne pomeni, da se bo to nepogrešljivo gorivo v kratkem podražilo, dalj* so bile vrste na bencinskih črpalkah. Dan pred podražitvijo so imeli na črnomaljski toliko prometa, kot menda še nikoli. Prve dni po podražitvi pa je črpalka dajala videz opuščene in nikomur potrebne stavbe. IZ OBVOZA V OBVOZ - Komaj so položili zadnjo plast asfalta na cesti od Črnomlja do Gradca -obvoz je bil po ozki in ovinkasti cesti do Stranske vasi - že so zaprli nadaljevanje te ceste od Gradca do Metlike, tako da morajo potniki do sosednjega občinskega središča od Gradca skozi Črešnjevec in Krvavčji vrh. Cesto, ki je bila že do sedaj več kot slaba, bodo sedaj še bolj uničili in prebivalci teh krajev se sprašujejo, če bodo potem nanje kar pozabili. Krajani na cesti Preveč enostranski programi krajevnih skupnosti V dosedanjem delovanju so krajevne skupnosti v črnomaljski občini večino svojih moči in sredstev vpregle v urejanje in reševanje raznih komunalnih vprašanj. Predvsem gre tu za posodabljanje vaških cest, gradnjo ali popravilo kulturnih in gasilskih domov in za urejanje drugih infrastrukturnih zadev. Zagretost krajanov za ta vprašanja se je najbolj pokazala tudi v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine, kjer so bili ti problemi vedno v ospredju in so pre-nekatero sejo zelo vzburkali. Te zagretosti krajanov za reševanje vprašanj, ki jih najbolj neposredno občutijo, nikakor ne gre prezreti, prav tako ne marsikdaj pogumno zastavljenih programov posameznih krajevnih skupnosti, ki so tudi naravnani k rešitvi teh komunalnih zadev. Vse to kaže veliko prizadevanje in pripravljenost, da prevzamejo nase večino bremen pri urejanju svojega življenjskega okolja. Pa vendar bi moral biti to le en del razvejene dejavnosti krajevnih skupnosti. Tako pa so bila do sedaj vsa ostala vprašanja potisnjena v ozadje, pa naj gre za reševanje socialnih vprašanj, utrjevanje krajevne samouprave in drugo. Verjetno gre zanemarjanje te problematike pripisati tudi slabši kadrovski zasedbi, ozki usmerjenosti in premajhni usposobljenosti delegatov. Vse to je v večji meri krivo, da plani krajevnih skupnosti niso dovolj izdelani, to pa ima za posledico slabo povezavo med tozdi, SIS in krajevnimi skupnostmi. V občini si prizadevajo za tesnejšo povezanost pa tudi za večjo odgovornost, ki naj bi jo tozdi čutili do razvoja krajevnih skupnosti. To bo moč doseči le z usklajevanjem planov krajevnih skupnosti s plani delovnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. Sedanja neusklajenost se kaže tudi obilici sporazumov za financiranje enih in istih del. Poslej naj bi se za gradnjo kulturnega d mo a dogovarjali samo v SIS za kulturo, o cestah v SIS za ceste itd., medtem ko naj bi sredstva iz občinskega proračuna krik predvsem stroške za delova nje delegatskega sistema v krajevni skupnosti. j\ B. .. .. --Jr.., ZADNJA POLJSKA DELA — Kmetje opravljajo zadnja poljska dela. Kar so pridne roke posejale, je treba pred zimo pobrati, že tako je trud na skopi zemlji prevečkrat zaman. Kočevaijevi iz Ro-salnic so na njivi v Radovičih populili repo, da žival med dolgo zimo ne bo lačna. DVE SEJI ZA EN DNEVNI RED Medtem ko so prejšnja leta vsi trije zbori občinske skupščine zasedali vedno skupaj, se sedaj sestajajo ločeno, družbenopolitični zbor zase, zbora združenega dela in krajevnih skupnosti pa imata skupno sejo. To je gotovo prav in smotrno, če oa. teh ločenih sejah obravnavjo gradivo, ki sodi v ,.pristojnost" posameznega zbora in so zato seje bolj plodne pa tudi krajše. Če pa je dnevni red popolnoma enak, tako kot v zadnjem primeru, ko se je družbenopolitični zbor sestal 16. novembra, zbora združenega dela in krajevnih skupnosti pa 21. novembra, tega cilja in namena ne dosežejo in bi se v tem primeru lahko na skupni seji sestali delegati vseh treh zborov. Kopalnica v barvnem akrilu | Veliko zanimanje za kopalniško opremo Novolesovega tozda TKO iz Rosalnic — Prihodnje leto sto zaposlenih, večina moških — Najprej skladišča, nato širjenje V Novolesovem tozdu Tovarna kopalniške opreme v Rosalnicah | je po začetnih težavah proizvodnja kopalniške opreme iz akrila ter pripadajočega lesnega dela dobro stekla. S težavami so se v začetku spopadali predvsem zaradi doslednega vztrajanja pri lastnem razvoju in v glavnem pri svoji tehnologiji. ..Tehnološke probleme smo sedaj v veliki meri rešili. Pri sedanjem številu zaposlenih proizvodnja dobro poteka, vse-| kakor pa vsi hudo občutimo pomanjkanje skladišča končnih izdelkov ter skladišča vnetljivih tekočin. Izgradnja teh skladišč [je sedaj naša prva naloga,” je dejal direktor tozda TKO Peter Drenik. V tovarni je sedaj zaposlenih 75 ljudi, v glavnem so tu dobili Za razvejeno fronto riprave na volitve v organe SZDL in KS Volitve organov krajevnih konferenc SZDL in organov krajevnih skupnosti morajo biti v metliški občini končane do 20. decembra. Na sestanku s predsedniki krajevnih konferenc so se dogovorili o poteku akcije za evidentiranje kandidatov tako za organe SZDL, kot KS, nadaljnja aktivnost pa poteka v izvršnih odborih in koordinacijskih odborih za kadrovska vprašanja v krajevnih konferencah. Posebno pozornost pri organiziranosti socialistične zveze so posvetili ustanavljanju vaških odborov in sekcij SZDL Za sedaj se v krajevnih konferencah odločajo predvsem za tri področja dejavnosti v sekcijah: kmetijst vo, družbeno aktivnost žensk ter kulturo. Seveda s tem področja niso enkrat za vselej zaprta, kjer koli se bo pokazala potreba po kakšni drugi sekciji, jo bodo lahko ustanovili. V Metliki poudarjajo, da bodo nove oblike dela pripomogle k bolj neposrednemu odločanju. Cim bolj bodo ti odbori in sekcije zaživeli, tem manj bo forumskega odločanja. Že do sedaj so se te oblike dela obnesle, zlasti na področju kmetijstva v samem občinskem središču. V krajevnih konferencah so se nalog pred volitvami lotili resno in zavzeto. Kjer so se v dosedanjem delu pokazale kadrovske ali organizacijske pomanjkljivosti, jih skušajo odpraviti. Trudijo se, da bi zagotovili najbo Ijše kadre tako za organe KK SZDL, kot za organe krajevnih skupnosti. V krajevnih skupnostih se bo moralo v novem obdobju bolj čutiti predvsem delo sindikata, kar naj bi se kazalo pri povezovanju, odločanju in načrtih posamezne krajevne skupnosti. Tudi skupščine in ostali organi KS naj bi bili sestavljeni tako, da bodo v njih zasto pani tako delegati tistih tozdov, ki imajo sedež krajevni skupnosti, kot tistih zunaj KS, v katerih delajo krajani. A. B. delo moški; prav moška delovna mesta pa so v metliški občini že od nekdaj najbolj iskana, saj tekstilna industrija zaposljuje v glavnem ženske. V sedanjem obsegu bo Novolesov tozd v prihodnjem letu lahko zaposlil še največ 25 delavcev, takrat Peter Drenik: „Pri nas so zaposleni ljudje z obeh strani Kolpe. Tudi zdomci se zelo zanimajo za možnost zaposlitve v Novolesovem tozdu TKO.” bodo uvedli tudi popolno drugo izmeno. Proizvodnja je razdeljena na dva dela: ,,suhi ’ obsega pohištveni, lesni del kopalniške opreme, „mokri” pa izdelke iz akrila, se pravi kopalne kadi, kabine za prho ter lavaboje. Celoten program izdelujejo v štirih barvah. V razvojni fazi je še izdela- va bidejev. Seveda se v Rosalnicah zavedajo, da bodo morali pogram vseskozi dopolnjevati. „Na tržišču je izredno zanimanje za naše izdelke,” pravi direktor Drenik. ,,Mi smo prvi, ki smo se pojavih na jugoslovanskem trgu s kopalniško opremo iz akrila. Sedaj prodajamo v glavnem v Sloveniji in delu Hrvaške, intenzivno pa obdelujemo tudi tržišče v drugih naših republikah. Vse, kar naredimo, spoti prodamo. Pri sedanji proizvodnji lahko v enem letu izdelamo opremo za kakih 5.000 srednje velikih kopalnic. Če vemo, da v Jugoslaviji vsako leto na novo zgradijo ali obnovijo okoli 18.000 stanovanj, je v tej luči naša bodočnost zelo obetajoča. Tudi na evropskem trgu je po teh izdelkih veliko povpraševanje, tako da bomo verjetno lahko tudi izvažali.” Glede na zanimanje trga je že danes obseg proizvodnje v Rosalnicah permajhen in kolektiv bo moral kaj kmalu razmišljati o razširitvi. A. B. DOMAČE FRIZERSTVO V Metliki in v vsej občini, ki šteje skoraj 8.000 prebivalcev, ni niti enega samega rednega moškega frizerja. Tako se bo morala, hočeš nočeš, vrsti belokranjskih domačih obrti po sili razmer pridružiti še ena: domače frizerstvo. Pozimi na lonec, poleti na balin. Plešcem pa vse skupaj ni prav nič mar. *- Dedek Mraz se priporoča Za enotno novoletno obdaritev vseh otrok v občini Občinska zveza prijateljev mladine Metlika pripravlja v sodelovanju z osnovnima šolama Metlika in Podzemelj enotno obdaritev predšolskih in šolskih otrok v občini. Da vsaj dedek Mraz ne bo delal socialnih razlik, vse metliške družbenopolitične organizacije priporočajo delovnim organizacijam, tozdom in poslovnim enotam, naj ne priprav-ljajo posebnih obdaritev otrok svojih zaposlenih, marveč naj prispevajo po 60 dinarjev na zaposlenega v sklad pri občinski zvezi prijateljev ' M račun?? občin-*’ mladine (žiro 52110-679-40414). Tako ska zveza nadaljuje pred leti začeto akcijo, katere cilj je enotna obdarf-, tev vseh otrok v občini, medtem ko? se je prej dogajalo, da so ponekod bogato obdarili otroke, nekateri pa ' dedka Mraza niso niti videli. Obe osnovni šoli bosta poskrbeli tudi, da si bodo učenci višjih razredov pred novim letom ogledali proizvodnjo v delovnih organizacijah, v katerih so zaposleni njihovi starši. SPREHOD PO METLIKI NOVO LETO NI VEČ TAKO DALEČ ve pa se, da delovne organizacije ne bodo delile naokoli novoletnih daril, marveč bodo denar, namenjen tej vrsti izkazovanja pozornosti, preusmerile v pametnejše kanale. Odpovedali se bodo tudi grmadi novoletnih čestitk, koledar pa bodo dobili vsi zaposleni. ZUNANJOST DOMA PARTIZANA so prebarvali v živo rjavo barvo. Zlobneži otresajo z jeziki, da bi bila rdeča barva primernejša, saj bi tako simbolizirala rdenje nekaterih tovarišev, ki so odgovorni za to, da dom kulture ne bo odprt v novi preobleki za letošnji občinski praznik, kot je bilo to trdno obljubljeno. Izvajalci del valijo krivdo na načrtovalce in obratovalce in obratno. Krivca pa ne bo našel nihče. Tako je ponavadi v praksi. MESTO JE PREPLAVLJENO z reklamnimi plakati za mleko. ,,Rad imam mleko," piše na njih. Plakati visijo domala v vseh izložbah in tudi na vratih in na oknih hotela Bela •i bČ krajina jih ne manjka. Hotelirji Jv gotovo ne boje mlečne konkur , kajti dobro poznajo Belokranj _ s njihovo ljubezen do mleka. trte. „niF LJUDJE SE ŽE ZDAJ BOJ zime, mrzle in polne umazane P.. ^ dre. Ko bo zaškripal sneg, b° nrJ ste najbolj zabavno na °d* j .»ve-bratstva in enotnosti od zdra , nega doma do bencinske c P ^ Na tem delu so namreč p Aj tako umno izvedeni, da * L^j nimajo kam umakniti pred P 0j,il-umazanije, ki leti izpod aV*< sp0-skih koles. Če nas nc f3?** t »ovojnin, se je o tem že vclikokr rilo, naredilo pa se ni nič. gorjance zna CESTA ČEZ uwiw~ ^rna. biti še kako potuhnjena m n ^ Posebno zdaj, ob jutrih, * -L.^ marsikaterem ovinku le“.e „v neki preveč pritiskajo na plin. Zadnje varnosti, da zapeljejo z n*, čase je videti ob njej ^‘‘^ost-mobile in opraskane šoferje, ne, toda po toči je prepozn ti. metliški tednik CESTA JE NJIHOVO IGRIŠČE — Do mnogih nepotrebnih sporov med stanovalci prihaja tudi zato, tar se otroci igrajo vsepovsod, ogrožajo svoje zdravje in življenje, delajo škouo itd. Vse to pa se dogaja tudi zato, ker ni otroških igrišč. Na fotografiji: tudi v Tesarski ulici v Kočevju se otroci lahko igrajo le ulici, po zelenicah in hodnikih blokov. (Foto: Primc) Vse slabo delo plačajo stanovalci SSS ne prisili izvajalcev del, da bi odpravili ugotovljene napake Novi bloki v Tesarski ulici v Kočevju so pravi „siIosi za delovno silo”, saj nimajo ne otroških igrišč niti garaž. Pred kratkim se je uglasil pri nas tajnik enega izmed hišnih svetov (HS) v teh šestih blokih, in sicer Tomaž Brelih iz bloka 3/a. Blok je bil zgrajen leta 1976 Hišni svet je 22. februarja letos, *°rej še v garancijski dobi, naslovil Samoupravno stanovanjsko skupnost Kočevje dopis s seznamom napak, ki so nastale v bloku po krivdi izvajalcev del in ki so se do tokrat pojavile. Take napake so: na temeljih (proti Rinži) odpada omet, dočevinasti pokrovi niso bili monti-®ni nad zračniki na strehi, med °kni in vhodnimi vrati v pritličju se Pojavljajo razpoke, nad balkoni niso prav nameščeni žlebovi, v enem stanovanju se pojavlja pri vratih na balkonu močna vlaga; vhodna vrata št vrata v nekatera stanovanja se le s težavo zapirajo in odstopajo od okvira, da se vidi v stanovanje; toplotna obloga na zunanji strani je prenizko, v večini stanovanj poka zidovje itd. 'Podobne sezname napak izdelujejo že leta in leta tudi drugi novi bloki. Vsa ta prizadevanja pa so bob ob steno. Popravljeno je malo ali nič. To velja tudi za Tesarsko 3/a, kot je povedal tajnik HS. Seveda pa bo ta popravila slej ko prej treba opraviti in sicer na račun stanarin, se pravi stanovalcev. SSS bo le tarnala, da so stanarine zaradi visokih vzdrževalnih stroškov neekonomske! „Opozorili smo, tudi februarja letos, trgovino Železnina oz. Mercator, naj ne zažiga embalaže med njihovim skladiščem in našim blokom, ker onesnažujejo okolje. Ogorki in pepel padajo po perilu, ki ga sušimo, itd. Tudi trgovci našega opozorila niso upoštevali,” je dodal Tomaž Brelih in nadaljeval: ..Razsvetljave v naši ulici ni. Od delavcev Elektra pa sem slišal, da imajo že dolgo uskladiščeno opremo za razsvetljavo naše ulice. Otroci se nimajo kje igrati; ker ni igrišča, zato 9e igrajo na cesti in parkiriščih. Čeprav je naša ulica zaprta za promet, trga nihče ne upošteva. Celo Avto Kočevje vozi po njej kar s tovornjaki s prikolicami. Priznati pa moram, da tudi stanovalci blokov ne storimo dovolj, saj so le pri enem izmed 6 blokov lepo uredili zelenico oz. zasadili okolico hiše z rožami. Na vprašanje, kako delujejo HS v tej ulici in kaj predlaga, da bi delali še bolje, je odgovoril: „Tako v organe hišne samouprave kot v ostalo delo v hiši in okoli nje je treba pritegniti mlajše, tudi mladino. Zdaj namreč sloni vse na starih. Jaz sem najstarejši. Imam 56 let in sem 80-odstotni invalid, vendar povirnem za vse, celo rože sadim. Žalostno je tudi, da prihajajo na sestanke HS le redki mladi pedagogi, inženirji in drugi izobraženi, ki bi lahko veliko prispevali k boljšemu delu.” Na vprašanje, če ni morda glavna krivda nezanimanju za delo v hišni samoupravi v dejstvu, da hišni sveti odločajo le o porabi osmih odstotkov stanarine, o vsej ostali stanarini pa drugi, nesamoupravno oblikovani organi, je menil: „Žal stanovalci ne zvemo, koliko stanarine se zbere in koliko tega denarja je za kaj porabljenega. Če bi to vedeli, bi bila samouprava boljša. Zdaj so na primer na novo uvedli plačevanje amortizacije za kotlarno. Vsak stanovalec plača na ta način okoli 90 ali 100 din na mesec. Ves ta denar je vključen v redno stanarino, za katero že tako ne vemo, kam gre. Menim, da bi denar za kotlarno morali pobirati posebej in bi moral ostati nam, hiši. Sicer se lahko zgodi, da bo kotlarna amortizirana, se pravi, da mi ne bomo imeli ne kotlarne ne denarja, da bi si plinom- lpR1MC Kako organizirati mesto? *OMa2 BREUH: .JHišni sveti nimajo prave, samoupravne, po-'fezave s krajevno skupnostjo in stanovanjsko skupnostjo.” (Foto: Primc) Ustanoviti več manjših organizacij in svetov SZDL, da bo organizacija bliže članstvu Posebna delovna skupina, sestavljena iz članov občinske konference SZDL in predstav- DROBNE IZ KOČEVJA .LJUBITELJI PTIC! - Postaviti treba krmilnice za ptice po vrtovi parkih in ostalin prikladnih Jhestih, da se jih bodo ptice privajale. Krmilnice naj bodo zavarovane, 'to ne bodo mogle do njih mačke in tožne ujede. Prav bi bilo, da bi °bSan oprašuje •1,0? ■W), ( \s (medved odgovarja - Zakaj so v Kočevju pločni-ta pred nekaterimi lokali vedno °čiščeni, pred drugimi pa polni smeti? - Ker so nekateri že plačali kazen (ali pa poslovodje vedo, kaj je čistoča), drugi pa še ne. pokladali hrano na krmilnice na javnih prostorih tudi ostali občani m ne samo šolski otroci. KDO IMA NOVCE? - Časopisi so že polni vabil na razna potovanja in silvestrovanja ob koncu leta, tudi čez mejo. Prepričani smo, da jih bo šlo veliko, posebno onih, ki imajo rajetne denarnice. Pri nas je še veliko takih, pri katerih denar ni vprašanje, ker komisije o ugotavljanju izvora premoženja prepočasi delujejo ah celo globoko spijo. DELO IN DOTACIJE - Občni zbori organizacij in društev se bližajo. Analize o letošnjem delu in uspehih naj bi bile podlaga za razdelitev dotacij v letu 1979. Društvom in organizacijam naj bi razdelili denar šele, ko bi ugotovili, če izpolnjujejo sprejete dogovore. Ne bi btlo prav, da bi društva delala še po starem, denar pa bi dobivala po novem. Za te zadeve bi se morah bolj zavzeto boriti delegati. Žal pa se dogaja, dra razni sestanki neopravičenih izostankov delegatov še sklepčni niso. kdGeuske NOVICE nikov krajevne skupnosti Kočevje— mesto bo proučila, kakšna organizacijska oblika SZDL za mesto bi bila najustreznejša. Tako so sklenili na zadnji seji občinske konference SZDL Kočevje, na kateri so razpravljali o izhodiščih za volitve v organizacijah SZDL in sprejeli vrsto dokumentov v zvezi s temi volitvami. Znotraj teh razprav so posvetili posebno pozornost mestu Kočevje, kjer je približno polovica vseh prebivalcev občine in kjer je velika večina vseh zaposlenih. Kljub temu pa doslej prav v mestu SZDL (in tudi druge oiganizacije) niso delale tako uspešno, kot na podeželju. V dosedanjih razpravah je bilo izraženo prepričanje, da je vzrok za slabše delovanje v tem, ker je ena krajevna organizacija (KO) ,SZDL za vse mesto premalo. Zato naj bi po najnovejšem predlogu vskladili KO SZDL z organiziranostjo krajevne skupnosti (KS), se pravi, da naj bi za vsak izmed 8 odborov KS Kočevje-mesto ustanovili tudi svoj odbor SZDL. Nadalje pa naj bi na območju vsakega odbora SZDL v mestu ustanovili še ulične svete, medtem ko v posameznih stanovanjskih blokih svetov SZDL ne bi ustanavljali, ker naj bi njihovo delo opravljal kar hišni svet. J. P. Do celodnevne šole še daleč Postavke srednjeročnega načrta občine Ribnica, ki govore o celodnevni šoli, niso izpolnjene — Učni uspeh med najboljšimi v regiji — Potrebujejo še zunanje mentorje V tem šolskem letu obiskuje ribniško osemletko 982 učencev ali trije manj, kot so jo v minulem šolskem letu. V centralni osnovni šoli v Ribnici je 35 oddelkov ali eden več kot lani, na podružnični šoli v Dolenji vasi so 4 ali enako kot lani, v Sušju pa sta le dva ali eden manj kot lani. Upada le število šolarjev v Sušju. Če bo učencev še manj, bo prešla ta šola najprej na kombinirani pouk, kasneje pa bi jo morali celo ukiniti. Starši se zavedajo, da se bodo otroci več naučili na večji šoli, zato se je letos svet staršev pri šoli Sušje in vseh deset staršev prvošolčkov odločilo, naj se njihovi otroci vozijo raje k pouku v centralno šolo v Ribnici. V ribniški šoli se je število oddelkov zvečalo za enega na p-edmetni stopnji. Glavni vzrok za povečanje je vedno večji učni uspeh učencev. V minulem letu jih je izdelalo kar 99,08 odstotka. V rednem roku, se pravi v osmih letih, pa je dokončalo ribniško osemletko le malo manj kot 97 odstotkov učencev. To je eden najboljših učnih uspehov na območju ljubljanske regije. „Taki uspehi so možni zaradi zavzetega uč-no-vzgojnega dela pedagogov in tudi pridobljenih materialnih možnosti, ki so nam omogočile enoizmenski pouk,” poudarja direktorica Milena Borovac in dodaja: „V naši šoli so močno razvite tudi izvenšolske dejavnosti, ki pokrivajo skoraj vse interese učencev. Pri taborniški organizaciji, prometnem krožku, mladih gasilcih in pri nekaterih krožkih v Dolenji vasi nam pomagajo zunanji sodelavci oz. mentoiji. Te bi potrebovali še pri drugih krožkih, kot so obrambni, marksistični, suhorobarski, radioamaterski, fot- ografski, ribiški, šahovski in še nekateri. Dela je namreč veliko, učiteljev pa premalo. Ni učitelja, ki ne bi delal vsaj z enim krožkom, nekateri pa sodelujejo tudi s tremi. Zunanji sodelavci so zelo pomembni tudi zaradi podružbljanja vzgoje.” S srednjeročnim načrtom predvideni prehod na celodnevno šolanje se ne uresničuje. Po tem načrtu bi leta 1977 obiskovali celodnevno šolo 204 učenci, letos pa 314 otrok. Tudi ne kaže, da bi te načrte lahko kmalu uresničili. J. P. Kočevski invalidi v Ribnico Izlet, propagandni nastop in tekmovanje Zelo marljivo Društvo invalidov Kočevje je na področju športa vključilo v svoj program za proslavo Dneva republike razna tekmovanja in propagandne nastope. Eno takih je bilo v Ribnici v domu JLA, kjer je 30 invalidov-kegljačev iz Kočevja medsebojno tekmovalo v treh starostnih skupinah, da so tako preizkusili svoje moči za sestavo društev-nih reprezentanc. Hkrati je bil to društevni izlet in propagandni nastop, kateremu je prisostvovalo veliko gledalcev in ribniških kegljačev. Kočevci so se seznanili tudi z ribni- škimi kegljači, ki tudi marljivo vadijo v domu JLA. Kočevski invalidi so tekmovali posamezno po 100 lučajev (50 -50). Rezultati: Skupina do 40 let: 1. Miha Hrovat 419 podrtih kegljev, 2. Boško Knježevič 386, 3. Alojz Rački 378 itd. Skupina 40 do 50 let: 1. Marjan Vidmar 393, 2. Tone Repar 381, 3. Stane Berlan 378 itd. Skupina nad 50 let: 1. Štefan Sušnik 409, 2. Pavle Krapež 396, 3. Lojze Henigman 394 itd. Prvi v starostni skupini nad 50 let je prejel zlato, prvi od 40 do 50 let srebrno in prvi do 40 let bronasto medaljo, ostali pa diplome. ANDREJ ARKO POUK NA PROSTEM — Zadnje letošnje sončne, jesenske dni so tudi učitelji osnovne šole Ribnica izkoristili za pouk na prostem. (Foto: Jože Primc) Tudi kri za sočloveka SE EDEN ZA ODSTREL Lovska družina Velike Po ljane naj bi po lovskem načrtu odstrelila v tem lovskem letu enega medveda. Vendar je medvedov tu precej , saj eden izmed njih redno vdira celo na močno ograjeno zemljišče. Zato je občinska skupščina odobrila še odstrel tega medveda, kar pomeni, da bosta padla na območju te LD torej skupaj dva medveda. Ob 25-letnici krvodajalstva jalcem, aktivistom priznanja zaslužnim krvoda-in organizatorjem 25-letnico krvodajalstva so proslavili 18. novembra v Ribnici. Svečanost je bila v domu. JLA. Na njej je govorila o pomenu krvodajalstva in RK predsednica občinskega odbora RK Ribnica Vesna Lavrič. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovnih šol Ribnica in Sodražica. Na proslavi so podelili spominske plakete in priznanja za razvoj' krvodajalstva v (»čini najbolj zaslužnim organizacijam in posameznikom. Spominske plakete republiškega odbora RK Slovenije so prejele OZD R1KO Ribnica, INLES Ribnica in Donit Sodražica, v katerih je nad 50 krvodajalcev; nadalje osnovna šola Ribnica in Zdravstveni dom Sodražica, ki sta vsa leta dajala za odvzem krvi na razpolago prostore za akcije in katerih kolektiva sta pomagala pri krvodajalskih akcijah, ter občinski sindikalni svet Ribnica, ki je vzpodbujal te akcije in sodeloval pri njihovi organizaciji. Nadalje je bilo podeljenih 29 priznanj republiškega odbora RK krvodajalcem, ki so darovali nad 17 krat kri. Prejeli so jih Vesna Lavrič (Ribnica), ki je darovala kri kar 41 krat, Jože Polovič (Ribnica) 26 krat, Rudolf Lovšin (Sodražica) 25 krat in Jože Benčina, Viktor Kužnik, Andrej Tomšič, Jože Mohar, Ivana Cimprič, Alojz Kos, Zdravko Šajnovič, Franc Lesar, Janez Debeljak, Dragan Golja (vsi Ribnica), Ivan Francelj, Franc Košir, Franc Rus, Slavko Stupica, Ivan Benčina, Milan Stupica (vsi Sodražica), Terezija Nosan, Albina Oražem (Bukovica), Ivan Šarič (Sajevec), Ela Škof (Jurjeviča), Štefka Pahulje (Dolenja vas), Marija Čampa (Dolenji Lazi), Janez Mate (Dolenji Lazi), Anton Prijatelj (Zamostec), Janez Lavrič in IVan Pintar (Loški Potok). Nadalje je prejelo priznanja republiškega odbora RK še 24 aktivistov RK, ki so največ pripomogli k uspehom krvodajalskih akcij. To so: Slavka Pucar, Rezka Mihelič, Karol Oražem, Francka Dejak, Marija Rigler, Rudi Putre, Marjan Nučič, Marica Golja, Janez Košmrlj in Franc Ilc (vsi Ribnica), Slavka Drobnič, Zofka Pajnič, Ivan Cuderman, Frančiška Vesel, Ladka Češarek, Karolina Požar, Vida Trdan, Ludvik Turk in Kristina Novak (vsi Sodražica), Franc Benčina in Pavla Levstik (Loški potok), Terezija Grivec (Grčarice), Milan Pirc (Zigmarice) in Ivanka Bartolj (Dolenja vas). J. P. IZOBRAŽEVANJE SE JE ZAČELO V ribniški občini so se začeli dvodnevni seminarji za delegate. Na prvem, na katerega je bik) vabljenih polovica vodij delegacij za občinska zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela ter skupščin SIS, je bila udeležba komaj <&> odstotna. Na vrsti je še drugi seminar za vodje delegacij, nato pa bodo do konca leta taki seminarji po območjih za vse delegate oz. člane delegacij. RIBNIŠKI ZOBOTEREBCI GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo te dni naslednji filmi: danes, 23. novembra, ,.Vohun, ki je uničil vse zveze”; 25. in 25. novembra ..Družinska zarota” (matineja .JPopravi se Delfina”); 29. in 30. nobembra „Salaš v Malem ritu”. V kinu TV D Partizan Ribnica bodo naslednji filmi: 25. in 26. novembra ,.Zadnje pribežališče”; 2. in 3. decembra „Leteči odred Scolt-and Yarda”; 9. in 10. decembra „Lov za plenom”. ZA PRAZNIK BAZEN? - Ribniški plavalni bazen, ki bi moral biti gotov že lani, bo po sedanjih napovedih odprt za občinski praznik, 26. marca 1979. V decembru bodo opravili vse priprave za vgraditev školjke in ostalih naprav bazena, januarja in februarja bodo opravili vsa dela, marca pa bo otvoritev. Upajmo, da se Ribničanje tokrat ne bodo ušteli. ZAMENJALI PROSTORE - Ribniški mladinci so želeli zase prostore bivšega doma JLA. Zdaj so te prostore odstopili fotografu Moharju, v zameno pa dobili prostore v Johano-vi hiši (pri hotelu), kjer so štiri sobe. Zdaj prostore belijo. Sobe bodo opremili s staro opremo, ki jim jo bo dal Inles, in s tisto, ki je bila v bivših klubskih prostorih mladine v gozdarskem domu. Ribniška organizacija ZSM še ne ve, kje bo dobila denar za plačilo elektrike, vode in drugih stroškov. Nekaj denarja bodo zbrali z ranimi prireditvami. 5.200 KG PAPIRJA - Pionirji so v zadnji akciji, ki je trajala v ribniški občini dva dni, zbrali 5.200 kg papirja za dobrodelne namene. Pionirji so tudi že spomladi zbirali papir in železo ter si tako prislužili pri občinskem odboru Rdečega kriza po 10 din na člana. Ta denar so porabili kot delni prispevek za gradnjo pionirskega doma v Dolenjskih Toplicah. POPRAVLJENA CESTA - Cesto med Žlebičem in Ortnekom so na novo prelili z asfaltom. Maj urejajo še bankine. — Zakaj je Lovska zveza nasprotovala odstrelu medveda, ki je na območju lovske družine Velike Poljane vdiral v ograjene prostore? — Zato, ker se ne ve, če bi pri tej mnižici medvedov res odstrelili pravega. RESET0 INKOP: Novi prostori do konca leta Zamuda pri gradnji — Nič več onesnaževanja — Vlaganja v razvoj vodijo k napredku INKOP Kočevje gradi 1850 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano s skladiščnimi prostori in pisarnami. Ta investicija bo skupaj z obratnimi sredstvi veljala 40 mdijonov dinarjev. Gradnja bi morala biti prav te dni že končana, vendar bo zaradi nekaterih težav otvoritev šele konec leta. Dela se bodo zavlekla zaradi težav pri dobavi peči in avtomatike ter nekaterih elementov za galvaniko in čistilne naprave. Odrti potrošniki Anonimno pismo na razne organizacije v Kočevju je naslovila te dni neka tovarišica s Trate. Opozorila je, da v časopisih in na TV beremo oziroma slišimo o uspešnem delu potrošniških svetov v raznih krajih Slovenije, v Kočevju pa teh svetov ni. Nadaljuje, da bi imeli sveti veliko dela, saj potrošnika goljufajo v raznih trgovinah, še posebno pa prodajalci sadja in zelenjave ter mesa. Potrošnik pa ni lahko ogoljufan le pri trgovcih, ampak tudi pri obrtnikih, servisih, nekaterih SIS in drugod. Inšpekcijski organi so premalo, ttčinko»iti. Prav zato je velifcfrtfnnišanje, če so lahke) - učinkoviti sveti potrošnikov. $ / Ne kaže priveč verjeti vsega, kar fb~o Učinkovitosti posameznih svetov potrošnikov v raznih mestih zapisanega. Krajevna skupnost Ko-čevje-mesštffcskušala navezati po sledekS-aznih člankov stike z u&ikovitimi sveti potrošnikov, a se je vedno tako zapletlo, da ,,odgovornih tovarišev“ niso uspeli najti Prav zaradi tega v Kočevju še vedno dvomijo v učinkovitost svetov potrošnikov, čeprav se zavedajo, da bi res bilo treba ukreniti nekaj učinkovitega proti odiranju potrošnikov oz. občanov. Kaj naj bi to bilo, še ne vedo. J. PRIMC Po končani investiciji bo namreč INKOP pridobil avtomatsko galvansko linijo in čistilne naprave za galvanizacijo; skladišče za repromateriale in gotovih izdelkov, prostor za razrez materiala in del varilniče. V drugi Iz KS Kočevje 4. MAJ - Nedavna javna tribuna o pozidavi soseske „4. maj“ je dala nekaj koristnih napotkov, ki jih bodo morali izvajala del upoštevati. Pred pozidavo bodo v to sosesko zgraditi makadamsko cesto, ki bo del kasnejše ceste od Tomšičeve, Roške in Črnomaljske ceste v novo naselje in nato skozi Mestni log do Dolge vasi, kjer se bo priključila na glavno cesto Kočevje-Fara. CISTA VODA - Analize vode v kočevskem plavalnem bazenu poka- [ plavalni bazen donosen, če bi se v njem kopalo na dan 40 občanov več. ŠE EN PREDLOG - Poročali smo že o nekaterih predlogih za uvedbo novega samoprispevka in za kaj naj bi tako zbrani denar namenih. Zdaj smo pri vodstvu KS zvedeli še za nov predlog, naj bi samoprispevek porabili za dokončno ureditev novega pokopališča (ograja), za razširitev ceste do pokopališča in za ureditev pločnika do pokopališča. ŠE LETOS LUČ - KS namerava še letos urediti javno razsvetljavo na Tomšičevi cesti (križišče), v Tesarski ulici in v naselju ,.Strelišče". To bi uredili že prej, a niso bile še izdelane rešitve o povezavi javne razsvetljave tega dela mesta. Hkrati bodo rešili tudi razsvetljavo pri novem Itasu. CRNA GRADNJA - Gradnjo pločnika med Kidričevo in Tesarsko ulico ovira baraka, ki jo je tam pustil Zidar, koie končal gradnjo na tem območju. Že pred leti so se v to barako vselili zidarjevi delavci. VARNEJŠI PROMET - Še ta mesec bo KS zaključila postavljanje novih prometnih znakov po mestu. Tako bo uresničen srednjeročni program na tem področju. fazi, ki jo bodo izvedli čez dve leti, pa bodo nekatere sedanje prostore preuredili v novo lakirnico, druge pa v popolno varil-nico z odlagalnim prostorom. Sedanja investicija pomeni E red vsem sanacijo Inkopa. Ta-o bodo izboljšali tudi priključno električno moč, ogrevanje, oskrbo z vodo, z odplakami pa ne bodo več onesnaževali tekočih in talnih voda. Rešili se bodo tudi prostorske utesnjenosti, ki zdaj zavira proizvodnjo, neprimerna skladišča pa slabo vplivajo tudi na kakovost izdelkov. Zaradi avtomatike bo zmogljivost galvanike večja. V Inkopu je bilo do letos enako število proizvodnih kot režijskih oz. upravnih delavcev. Letos so število zaposlenih povečali natančno za predvidenih 11 odstotkov, in sicer le v proizvodnji. Razpisali so tudi delovna mesta za strokovnjake, a ni pravega odziva. Produktivnost na zaposlenega so v tri četrtletju letos izboljšali za 16 odstotkov, in sicer zaradi novih strojev ter boljše tehnologije. Tu imajo še veliko rezerve, ki jih zdaj zaradi nemogočih delovnih pogojev (utesnjenosti) niso mogli izkoristiti. Vse faze dela se dajo še bolj racionalizirati, vendar nameravajo za to izkoristiti manj človeka, več pa tehniko. Inkop, ki sodi v okvir delovne organizacije LIK Kočevje oziroma v SOZD Slovenijales, je še vedno nekje na meji med obrtjo in industrijo (čeprav nosi naziv Industrija kovinske opreme INKOP). Zdaj je na dobri poti, da postane prava industrija. Vendar nastajajo pri tem velike težave, ker za industrijo niso dovolj le stroji in oprema. J. PRIMC NOVA GALVANIKA - V Inkopu urejajo novo avtomatsko ;alvansko linijo (v dvorani na fotografiji) in nove čistilne naprave, terih del je v prednjem delu fotografije. (Foto: Primc) Novi cilji kočevskih strelcev Trim steza je preblizu strelišča — Kdaj avtomatsko strelišče v Kočevju? — Bo šla obvoznica čez strelišče? — Strelci nočejo več životariti Krepko je poprijelo za delo novo, pomlajeno vodstvo Občinske strelske zveze Kočevje, ki je bilo izvoljeno maja letos (predsednik Ernest Deržek, tajnica Milena Kaligarič, tehnični vodja Ivan Klun, podpredsednika Duško Stjepič in Jože Škulj). V občini je trenutno 9 strel- Nadaljnji najpomembnejši riških družin, in sicer 4 v KS lji strelcev so: pridobiti tako (Draga, Koprivnik, Stara cerkev, Šalka vas) in 5 v OZD (Tekstilana, Inkop, Itas, Kočevski tisk, Melamin). Skupno imajo družine okoli 600 članov, od tega 70 žensk. V svoj delovni program, o katerem so razpravljali tudi na zadnji seji odbora, ki je bila pred kratkim, so vnesli ustanavljanje novih strelskih družin in sekcij, pionirskih sekcij na šolali in pri gasilskih društvih. shrambo za orožje, ki bo ustrezala predpisom; urediti strelišče tako, da bo še bolj varno, ter pridobiti dovolj denarja za uresničevanje svojega delovnega načrta in za nabavo potrebne opreme. Pred ureditvijo strelišča morajo razčistiti, kdo je lastnik rcel, na katerih je strelišče. ;otoviti je treba, če ne bo Šla bodoča obvozna cesta prav čez strelišče. Če bo strelišče ostalo tu, je treba doseči, da bodo preselili tudi trim stezo, ki je preblizu strelišča; na delu strelišča, kjer so vedno tarče, pa nameravajo zvišati umetni hribček, da bodo izstreljene krogle udarjale vanj. Izdelali bodo tudi urnik streljanja in ga izobesili na strelišču pa tudi v mestu, da bodo občani vedeli, kdaj naj ne hodijo tam mimo. Strelci tudi niso zadovoljni s sedanjo letno dotacijo TTKS, ki znaša 30.000 din in zadošča le za životarjenje strelstva. V svojem finančnem načrtu za leto 1979 so predvideli kar za 133.200 din izdatkov. Za ureditev strelišč in shramb orožja nameravajo porabiti 60.000 din, za nakup orožja in streliva 45.000 din, ostalo pa predvsem za organizacijo tekmovanj v občini in za udeležbo kočevskih ekip na tekmovanjih drugod. Del denarja za kritje teh stroškov nameravajo zbrati tudi s prodajo serije (zlate, srebrne, bronaste) značk občinske strelske zveze. Iz obsežnega delovnega pro-grama strelcev naj omenimo le še sodelovanje ali celo organizacijo obrambnih dni po šolah in OZD ter ustanovitev iniciativnega odbora za gradnjo ali pidobitev prostora za avtomatsko strelišče za zračno puško v Kočevju. J. P. KOČEVSKE NOVICE JEZERO NARAŠČA - Bivši dnevni kop kočevskega premogovnika zaliva voda. Gladina bodočega jezera se dviga počasneje, kot so nekateri pričakovali. Menijo, da je vzrok ta, ker je morala voda prej napolniti vse podzemne rove rudnika. Nekateri ocenjujejo, da bo voda narastla letos le še za dva metra, popolnoma pa da bo napolnila kadunjo v prihodnjem letu. (Foto: Primc) Rudnik ustvaril Kočevje Rojstvo, delo in ukinitev kočevskega rudnika „Unija rudarjev" (socialnodemokratska) je imela prvi shod v Kočevju že 15. decembra 1918 in takoj pridobila mnogo članov, drugi shod pa je bil 9. marca 1919. Novembra 1919 je prešlo vodstvo te unije v roke komunistov. 13. decembra so kočevski rudarji spet imeli veliko zborovanje, ki je bilo precej protimonarhistično, saj je bil po njem aretiran rudar Andrej Zalesnik, ker ,je žalil Njegovo Veličanstvo, češ da je VEČEN SPOMIN - Kip .Rudarja", delo akademskega kipar ja Staneta Jarma, bo večen spomin na kočevski rudnik in rudarje, ki so s svojim delom in bojem ustvarili mnogo tega, kar danes imamo. (Foto: Primc) kralj Šuštar". Zaradi velike demonstracije delavcev pred zaporom je bil Zalesnik izpuščen. Zelo revolucionarno je bilo še 1920. in v prvi polovici januarja 1921. Zaradi odpuščanja delavcev, zmanjševanja proizvodnje premoga, Obznane in zapiranja komunistov je delavsko gibanje v naslednjih letih nekoliko nazadovalo, nato pa se je v pogojih tajnega dela spet okrepilo in pripravilo vstajo leta 1941. Pred napadom na Kočevje so partizani 8. decembra 1943 onesposobili rudnik za obratovanje. Zalila ga je voda, ki sojo izčrpali iz površinskega kopa do decembra 1945, iz jame pa do marca 1946. Na površinskem kopu je bilo treba izčrpati 540.000 kub. metrov vode, iz jame pa še 180.000 kubikov. Leta 1946 je bilo izkopanih že 58.000 ton premoga, leta 1947 pa 97.770 ton. RUDNIK UMIRA Dnevni kop se je kaj hitro izčrpaval. Tako so morah v letu 1960 za 98.160 ton premoga odstraniti 280.000 kubikov odkrivke. Na tono premoga je prihajalo vedno več odkrivke. Zato je bil 1961 izglasovan sklep, da prenehajo z izkopavanjem na dnevnem kopu, oz. da tudi na tem kopu začno odkopavati na jamski način. Po vojni je rudnik dosegel največjo proizvodnjo, ki je znašala leta 1970 rekordnih 214.180 ton. Zaloge premoga pa so upadale in treba je bilo misliti na zaprtje rudnika in preusmeritev rudarjev v druge poklice. Ze leta 1962 je bil kočevski rudnik namreč skupaj s še nekaterimi ocenjen kot neperspektiven. Predvideno je bilo, da bo ukinjen do leta 1965. Vendar je takrat prišlo do energetske krize. Cena nafti, elektriki in drugi energiji je stalno naraščala, zato so tudi v Kočevju ves premog odkopali in šele nato zaprli rudnik, kar se je zgodilo 28. februarja letos. V le tih pred ukinitvijo je bilo izdelanih več bolj ali manj resnih oz. uresničljivih predlogov, kaj z rudarji, se pravi, v kateri poklic jih preusmeriti. Republika je namreč zagotovila znatna sredstva za preusmeritev. Na ta denar so „vrgli oči" razni partnerji izven Kočevja, ki so želeli predvsem dobiti denar za reševanje svojih težav, rudarje pa prepustiti negotovi usodi. V občini so končno uvideli, da je najbolje, če najdejo rešitev v okviru občine. Rudarji so se na referendumu leta 1972 odločili, naj se rudnik pripoji Itasu. Do letošnje ukinitve rudnika je bil rudnik tozd Itasa. Na dan ukinitve je bilo pri tozdu Rudnik zaposlenih 112 članov kolektiv-a, od katerih je bilo 55 invalidov predvidenih za prekvali-lifikacijo v izobraževalnem cen tru Itasa oz. invalidskih delavnicah tega centra, preostali pa so se zaposlili pri drugih tozdih oz. skupnih službah Itasa ali pa so se upokojjili. Rudnik je bil dokončno „po-kopan" z zaključno svečanostjo 11. marca letos, na kateri je rudar Vinko Pintar odkril kip ,Rudarja", delo domačega akademskega kiparja Staneta Jarma; rudarji pa so predali svojo zastavo v varstvo mladini Itasa. ŠE NAJNOVEJŠE V novembru smo se zadnjič oglasih pri Itasu in povprašali, kaj je trenutno z zadnjimi 112 člani kolektiva Rudnika. Zvedeli smo, da jih je 34 (med njimi dva invalida) zaposlenih pri tozdu GOIP v Itasu, dva v tozdu PIN pri Itasu, 64 v samoupravni delovni skupnosti Itas (od tega 39 v invalidskem centru, ki tudi sodi v sklop te službe), dva sta bila starostno upokojena, 6 je bilo invalidsko mmm ŽALOSTNO SLOVO - Nekaj tisoč delavcev in krajanov rudnika in Kočevja na svečanosti 11. marca kar ni moglo verjeti, da rudnika ni več. Vsi so bili potrti, tudi zadnji direktor rudnika Ivan Skrabar (levi) in dolgoletni tehnični vodja rudnika Jože Cenčič (desni). (Foto: J. Primc) RUDAR-STRUGAR — Po ukinitvi kočevskega rudnika se Je ^ rudarjev—invalidov tretje kategorije zaposlilo v invalidskih delavnicah Itasa, med njimi je tudi ta bivši rudar, ki dela zdaj na avtomatski stužnici. (Foto: J. Primc) Trafo postajo so prenesli v upravljanje Elektru. Rudniški dom, ki bi ga rada tudi KS Šalka vas, žele obdržati sami, da bi v njem začasno uredili pisarne. Ostale objekte, ki jih ne p°' trebuje nihče, bodo razstreun-Itas bo uredil še brežin dnevnega kopa, kjer bo bodo jezero. Z deli še niso začeli, k je pokvarjen buldožer, sicer pa bodo uredili vse v skladu rudarskimi predpisi. Ureditev in usoda bodočeg^ jezera na dnevnem kopu P3 Je rokah vseh zainteresiranih občine Kočevje. Nekateri pre lagajo, naj bi tu uredili rekr cijsko središče, drugi, da vodo iz jezera uporabljali potrebe kočevske industrije i • Vendar vsi doslej le predlagaj > ni pa znano, da bi kdo že pokreni' j. PRIMC (konec) upokojenih, štirje pa so se zaposlili pri drugih OZD in sicer dva pri Združenem KGP, po eden pa pri Avtu in Rudisu. In kakšna bo usoda rudnika, njegovih zgradb in naprav? S „Kurivoprodajo“ Ljubljana potekajo razgovori, da bi prevzela upravno zgradbo separacije in nekatere dele separacije, ki bi jih potrebovala za oskrbo Kočevja s premogom. Betonski bazen bo prevzela KS Rudnik-Šalka vas in ga bodo uporabili za potrebe gasilstva. 70 DOLENJSKI UST Št. 47 (1528) 23. novembra 197» »Dolenjski list« črta,ki veže kraje z enakim 1ra čnim tlakon pritok donave v romuniji mlinski žleb dolenjski list začetnik arianizma tur. podložniki zemeljski plin vrsta pletenine S* 015 množenja nenj.fi lozot. sociolpg(the fevdnik naplačilo violinist bravničar pripovednik Potrč negativni ion bombažna odpadna vlakna gl. mesto Venezuele tkanina id zavese rezultat raziskave mestece pri zadru vrsta nm. torbe ljubljana listavec redkejše ž. ime kozaški poveljnik večanje vpliva države v gospodarstvi dekoracija lukaturku lepotna rastlina industr. rastlina dajalnik umetnost kovinski tlakomer dolenjski list pristaš marksizma omlačeno žito homerski junak dan republike letalstvo prostor, v katerem se dimili. dvorana vrsta maščobe termin obdelan svet rodovna zveza pretvornik Izmen, toka v pmKiiipr površina časnikar pogrešitev zdrobljene skale slamnato pokrivalo it.m.ime llegendarni fin.atlet način spajanja glavo Kljuka; (oreniak zdržnost nerafilozof (immanuel) kdor skače obolenje od tobačnega prahu letovišče ob trnem morju prepir kdor s; ukvarja z it: iins.t | k!' laponsko jezero odpornost mesto v j-Franciji ob roni vrsta projekcije brezzračen prostor bliskovit napad živalska 'iiaščnb.i Ker bo naslednja številka Dolenjskega lista izšla v petek, 1. decembra, in jo bodo nekateri naročniki prejeli šele proti koncu praznikov, že danes prinašamo nagradno križanko, ki naj pomaga prijetneje preživeti praznične dni. Reševalce čakajo dename nagrade in knjižna darila, če bodo poslali pravilno rešene križanke na uredništvo Dolenjskega lista, Novo mesto, Ulica talcev 2, poštni predal 33, vključno do srede, 13. decembra. soli vinske kisline tip Oplovega avta prebivalec torina vrtna cvetica prepoved Nagrade znašajo: 1. nagrada: SOO din 2. nagrada: 400 din 3. nagrada: 300 din 4. nagrada: 200 din 5. nagrada: 100 din 10 knjižnih daril prestolnica italije(orig.) slavnost Prijetne praznične dni vam želi vaš prebivalec Iga dan republike tedensK6le Četrtek, 23. novembra - Klemen Petek, 24. novembra - Janez Sobota, 25. novembra - Katarina Nedelja, 26. novembra - Konrad Ponedeljek, 27. novembra - Bernard Torek, 28. novembra - Jakob Sreda, 29. novembra - Dan republike Četrtek. ^0. novembra - Andrej LUNINE MENE 30. novembra ob 9.19 uri - mlaj BRE2ICE: 24. in 25. 11. ameriški barvni film Visoka napetost. 26. in 27. 11. nemški barvni film Slovo od velikega poglavarja. 28. in 29. 11. ameriški barvni film Gospod Klein. ČRNOMELJ: 26. 11. ameriški barvni film Od poldneva do treh. 29. 11. jugoslovanski barvni film Užiška republika. Dgi SLUŽBO DOBI IŠČEMO snažilko za čiščenje stopnišča v 10-stanovanjskem bloku na Trdinovi 5 c. Oglasite se pri tov. Gregoriču. SLUŽBO DOBI dekle, lahko priučeno, ki ima veselje do dela v bifeju. Nedelje in prazniki prosti. Hrana in stanovanje v hiši. Bife expres, Kajuhova 18, Ljubljana. STANOVANJA PRODA\(' stanovanje. (67 m2) v Ncvem mestu, zgrajeno v letu 1974. Naslov v upravi lista (3999/78). IŠČEM sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Harum HordkS, Laze 13, Uršna sela. DEKLE išče sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro , .POMAGALA VAM BOM". ODDAM stanovanje in prostor za obrt v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (4049/78). STANOVANJE in hrano ali plačilo " 10 star..... _ v dopo otroka. Novo mesto, Milana ---------------—-------ali plačilo nudimo starejši ali mlajši zenski, ki bi v dopoldanskem času pazila KRŠKO: 25. in 26. 11. ameriški film Boter. 27. 11. Akademija. 29. 11. jugoslovanski film Rdeči udar. 30. 11. ameriški film Človek iz doline. MIRNA: 25. 11. film Tedcum. MOKRONOG: 25. 11. film Kmečki upor. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 24. do 26. 11. ameriški barvni film Tišina, smejemo se! 27. in 28. 11. Gostovanje gledališča iz Trsta. 29. in 30. 11. francoski barvni film Težki dnevi podzemlja. Od 1. do 4. 12. ameriški barvni film Okrutne igre. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 23. do 26. 11. ameriški film King— kong. 26. 11. matineja Popajeve norčije. Od 27. 11. do 30. 11. in 1. 12. jugoslovanska drama Tja in nazaj. RIBNICA: 25. in 26. 11. italijanski barvni film Zadnje pribežališče. SEVNICA: 25. in 26. 11. italijanski film Polnočne strasti. 29. in 30. 11. ameriški film Prijatelj iz Amerike. QB Majcna 8, tel. 23-149. MLAD zakonski par išče enosobno stanovanje ali garsonjero v Črnomlju ali okolici. Naslov v upravi lista (4064/78). Motorna vozila PRODAM traktor Ferguson (35 KM). Franc Nahtigal, Drečji vrh 3, 68230 Mokronog. PRODAM zastavo 101, letnik 1976. Janez Gotlib, Luterško selo 5, Otočec ob Krki, tel (068) 85-163. ZASTAVO 101, letnik 1973, prodam. Naslov v upravi lista. (4054/78). PRODAM karamboliran fiat 125 PZ, letnik 1972 po delih ali v celoti. Informacije v upravi lista ali po telefonu 23-420(068). UGODNO prodam R 4, 1971. Mustavar, Trebnje. UGODNO prodam IMV kombi, letnik 1975, po sprejemljivi ceni. Pavlič, Krško, tel. 71-084. PRODAM FIAT 850 S, letnik 70. Pavec, Cankaijeva 27, tel. 22-744. PRODAM Z 101, letnik 1975. Informacije na tel. 24-189 (popoldne). PRODAM traktor 355 Ursus s koso (prednji ventil) in gosenicami. Tone Golob, Sela 3. PRODAM fiat 124. Telefon 22-654. PRODAM dobro ohranjen kombi Zastava 430 K, letnik 1976. Jožs Črtalič, Paderšičeva 36, Novo mesto, tel. 21—312. PRODAM fiat 750 skupaj ali po ddih. Jože Drčar, Brezovica 27, Mirna. PO UGODNI ceni prodam zastavo 750. Ogled vsak dan po 15. uri. Slavko Kastelic, Dol. Težka voda 33, Stopiče. PRODAM motor MZ (150-kubični), letnik 1976, in motor za zastavo 750. Alojz Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej. PRODAM zastavo 750, letnik 1969. Ogled od 15. do 18. ure. Ivan Balabanič, K Roku 29, Novo mesta KRAVO, staro 5 let, prodam ali zamenjam za letnega bikca. Stane Jarm, Dol. Prapreče 6, Velika Loka. PRODAM novo pohištvo Dragica za samsko sobo (postelja, jogi vložek, nočna omarica, omara). Ra-govska 34, Novo mesto. PRODAM kobilo, staro 6 let Je za vsako kmečko delo. Anton Golob, Veliki Slatnik 15, Nova mesto. DODATNO peč na drva (šir. 38 cm), ugodno prodam. Koštialova 16, Novo mesto. PRODAM spalnico in televizor. Informacije vsak dan od 17. ure dalje ali na telefon 21-433. Lebanova 52. PRODAM trajno žarečo peč in . kombinirano peč za kopalnfco. Grubar, K Roku 24, Novo mesta KUPIM rabljen puhalnik Tajfun, PRODAM Vdkswagen 1300, starejši letnik. Lado Urbančič, Koc. Poljane 13, pošta Dol. Toplice. PRODAM fiat 1100 (registriran, vozen) in dele za motor od Renaulta 8-10. Branko Uhemik, Otočec 4 8. AUSTIN 1300 prodam po delih. Matkovič, Dobliče 46, Črnomelj. PRODAM traktor Zetor 25 s plugom in kosilnico. Hrovat, Ratež PRODAM avto Fiat 750 v dobrem stanju. Bršljin 15, Novo mesta PRODAM osebni avto Zaporožec v dobrem stanju. Slavko Novinc, Veliki Lipovec 22, p. Dvor pri Žu šmberku. FIAT 126 P, letnik 1977, in moto-kultivator Rex-Combi s frezo ugodno prodam. Vire, Novo mesto, Pugljeva 2 (pri mostu). UGODNO prodam IMV tuergon (tri osi, nosilnost 1,5 tone). Petelin-kar, Cegelnica 20, Novo mesto, tel. 23-384. PRODAM UGODNO prodam TV 900 Gorenje in dobro ohranjeno 96-basno harmoniko Hohner. Telefon 23-930 po 15. uri. ZELO UGODNO prodam barvni televizor Gorenje. Ogled možen vsak dan po petnajsti uri. Jože Bregant, Cesta herojev 33 a, Novo mesto. PRODAM malo rabljen šivalni stroj Singer. Šmihelska 20, tel.. 22-313. PRODAM dve jdobri plemenski kravi. Švigelj, Stara Bučka 6, Škocjan. BARVNI televizor, brezhiben, ekran 61, ugodno prodam. Stani&, Nad mlini 20, Novo mesto, tel. 22-053. BILJARD, lepo ohranjen, prodam. Naslov y upravi lista ali po telefonu (068) 83—115 (4063/78). PRODAM gradbeno barako. Vprašati na telefon 21-110 (služba) ali 22-293 (doma). PRODAM dobro ohranjen otroški športni voziček. Informacije popoldne tel. 23-276. PRODAM trajno žarečo peč TOBI 6, staro 1 leto. PAVEC, Cankarjeva 27, tel. 22-744. PRODAM leseno hišo (4,5 x 11 m, hrastovi plohi). Hiša je za prestavitev, les je dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Franc Granda, Dobrava 14, 68275 Škocjan. PRODAM 50-60 ton hlevskega gnoja brez žagovine. Informacije pri Štefki Radišek, Ob potoku, 68270 Krško, od 15. ure dalje. PRODAM kotel za žganjekuho Kiper (nov) ali zamenjam za smrekov tesan les in kravo brejo 9 mesecev (tretje tele )l Ramuta, Osojnik 1, Semič. POCENI prodam televizor Calipso, star 4 leta. Radojčin, Majde Šilc 22, Novo mesto, telefon 23-813. PRODAM skoraj novo plinsko peč. Jože Grešak, Dol. Kamence 61 /a, Novo mesto, telefon 22-721. NOVO HOHNER harmoniko (120 basov) prodam. Cena ugodna. T. J., Gor. Straža 49 pri Novem mestu. PO UGODNI ceni prodam 4-delno omaro (višina 2,20 m). Jelka Ni-lič, Ragovska 16, st 25, III. nad str. UGODNO prodam dobro ohranjen lesen hram na Bočju v velikosti 6 x 4 m z vmesno pregrado, grajen leta 1953. Jože Zupančič, Podbočje 1. UGODNO prodam starejši čevljarski šivalni stroj. Urbančič, Koč. Poljane 13, Dol. Toplice. VALILNICA v Cegelnici je že začela sprejemati naročila za sezono 1979. Interesente prosimo, da si pravočasno naročijo piščance. V prvi polovici januarja bodo že piščanci. Gizel a Petelinkar, Cegelnica 20, tel. 23-384. JOŽE ZAGORC, Paha 2, Otočec, se zahvaljujem Janezu Novaku, daje odstopil od tožbe. JOŽE POLJANC iz Polja pri Krmelju se javno zahvaljujem vsemu zdravstvenemu osebju, zdravnikom in sestram za nego in uspešno zdravljenje, ko sem bil težje bolan in v mesecu oktobru v bolnici. KER SE ne morem osebno zahvaliti - prisrčna hvala poštenemu najditelju denarnice. MARIJA MALEŠIČ, Rosalnice. iv TJT 5 m 7' KUPIM rabljen pu , elektromotor (7,5 KS), slamoreznico z dvema nožema in že odvržen sadni mlin. Naslov v upravi lista (4051/78). KUPIMO 1000 kg otave. Zavod za socialno medicino in higieno, Mej vrti št. 5, Novo mesto. KUPIM obračalnik za traktor. Alojz Knafelj, Zabukovje 24, Raka. KUPIM VW 1300, karamboliran ali v slabem stanju (od 1968 dalje \ za rezervne dele. Naslov v upravi lista (4015/78). KUPIM rabljen jedilni kot z dvema stoloma ter karambdirano školjko za zastavo 750 (od 73. letnika naprej). Anton Mihoci, Cesta 4. julija 60, Krška POSEST PRODAM stanovanjsko hišo z garažo in drvarnico v .Šmihdu ob glavni cesti. Informacije: Zupančič, Šmihel 22. PRODAM travnik ob asfaltni cesti Sodražica- Žimarice. Parcela je velika pribl. 75 arov, lahko tudi zazidljiva. Cena po dogovoru. Franjo Zajc, Sodražica 113. PRODAM gozd v vdikosti 92 a 97 m2 v k.o. Golobinjek, ob cesti Mirna peč- GobadoL Jo ^Kresal, Stari trg 4, Trebnje. TRAVNIK v vdikosti 20 arov in 3 m2 v vinogradniškem okolišu nad Semičem v Beli krajini prodam. Informacije dobite pri Alojzu Kočevarju, Semič 25 a. NJIVO (35 arov) v Šentjerneju prodam. Za eno leto potrebujem posojilo 60.000 din. Vrnem z obrestmi Naslov v upravi lista (4041 /78). PRODAM vinograd nad Kostanjevico. Dostop možen z avtomobilom. Franc Juršič, Oštrc 4, Kostanjevica na Krki. PRODAM hišo z manjšim gospodarskim poslopjem in nekaj zemljišča pri Dobovi. Naslov v upravi lista (4065/78). UGODNO prodam parcelo na Dvoru. Meri 11 arov, od tega je 6,5 ara Vinograda, ostalo travnik. Na parceli je do prve plošče zgrajena počitniška hišica. Dovoz ugoden. Pismene ponudbe na upravo Dolenjskega lista pod šifro ,.BLIŽINA KRKE". (^OBVESTILA I ZAČELI SMO prodajati kokoši nes-nice, stare 20 mesecev, najprimernejše za zakoL Strugar, Svibnik, Črnomelj. RAZNE ostanke itisona, primerne za manjše kabinete, tekače, predpražnike in podobno lahko dobite po znižani ceni 40 - 50% v oddelku toplih podov in oblog Blagovnice KZ Krka na Grabnu pri Novem mestu. KVALITETNO izddujem in montiram v kratkem času vse vrste rolet Oglasite se pismeno na naslov: Anton Škufca, Škofljica 17, ali na telefon 87-215 Prigorica, Ribnica. LTH SERVIS ANTON VRŠČAJ, Črnomdj, Kolodvorska 56 tel. (068) 76-073, obveščam cenjene stranke, da opravljam servisne storitve v garanciji na LTH zamrzovalnih skmjah, izven garancije pa na vseh skrinjah, hladilnikih, hladilnicah in šankih. SERVIS CTC ANTON VRŠČAJ, ČRNOMELJ, Kolodvorska 56, td. (068) 76-073. Popravljamo in montiramo vse vrste gorilnikov za centralno ogrevanje, strokovno nastavitev izkoristka ogrevanja in najsodobnejši instrumenti. Izvršimo kompletno montažo z oljno in elektro instalacijo za gorilce. RAZREZ LESA vam opravi poceni, solidno in takoj po najnovejši tehnični metodi FRANC ZAGORC, žagarstvo, Šmalčja vas pri Šentjerneju. DOM FRATA priredi 29. novembra ples. Vabljeni! FANT SREDNJIH LET, srednje postave, vesde narave, srednje izobrazbe z lastno hišo in avtomobilom, začasno še v Stuttgartu, si ždi poznanstva in praznovanja novega leta z dekletom, ki se z dobrim razumevanjem prijateljstva lahko podaljša za trajno. Katera si ždi poznanstva, jo prosim, da mi s priloženo sliko odgovori na naslov: 7. Stuttgart 30, Postfach Nr /801, Deutschland. POGREŠAMO lovskega psa. Je srednje vdik, bd, z rjavimi lisami, ušesa ima eno rjavo, eno bdo z rjavimi pikicami. Sporočite na naslov: Saje, Gubčeva 19. Dam nagrada POROČNI PRSTANI! - Ste v zadregi, kaj bi kupili za trajno danlo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! V času od 9. do 15. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Pepca Može iz Plemberka - Andreja, Jožica Tomič s Trebelnega -Tomaža, Olga Derganc z Gradišča - Katarino, Zlata Gabrijel iz Trebnjega — Tino, Jožica Povše iz Kle-novika - Boštjana, Anita Klemše iz Portoroža - Deboro, Karolina Kerin iz Lomna - Mateja, Rozalija Malnar iz Gabrja - Danila, Marija Mihelčič z Mirne - Igorja, Antonija Panjan iz Doblič — Natašo, Martina Lah iz Knežje vasi — Janeza, Majda Žagar iz Birčne vasi - Matejo,Marica Bračun iz Podhoste - Suzano, Branka Slobodnik iz Krškega - Špelo, Jožica Pacek iz Velike vasi- Boštjana, Zdenka KrŽe iz Metlike -Evo, Marija Martinčič iz Šmalčje vasi - Martina, Marija Hočevar iz Škocjana - Melito, Ana Vidic s Suhorja - Boštjana, Marija Vidic iz Prečne - Mirjana, Antonija Nosan i Rateža - Sašo, Anica Kos s Studenca - Iztoka, Antonija Konda iz Trnovca - Dušana, EmiUja Košljar s Trške gore - dečka, Danica Vodopivec iz Velikega Dola - deklico, Nada Vidnjevič iz Paunovičev - deklico in Jožica Tomažin s Potovrha - Igorja. ČESTITAMO! SMUČIH ODGOVORU FRANCU GOLOBU se dodaja: Šentjernej 162. Marija Tratnik, Šentjernej. LEOPOLD HROVAT, Arčdca 4, Žužemberk, prepovedujem pašo žvine in kokoši po mojem posestvu v Podbukovju in vožnjo po poteh, ki niso v mapni knjigi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. STANE PUST, Grm 7, Trebnje, prepovedujem vožnjo in hojo po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ALOJZ POVŠE, Vd. Poljane 8, Škocjan, prepovedujem vsako vožnjo po travniku v Dol. Njivicah m po njivi s pšenico. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PREPOVEDUJEM vožnjo po mojih parcelah, po njivi za skednjem in nad vasjo. Preklic velja za vse, posebej za Martina Pečaveija, ki trdi, da so po obeh parcelah poti. V nasprotnem primeru bom kršitelje sodno preganjala. Terezija Cesar. Nestoplja vas 7, Semič. ANA MAKŠE, Mirna peč 33, prepovedujem prodajo premičnin in nepremičnin Ludviku Makšetu, Mirna peč 33, ker sem lastnica jaz. Hkrati opozaijam vse pred nakupom. Če Ludvik Makše tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. mmsm DRAGI mami KATARINI ŠKOF iz Sel pri Jugorju čestitamo za 75. rojstni dan z željo, da bi bila med nami še mnogo let. Vsi njeni. DOBRI, skrbni mami IVANI PUNCER ŠIČ, po domače Hrvatovi mami iz Doljnih Radulj pri Bučki, ždijo za njeno 80-letnico še dolgo vrsto let srečnega in zdravega življenja njeni otroci iz Bdgije in domovine. DRAGI mami MARIJI DAROVEC iz Vinjega vrha 20 za 74. rojstni dan iskrene čestitke ter da bi bila še ddgo med nami zadovoljna in zdrava, želi hčerka Mimi s sine-tom. LJUBEMU možu ALOJZU BRULCU, ki je začasno v Sinddfingnu i zdravja. Zena Milka, sin, Igor in hčerka Lea. V času od 11 do 18. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Zdenka Radovanič iz Podvrha - Ivana, Marija Štefančič iz Pleterij - Vanjo, Anica Mlakar iz Drušč - Darjo, Nevenka Markovič iz Brežic - dečka, Ida Kržan iz Sevnice - Stojana, Anica Cvetkovič.iz Rud - Barbaro, Marija Prah iz Krajnih brd - dečka, Anica Oštilj iz Luga - Tomislava, Darinka Suša iz Brežic - dečka, Lidija Drešar iz Rud - Zdravka, Elizabeta Križanič iz Brežic - dečka in Marija Škoc iz Samobora - deklico. - ČESTITAMO! V tem času so pri nas umrli: Marija Žmavc - soc. podpiranka iz Brežic, stara 93 let, Ivan Bradač -nočni čuvaj iz Brežic, star 54 let, in Jože Bukovec - upokojenec iz Krškega, star 74 let. V SPOMIN Dne 21. novembra je minilo leto dni, kar nam je umrl dragi mož in oče ANTON LUZAR iz Potov vrha Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi! Potov vrh, dne 21. novembra 1978 ZAHVA LA V 10. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš ljubljeni sin BRANKO POPOVIČ iz Novega mesta Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Hvala tudi kolektivom Zavoda Dornava, tovarni zdravil Krka-ampulni oddelek, župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: Vsi njegovi! V SPOMIN 29. novembra bosta minili žalostni dve leti, odkar si nas nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil. Odšel si od nas za vedno, naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric LEOPOLD BAJDA iz Mrtvic pri Leskovcu Težko se je vživeti v to, da te niveč med nami Tih in žalosten je naš dom brez tebe. Odšel si, nikdi več se ne vrneš, bdečina pa je ostala. Nikoli te ne bomo pozabili Še vedno živiš z nami in mi smo vedno s teboj. Prisrčna hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiščete njegov grob. Vsi njegovi DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rusija, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107- 32000-009- 8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din). Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek filmi in prelom ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Ili MGOtlOVMS#* . 4l#OmA\'iPOf?f »«»»»i»ii»m__________f f fcULt« tfti DOLENJSKI LIST ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, botre in tete JOŽEFE ČINKOLE roj. LUMPERT iz Dob ruške vasi pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali in ji poklonili cvetje, nam pa stali ob strani v najtežjih trenutkih. Se posebno se zahvaljujemo usmiljenim sestram iz Škocjana za vso pomoč in nego naše pokojnice. Hvala vsem, ki ste pokojnico spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: hčerki Pepca s Tatjano, Fani z družno, sestra Francka in brat Vinko z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA Izgubili smo našega dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA REDENŠKA iz Apnenika pri Boštanju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v težkih in najtežjih trenutkih na kakršenkoli način pomagali. Hvala kolektivu Jugotanina za podaijeni venec, pevskemu zboru iz Sevnice za občuteno zapeti žalostinki ter duhovniku iz Boštanja za lepo opravljeni obred in tople poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste cenili našega očeta, mu darovali cvetje in ga spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Anica in otroci z družinami ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očka, sina in brata JANEZA GALIČA iz Cegelnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in pokojnika v tako velikem številu spremili do njegovega mnogo preranega groba. Hvala zdravnikom in vsemu zdravstvenemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto za nego in pomoč. Posebno se zahvaljujemo KZ Krki-TOZD Agroservis Žabja vas za tako lepo organizacijo pogreba in vsestransko pomoč, članom Združenja šofeijev in avtomehanikov za spremstvo in poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala godbi in pevcem za zapete žalostinke in vsem za podaijene vence in cvetje, sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč ter proštu za pogrebni obred. Neutolažljivi: žena Anica, hčerki Vilma in Janja, mama, oče, brat in sestra z družinama, tašča, svaki in svakinje ter drugo sorodstvo Novo mesto, dne 20. novembra 1978. DRAGI POTNIKI dobrodošli v DC-10, prvem širokotrupnem letalu v floti JAT. Zračni »velikan« lahko sprejme v posebno komfortno kabino naenkrat 282 potnikov, njegova hitrost je 980 km na uro, na daljavo do 9500 km. Od 15. decembra bo letel DC-10 enkrat tedensko na neposredni liniji iz Ljubljane v New York. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu podarili toliko vencev in cvetja in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo ZB in GD Slamna vas, tov. Govedniku ža poslovilne besede pred domačo hišo, podjetjema Komet in Beti za podaijene vence in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Bariča, sin Martin, hčerki Jožica in Mimica z družinama ter brat in sestra z družinama DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE SOLE NOVO MESTO TOZD XIII. SNOUB BRŠLJIN razpisuje prosta dela in naloge: 1. POMOČNIKA RAVNATELJA SOLE za dobo 4 let; 2. UČITELJA FI-MA ali Fl—TEH za nedoločen čas. POGOJI: pod 1: pogoji, kot jih predpisuje zakon o šolstvu pod 2: predmetni učitelji ustrezne smeri. Lastnoročno napisane ponudbe s podatki o dosedanjih zaposlitvah in dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo DELELOVNI SKUPNOSTI TOZD OSNOVNE ŠOLE XII. SNOUB BRŠLJIN NOVO MESTO v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili o izidu v 15 dneh po sklepu sveta delovne skupnosti ZAHVALA V 52. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in stari oče MARTIN PLESEC iz Slamne vasi št. 8 DOMA-Mokro-I iz rok Da dinar daje dva in več s s * I s Ko je Oton Šket, tedanji J sekretar sevniškega Stillesa * pred nekako šestimi leti pre-£ vzel predsedstvo sevniške * krajevne skupnosti, je bilo v 0, blagajni pičlih štirideset tiso-J čakov. S takim denarjem po-\ krivati želje in potrebe nad £ 6.000 ljudi na območju 35,7 # kvadratnega kilometra je J bolj podobno svetopisemski P prispodobi p nasičenju lačne JJ množice s kruhom in ribami, # kot resničnosti. Sevniška J- krajevna skupnost je bila g svoj čas drobiž v morju akcij J! ostalih ambicioznih krajev- nih skupnosti sevniške obči-t ne. V pojmovanju okoliča-} nov zato ni manjkalo pikrih t opazk, češ vi boste že, saj imate sedež občine. To misli t tudi še sedaj prenekateri Sevničan. » Tisti, ki so sami zavihali , rokave in segli v žep, imajo na novo asfaltirane ulice, 1 glavna ,,občinska" republiška cesta pa je še nadalje razrvana. Očitno je bilo treba tudi nekaj poguma in novega duha, zgolj jadikovanje [ ■ ni vodilo nikamor. To je tu- 2 di osnovna misel Otona Ške-j ta, ki je bil prišel v Sevnico £ kot mlad strokovnjak iz Mu-f šičke vasi pri Celju in ki je za letošnji občinski praznik 4 prejel plaketo heroja Dušana Kvedra-Tomaža. , Najbolj mi bo ostal v spominu eden prvih sestankov vaškega odbora na Ži-garskem vrhu. Bile so izreče-0 ne hude besede, češ ti si dal £ in ti ne. Sedeli smo dalje in J se med drugim pogovorili o p pisanju računov v dvojniku, J za kontrolo. V enem tednu je bil poln blok s popisni-cami materiala, seveda tudi ni manjkala udeležba občanov v znesku 8.000 dinarjev. Sled ih je gradnja velikega vodovoda," se spominja predsednik Šket. Na podoben način gre naprej iz leta v leto, do ene od najuspešnejših akcij asfaltiranja dobrih 5 km dolge ceste od Sevnice do Lončarjevega dob in Brezovega. Da rodi en dinar dva, če ne že kar tri, najzgovorneje povedo predračunske številke: ob njih se je domala zavrtelo marsikomu, saj je bila predračunska številka 11 milijonov (novih!), na kraju pa so vse skupaj postorili za 3,2 milijona! V Stillesu, kjer je Oton Šket začel poklicno pot v Sevnici, ni manjkalo kriznih obdobij. V kritičnih časih je poleg sekretarstva prevzel še mesto vršilca dolžnosti direktorja. Prebrodili so, imenovali novega direktorja, ko je spet kaj zaškripalo, je vnovič postal v. d. Trenutno ima spet eno od najbolj samosvojih del in nalog v občini. Je direktor konzorcija za izkoriščanje kremenčevih peskov v občini, čeprav zaenkrat le-to niti pravno ni zapisano. Gotovo je le, da ležijo stotisoči ton prvovrstne mivke v kozjanskem delu občine. V priročni omarici ima vzorce laboratorijskih raziskav peščenega rudnega bogastva, ki je ocenjeno na 90 milijonov ton. Naloga je velik izziv njemu osebno, sevniški občini in Posavju. ALFRED ŽELEZNIK NISO ŠE ODPISANI - Ansambel Rudolfovo bo v torek, 28. novembra, zvečer ob 19. uri po dolgotrajnem molku znova javno nastopil. V počastitev dneva republike je pripravil koncert in ples v novomeški športni dvorani Marof. Edina kvalitetna dolenjska rock skupina obljublja povsem nov program, v katerem ne manjka novih izvirnih skladb. Kam v torek na predpraznični večer? Za mlade to ni več vprašanje. Na sliki: rudolfovci. (Foto: M. Markelj) Jubilej senovskega knapa Zlatoporočenca Marija in Janez Strnad—Rudar od rane mladosti do upokojitve — Udarnik in nagrajenec 18. novebra sta natanko po petdesetih letih ponovno sklenila zakonsko zvezo Marija in Janez Strnad s Senovega. Zlata poroka kot zlata, obljube za podaljšano zvestobo in ljubezen, čestitke številnih sorodnikov od blizu in daleč, skratka, lep življenjski jubilej, ki so ga deležni le malokateri. Pa vendar je druga poroka Strnadovih nekaj posebnega, saj je v teh petdeset let njunega življenja vtkano težko rudarsko življenje predvojne in povojne Jugoslavije. Njun jubilej je bil za rudarsko Senovo pravi praznik, saj je bil Janez rudar od rane mladosti do zaslužene upokojitve, za kar je prejel red dela III. stopnje. Svojo delovno pot je Strnad pričel 1920 pri takratnem Rudniku Senovo. „Takrat smo bili pravi knapL Tri orodja smo poznali in vozički so morali biti polni črnega zlata, za hrbtom pa nam je vsak čas grozila brezposelnost in negotova prihodnost," se spominja začetkov, ko se je zapisal med kopače. Že pet let kasneje sije, iskaje večjega kosa kruha, preselil v Srbijo. Nobeno delo v jami ni bilo za Janeza pretežko, povsod je zagrabil, kjer je bilo potrebno. Spet se je vrnil v rodno Senovo. Pokojniki se umikajo živim Posmrtne ostanke pokojnikov bodo prenesli na novo pokopališče Te dni, natančneje 10. novembra, je minilo 30 let, odkar je bil na starem kočevskem pokopališču pokopan zadnji pokojnik. Prav tu se bo v kratkem začela gradnja nove stanovanjske soseske „4. maj“. Kdor bi želel prekopati posmrtne ostanke svojcev, to lahko stori. Svojo namero pa mora prej priglasiti krajevni skupnosti Kočevje-mesto, kjer bo dobil ostala napotila. Rok za prijavo je mesec dni. Med gradnjo oziroma prekopavanjem tega območja bodo vse posmrtne ostanke, ki jih bodo našli -gre predvsem za kosti pokojnikov -zbrali v plastične vreče in jih pokopali na skupnem prostoru na novem kočevskem pokopališču. Sem bodo prenesli tudi pocinkane krste s posmrtnimi ostanki, če jih bodo kaj našli. J. P. : POZNAMO JONAKE POSEBNE SORTE Navadno se razkokoua-kajo za šankom ali za mizo v hotelski rastavraciji. Med bratci, ki hočejo poslušati. Takrat vedo vse o vsem in o vseh. Vedo, kako bi bilo treba delati in kaj ni prav, kdo je pošten in kdo pokasira največ dnevnic v občini, iz zaupnih virov zvedo marsikaj, da se človeku ježijo lasje na glavi, izvohajo, kdo je kriv, da gredo nogavice ob barvo, vedo celo to, kdo zahaja v tujo, namesto v svojo posteljo. ,.Marsikdo bo menjal barve na obrazu, ko spregovorim ,“ navadno zaključijo svoj monolog, posrebajo še dva deci mladega vina in vzame jih noč. Te iste junake vsevede sem že velikokrat srečal na najrazličnejših sestankih, na mestih, kjer naj bi se reševali družbeni problemi, medsebojni odnosi, kjer naj bi se kovali načrti, odpravljale napake, ki gotovo nastanejo ob vsakem delu. Nestrpen sem čakal njihovih ostrih besed, izbruhov resnice, čakal sem, da bodo padale maske z obrazov, da se bo končno razčistilo, kdo pije in kdo plača. Toda nič: junaki vsevedi so sedeli zaprtih ust, listali za hrbti drugih dnevno časopisje ah pa so dremuc-kali kot mački na toplem spomladanskem soncu. Pa sem si mislil, da s temi ljudmi nekaj ni prav, da niso ne junaki, Se manj vsevedi, da so navadne čenče, nergači, strahopetci, ki so glasni le tedaj, ko so podprti z družbo somišljenikov in z maliga-ni iz kozarca. Se mi zdi, da ljudje takšnega kova niso naredili še nikdar kaj koristnega. Morda pa so: zase? Po sestanku pa „Jovo na novo“. Slišati jih je v hotelu in izza šankov gostiln, ki jih, hvala bogu, pri nas ne manjka. Se mi bliska, da bi bilo treba za ljudi iz takšnega in podobnega testa organizirati sestanke na krajih, kjer si upajo odpreti usta. Toda škoda truda, saj iz njih tako in tako ne prihaja kaj omembe vrednega. TONI GAŠPERIC Prišel je v času redukcije. V korist tovarišu se je odpovedal delovnemu mestu in se vrnil v Srbijo ter do okupacije kopal v rudnikih Rtanj, Bogo-vino, Aleksinac in drugje. V času okupacije je preživljal težke dneve z družino po nemških taboriščih, se po osvoboditvi vrnil v rodno Senovo in se zaposlil v rudniku. „Domovina nasje potrebovala. Delali smo ob sobotah, nedeljah in praznikih," pravi večkratni delovni udarnik in udeleženec številnih delovnih akcij. J.P. KOVINARSKA POSTAVILA DOMŽALSKI ANTENSKI STOLP Med poslušalci radia Ljubljane na srednjem valu je bilo minuli teden nekaj negodovanja, saj je postaja na prejemniku izginila kot kafra. V tem času je radio tudi slavil svojo 50-letnico. Razlog tega molka je gradnja novega antenskega stolpa pri Domžalah. Poudariti je treba, da ta zahtevna dela opravlja deset monterjev krške Kovinarske pod vodstvom obratovodje zunanjih montaž Ivana Papeža iz Sevnice. Tudi elemente tega stolpa so izdelali v Kovinarski. Velikansko dvigalo mariborske Hidromontaže, ki je prispelo v Domžale iz Splita, je v torek že zapustilo gradbišče. S svojo „roko“ je namreč lahko seglo le do višine 142 m.Naprej bodo krški monterji delali sami. Več o delu krške ekipe bomo še poročali. A. Ž. KRAPI V RINZO IN JEZERO Ribiška družina Kočevje je te dni voložila v Rinžo 513 kg porujskih krapov in 21.000 mladic krapa, v nastajajoče jezero na opuščenem dnevnem kopu bivšega rudnika Kočevje pa 1.000 mladic krapov. Ves vložek je veljal ribiče 60.000 din. V rudniško jezero so ribiči vložili krape zato, ker so po letos podpisanem sporazumu z občinsko skupščino Kočevje dobili v upravljanje vse vode na območju občine, se pravi tudi to jezero. NJUNIH PETDESET LET - Zakoncema Strnad s Šenov krajevnem uradu nazdravil s kipečim vinom predsednik Radej in jima zaželel še mnogo srečnih let. (Foto: J. Pavlin) ta je na Jože NI BILA DREVESNA KORENINA — Takega korenjaka iz družine hrenov je našel v nasipu zemlje, ki so jo izkopali pri gradnji hiše, Alojz Rogelj z Rdečega kala pri Dobrniču. Daleč naokoli ni bilo starejšega občana, ki bi v svojem življenju že videl tako hrenasto ,.zverino". Ker imajo pri Rogljevih gostilno, bo hren spremljal kakšnih 50 kranjskih klobas. Bitka na Neretvi „Še tn znamKe do konca tega leta izven rednega načrta izdaj za leto 1978,“ smo zapisali v na asm listu. Izdana pa je bila še četrta in dana v prodajo 10. novembra. Posvečena je 35-letnici bitke na Neretvi Maršal Tito je zapisal: ,,Lahko bi rekli, da se je v bitki na Neretvi reševala usoda naše revolucije. Tu so združeni okupatorji Nemci in Italijani ob pomoči ustaške vojske ter četnikov Draže Mihajloviča, ki so se jim pridružili na Neretvi, začeli do takrat svojo največjo ofenzivo proti naši narodnoosvobodilni vojski. To je bila ena najslavnejših in hkrati najbolj humanih bitk. V njej so bile nemške in italijanske sile potolčene, četniki, ki so skupaj z Nemci in Italijani jurišali na naše položaje, pa so bili tako potolčeni in dobili tak udarec, da si od njega niso mogli več opomoči Bitka za ranjence v četrti ofenzivi je bila edinstvena na svetu." Znamka bo torej lepa dopolnitev zbirkam, ki obravnavajo dogajanja v NOB. Skoda, da ni izšla že v rednem programu, in to po možnosti v več motivih. Na tej znamki v vrednosti 2 din je motiv umetniške slike „Pre-hod čez Neretvo", ki je delo akademskega slikaija Ismeta Mujezinovih. ANDREJ ARKO »Kokošnjak” in „Romi” naprej Kočevski in novomeški filmski amaterji uspešni V Celju je bilo pred pričetkom tedna slovenskega filma 11. in 12. novembra že 14. srečanje mladih filmskih ustvarjalcev Slovenije. Na srečanju je sodelovalo 14 filmskih krožkov s 43 filmi. Žirija, v kateri so bili M. Borčič, M. Križaj, Š. Lozič in T. Rački, je med deseterico filmov, ki bodo zastopali našo republiko na zveznem festivalu v pionirski konkurenci, uvrstila tudi film ,.Kokošnjak". Film so posneli člani FKK Kočevje. Žirija je film označila kot napet, zanimiv in ritmično ter tehnično dobro izpeljan. Slika in barva sta v filmu harmonično zlita. V izbrani deseterici je tudi film „Rom i“, ki so ga posneli člani FK gimnazije v Novem mestu. Film bo na zveznem festivalu amaterskih filmov nastopal v mladinski konkurenci. F. BRUS Zmagali domačini To jesen je bilo še posebno živahno v vrsti mladinskih organizacij v pokrajini, ki so se vključile v kviz znanja o poznavanju samoupravljanja sklepov partijskih in mladinskega kongresa Zaključna regijska prireditev je bila v soboto v Mokronogu. Domačini, člani trebanjskega občinskega prvaka, sestavljeni iz vrst mladih v občinskem predsedstvu ZSMS in treh vojakov iz mokronoške enote JLA so ugnali konkurenco iz Črnomlja v POKAL V ROKAH ČINOV - Vojak iz noga prejema pokal iz predsednice občinske konference ZSMS Trebnje Anke Ostanek. (Foto: Železnik) podobni sestavi s precejšnjim naskokom - 27 : 19. Boj je bil preoej ogorčen. Vseeno veja pribiti, da 9e je pri odgovarjanju še najbolj mučila žirija. V bodoče po vsej verjetnosti ne bi škodila manj zavita vprašanja, kar seveda ne pomeni, da ne smejo biti težka. Vmes so se, kot po navadi v takšnih tekmovanjih, prepletali nastopi kulturnih skupin in posameznikov: članov mokrnoške folklorne skupine, trebanjskega dekliškega okteta, novomeškega vojaškega zabavnega ansambla, dveh „klap" črnomaljskih vo jakov z izredno ubranim petjem, Sevničanov in še koga. Republiškega tekmovanja se bodo torej udeležili zmagovalci iz trebanjske občine. Črnomaljčani so imeli pač manj sreče in so drugi, pred Novomeščani in Metličani A. Ž. NA RIN2I PRVI LED Po zadnji zimi je Rinža prvič zal denela 15. novembra, ko je bilo stopinj pod ničlo. Ta dan so biK na Rinži še razne vodne ptice, ki se zadrževale tam, kjer voda še popolnoma zaledenela. Že našle njega dne pa je temperatura zdrkn še za 3 stopinje niže, Rinža je skol povsod zaledenela in vodnih ptic bilo več videti. ZADNJI GOBARSKI ZDRAV - Kdo motilo in zvabilo teh neprijaznih dneh ka, da sta pokukala na zamrzlih tal v Travah blizu roške vasi. Našla ju je Udovč z Gornje Težke seveda prinesla pokazat v uredništvo. GOL TISTIH Z OJNIC - V zakonskem jarmu se morajo možje odreči marsikateri „mali svobodici, “ samo da je mir pri hiši. Kdaj pa kdaj pa le lahko uidejo iz ojnic tako, kot tile nogometaši, ki v Šmarjeti že peto leto zapored prirejajo nogometno tekmo, v kateri se pomerijo poročeni z neporočenimi Na igrišču je obe enajstorici kaj lahko razločiti, saj tiste, ki jim v zakonu dobro gre, spremlja trebuh, ob robu igrišča pa jih bodrijo zavzete ženice, ki jih tudi ob tem veselju ne pustijo samih. Končni rezultat je bil: gol prednosti za neporočene. (Foto: Janez Pavlin)