PREDLOG DRUŽBENEGA NAČRTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1876-1980 PRILOGA ŠT. 6 LETNIK H. JULU 1976 sjicupkosT 'JjtostCorsaadC ELEGATSKA TRIBUNA GRADIVO ZA 24. SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE, KI JE SKLICANA PO ZBORIH IN SICER: 24. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI BO 15. JULIJA 1976 OB 16.30 V DVORANI DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Z NASLEDNJIM X 13. Sklep o soglasju k oskrbninam VVZ občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 14. Kadrovska vprašanja — izvolitev delegata v svet za LO, varnost in DS skupščine mesta Ljubljana — izvolitev člana upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in VVZ — izvolitev delegatov v organe skupnosti slovenskih občin 15. Informacije o ponovitvi samoprispevka za gradnjo osnovnih šol in VVZ 15. Delegatska vprašanja 24. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA BO 12. JULIJA 1976 OB 12. URI V DVORANI SKUPŠČINE OBČINE Z NASLEDNJIM dnevnim redom: dnevnim redom: 1. Izvolitev verifikacijske komisije 2. Potrditev zapisnika 22. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 27. maja 1976 3. Predlog razvoja za obdobje 1976—80 — občine Ljubljana Moste-Polje — mesta Ljubljane — ljubljanske regije — SR Slovenije 4. Odlok o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4,5 FUŽINE 5. Odlok o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijah G-6 6. Zaključni račun proračuna občine za leto 1975 — odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 — sklep o potrditvi zaključnih računov za leto 1975 — sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1975 7. Predlog financiranja programov solidarnosti krajevnih skupnosti 8. Sklep k družbenemu dogovoru o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti 9. Samoupravni sporazum o ustanovitvi kluba samoupravljavcev 10. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o združitvi Rlasbene šole Moste in glasbene šole Polje 11. Sklep o potrditvi statuta glasbene šole Ljubljana Moste-Polje 12. Odločba o prenosu osnovnih sredstev na VVZ 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 22. seje družbenopolitičnega zbora z dne 24. maja 1976 3. Družbeni program razvoja za obdobje 1976—1980 — občine Ljubljana Moste-Polje — mesta Ljubljane — ljubljanske regije — SR Slovenije 4. Delegatska vprašanja GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE—POLJE 24. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA BO 15. JULIJA 1976 OB 16.30 V DVORANI SKUPŠČINE OBČINE Z NASLEDNJIM dnevnim redom: 1. Izvolitev verifikacijske komisije 2. Potrditev zapisnika 22. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 27. maja 1976 3. Predlog razvoja za obdobje 1976—80 — občine Ljubljana Moste-Polje — mesta Ljubljane — ljubljanske regije — SR Slovenije 4. Odlok o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4,5 FUŽINE 5. Odlok o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta v Ob rij ah G-6 6. Zaključni račun proračuna občine za leto 1975 — odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 — sklep o potrditvi zaključnih računov za leto 1975 — sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1975 7. Predlog financiranja programov solidarnosti krajevnih skupnosti 8. Sklep k družbenemu dogovoru o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti 9. Samoupravni sporazum o ustanovitvi kluba samoupravljavcev 10. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o združitvi glasbene šole Moste in glasbene šole Polje 11. Sklep o potrditvi statuta glasbene šole Ljubljana Moste-Polje 12. Odločbe o prenosu osnovnih sredstev na VVZ 13. Sklep o soglasju k oskrbninam VVZ občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1976 14. Kadrovska vprašanja — izvolitev delegata v svet za LO, varnost in DS skupščine mesta Ljubljana — izvolitev člana upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in VVZ — izvolitev delegatov v organe skupnosti slovenskih občin 15. Informacije o ponovitvi samoprispevka za gradnjo osnovnih šol in VVZ 16. Delegatska vprašanja y X. 2 Z družbenim načrtom občine se usklajujejo skupni interesi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih in prostorskih potreb delovnih ljudi in občanov v občini. V skladu z določili nove ustave je celoten sistem družbenega načrtovanja zasnovan na načelu, da so temeljni nosilci načrtovanja delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih na podlagi svojih celovitih interesov. Zato je osnovni cilj naših prizadevanj v srednjeročnem obdobju povečanje materialne baze in s tem izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delovnega človeka. Razvojni cilji in naloge občanov in delovnih ljudi v občini Ljubljana Moste-Polje izhajajo iz ciljev temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti oziroma samoupravnih interesnih skupnosti kakor tudi ciljev družbenega razvoja Ljubljane in republike. V skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega načrtovanja je predlog družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za ob- dobje 1976—80 izdelan na osnovi dogovora o temeljih družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za to srednjeročno obdobje, ki so ga obravnavali in sprejeli temeljni nosilci načrtovanja in družbenopolitični dejavniki v občini, kakor tudi na tistih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, sklenjenih na ravni občine, mesta in republike, katerih udeleženec je tudi naša občina. Predlog družbenega načrta vključuje predvsem tiste razvojne usmeritve, ocene in projekcije, ki izhajajo iz dogovorjenih osnov in so pogoj za skladnejši ekonomsko-socialni razvoj občine v tem petletnem obdobju. Za zagotovitev ustavne pravice delavcev in občanov v procesu srednjeročnega načrtovanja daje izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na podlagi zakona o temeljih sistema družbenega načrtovanja v javno razpravo PREDLOG DRUŽBENEGA NAČRTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1876-1980 Občina Ljubljana Moste-Polje je sestavni del Ljubljane, Danes zaposluje občina Moste-Polje 15 % vseh delavcev ki združuje pet občin: Center, Šiško, Bežigrad, Vič-Rudnik Ljubljane in ustvarja okoli 15% družbenega proizvoda in Moste-Polje. Ljubljane ter okoli 4 % družbenega proizvoda SR Slovenije. Območje občine obsega 15.236 ha, od tega je 54% gozdov, 35 % kmetijskih površin in 11 % nerodovitnih površin. Po deležu zaposlenih in družbenega proizvoda je med pe- Občina Moste-Polje je v prvih povojnih letih nosila pečal timi ljubljanskimi občinami na četrtem mestu. Število pre-predmestnega delavskega in kmečkega naselja, v katerem je bivalcev se je podvojilo in danes prebiva v občini 18 % vseh prebivalo okoli 25.000 prebivalcev. Značilno za njen razvoj prebivalcev Ljubljane. Gostota prebivalstva se je povečala je hitra urbanizacija in s tem preosnova socialnoekonomske od 165 prebivalcev na kv. m v letu 1948 na 330 prebivalcev strukture, ki je spremenila tudi zunanjo podobo občine. na kv. m. I. KLJUČNI PROBLEMI V DOSEDANJEM RAZVOJU , *• Iz dosedanjega razvoja občine ugotavljamo, da tako ekonomski "* Prostorski potencial nista bila uporabljena smotrno do take mere, a hi bili doseženi hitrejša rast sredstev in višja raven zadovoljevanja •"užbenih in individualnih potreb. Odločujoči dejavnik v procesu •Hžbene reprodukcije je človek. Od njegove organiziranosti in njenega motiviranja bistveno zavisijo rezultati v tej reprodukciji. Ugo-avUamo, da uresničevanje načel samoupravljanja in delegatskega sidrna omogoča optimalno uporabo vseh človekovih sposobnosti, ki v Preteklosti s prepočasnim uveljavljanjem ustavnih načel nismo v Ceh>ti aktivirali. 1 raven porazdelitve socialnih dobrin za vse delovne ljudi in obč° ljubljanskih občin; — za zagotovitev skladnega razvoja družbenih dejavnosti PoS?jj Sevali dograjevanje sporazumevanja in dogovarjanja med krajevni skupnostmi, TOZD iz gospodarstva in TOZD s področja družbe0' dejavnosti; — zagotovili skladnejši razvoj urbanizacije s poudarkom na sni in intenzivnejši gradnji socialne infrastrukture; — s sprejetjem ustreznih urbanističnih dokumentov in z doslcdf° upoštevanjem le-teh zagotovili racionalno izrabo prostora; ■ — določili vrsto, način in časovno zaporedje izvajanja sanacij6 P sameznih kompleksov oziroma območij občine (področja nedovoU nih gradenj, zaostala komunalna opremljenost, kot je kanalizacijsko in Vodovodno omrežje, itd.); -— zagotovili potrebe po prostoru na naslednje možne načine: a) s širjenjem v okviru obstoječih lokacij v namensko programiranj območjih (adaptacije, novogradnje); b) z zaključevanjem in kompletiranjem programa v že odprtih ob-m°čjih (novogradnje); c) z določitvijo oziroma izborom, pripravo in odpiranjem novih namensko strogo opredeljenih con oziroma področij z uskladitvijo v$eh interesov na posameznih območjih; , —'Z ustreznimi ukrepi zagotovili preprečevanje onesnaženja zraka ■n vode (vodni rezervati, plinifikacija, toplovod, kanalizacija); — nadaljevali z zaščito bregov rek in potokov na poplavnih območjih; , — zagotavljali odpravljanje razlik med posameznimi območji občine z racionalno načrtovano gradnjo družbene in komunalne infra-s,rukture; — nadaljevali z izdelavo dolgoročnega razvojnega načrta mesta Kot celote z opredelitvijo vloge posamezne občine v tem načrtu ter s Posebnim poudarkom na vzpostavitvi porušenega ravnotežja; — posebno pozornost posvečali uveljavljanju družbene samozaščite v TOZD in njihovih asociacijah, krajevnih skupnostih in skupš-Cl^ občine ter razvijanju varnostne kulture med delovnimi ljudmi in lil. DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ V OBDOBJU 1976-1980 ; ;t .;t A. GLOBALNI KAZALCI RAZVOJA Tendence razvoja preteklih let, ki se kažejo v upadanju *0$podarske rasti in neusklajenem ekonomsko-socialnem blzvoju občine, terjajo v srednjeročnem obdobju pospešeno ^podarsko rast, ki naj temelji na kvalitetnih premikih v 'Ukturi proizvodnje: v kapitalno intenzivnih naložbah ter “tveno večji udeležbi produktivnosti dela in drugih kvali-«nlh dejavnikov pri ustvarjanju družbenega proizvoda, *°r tudi vključevanju delovnih organizacij v delovno in hodkovno povezane in soodvisne reprodukcijske celote v ^nskem in jugoslovanskem prostoru. -,‘'8 teh osnovah bo moral družbenogospodarski razvoj ‘ekati tako, da bodo dosežene najmanj naslednje po-Pčečne letne stopnje rasti: ^*lni družbeni proizvod ■Poslovanje ,0duktivnost dela 6,5 2 4,4 V H je uogovoru o temeljih srednjeročnega načrta občine so oprcdel-,> stopnje v razponih (DP 6,5 do 7, zaposlovanje 2 do 2,5, produk-£,n°st dela 4,4 do 4,7), odvisno od realizacije predvidenih investicij. resničitev skladnejšega družbenoekonomskega razvoja pa je mi-^ n° potrebno doseči navedene stopnje. luv-8 °*iU 1961—1974, do leta 1980 pa je pričakovati hitrejši razvoj acjavnosti, kar je razvidno iz naslednjega pregleda: enem proizvodu občine Jj^kundarnega sektorja >!r ^ '"dustrija ^ gradbeništvo Proizvodna obrt 1970 1975 1980 56,0 57,9 59,5 39,1 42,5 44,9 13,6 12,5 11,9 3,3 2,9 2,7 g. ltrejši tempo razvoja bo v sekundarnem sektorju možen predv-r8st °a ra^un industrije, kar je razvidno tudi iz programiranih stopenj 1 realnega družbenega proizvoda do leta 1980: 1971—1975 (v %) 1976—1980 6,7 7,4 6,9 8,1 5,5 5,9 6,0 5,2 5,”,te™sck,or ^dheništvo ‘Zvodna obrt itttfu L'd.e na načrtovano realizacijo investicij predvidevamo, da se bo *U(jj S*r^a hitrcje razvijala od drugih dejavnosti, na kar bo vplivalo M0st"k( ^j^aibna naloga sekundarnega sektorja je tudi vključevanje v fcsk ®r°dno delitev dela, ki je odvisna od uresničevanja predhodno Cn'h cdjev razvoja. Izvozna aktivnost bo v srednjeročnem ob-,Usmerjena v iskanje novih tržišč, v boljšo organiziranost, v V kdrj Valitcto zunanjetrgovinskih delavcev, prestrukturiranje izvoza %V.SI Analnih proizvodov itd. Osnovni cilj zunanjetrgovinskih pri-®ni bo izboljšanje izvozno-uvoznega salda. INDUSTRIJA Industrija je nosilec gospodarskega razvoja v občini in ustvarja okoli 42 % celotnega družbenega proizvoda. Njena značilnost je v heterogenosti panog lahko predelovalnega značaja (zastopane so skoraj vse panoge), razdrobljenosti ter ekonomski in tehnološki zastarelosti. Glavne panoge so kovinska, živilska in papirna, ki ustvarjajo okoli 65 % družbenega proizvoda te dejavnosti, v okviru teh pa ustvarjajo podjetja Žito, Kolinska, Saturnus in Papirnica Vevče pretežni del družbenega proizvoda teh dejavnosti. Glede na predelovalni značaj in veliko navezanost na uvoz surovin (okoli 65%) je industrija podvržena težjim ekonomskim zahtevam gospodarjenja, ki se odražajo v stagniranju te dejavnosti zlasti po letu 1970. V letih 1961—71 je znašala stopnja rasti okoli 9 %, v letih 1971—74 okoli 6 ter v letu 1975 le okoli 2%. Zato pomeni načrtovana stopnja rasti za srednjeročno obdobje okoli 8,1 % ponovno oživitev gospodarske dejavnosti v občini ter pozitivne premike v obstoječi strukturi gospodarstva. Ti premiki temeljijo na novih kapitalno intenzivnih naložbah, večji produktivnosti dela ter optimalnem izkoriščanju obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Glede na nove proizvodne kapacitete predvsem v industrijski coni Most, bo zaposlenost naraščala s poprečno letno stdpnjo 2,5 % (drugo gospodarstvo 2 %). Na novo bo v industriji zaposlenih okoli 1200 delavcev, tako da bo skupno število zaposlenih znašalo v industriji okoli 10.000 delavcev oziroma skoraj polovica vseh zaposlenih v gospodarstvu. Taka rast zaposlovanja kaže na postopen prehod iz ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje. Ob možnosti doseganja načrtovanih stopenj rasti družbenega proizvoda in zaposlenosti bo produktivnost dela bistveno večja kot v preteklih letih. Naraščala bo s poprečno letno stopnjo okoli 5 % (v letih 1971—75 okoli 2%). Taka stopnja rasti produktivnosti dela se mora odraziti v večji reprodukcijski sposobnosti in akumulativnosti. Industrija ustvarja na dinar poslovnih sredstev 0,15 din akumulacije, v letu 1980 pa naj bi ob teh predpostavkah dosegla okoli 0,20 din (tj. se povečala za 33 %). Intenzifikacija gospodarjenja terja tudi izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, saj je še vedno 62 % zaposlenih z največ osnovnošolsko izobrazbo. Delovne organizacije bodo morale več sredstev vlagati v usposabljanje zaposlenih za prevzemanje novih, modernejših tehnoloških postopkov ter za splošni dvig znanja, ki je temelj za samoupravno odločanje delavcev. V srednjeročnem obdobju bo investirano v industrijo prek 60 % vseh investicijskih naložb v gospodarstvo občine, v vrednosti okoli 2,5 milijarde dinarjev. Okoli 50 % sredstev bo financiranih iz lastnih sredstev. Pomembnejše investicijske naložbe v nove proizvodne zmogljivosti, ki bodo prispevale k povečanju gospodarske rasti v občini, so: — Saturnus — izgradnja tovarne avtoopreme — Papirnica Vevče — dokončanje gradnje V. papirnega stroja — Toplarna: gradnja II. faze toplarne oziroma turboagregata s 50 MW. Čeprav ta investicija ni v celoti pokrita s finančnimi sredstvi, je njena realizacija nujna glede na pomanjkanje energetskih in toplotnih virov v Ljubljani, predvsem pa v naši občini zaradi gradnje industrijske cone in programirane stanovanjske gradnje. Zmogljivosti Toplarne so že sedaj polno izkoriščene in ni možno nuditi proizvodnih virov nobenemu novemu potrošniku. — Koteks-Tobus (s soinvestitorjem Kolinsko tovarno): gradnja tovarne želatine, črevarne in linije za predelavo krvi. — Totra — obrat pozamenterije. Te delovne organizacije predvidevajo nadpoprečne stopnje rasti (npr. Papirnica Vevče — podvojitev kapacitet, Saturnus povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 20%, Velana za 18%) ob relativno nizkem zaposlovanju, tako da bodo bistveno prispevale tudi k večji stopnji produktivnosti dela. Večjo investicijo načrtuje tudi Jugotekstil — TOZD Yulon, s katero naj bi povečal proizvodne kapacitete od dosedanjih 2000 na 10.000 ton. Kljub temu, da delovna organizacija nima svojih sredstev za tako investicijo (1,2 milijarde), je njena realizacija nujna, saj ji bo s povečanjem kapacitet do optimalnega obsega možno sanirati sedanjo proizvodnjo in zagotoviti rentabilno poslovanje. Poleg tega je proizvodnja poliamidov osnovna surovina za tekstilno industrijo, ki je odvisna od uvoza surovin. Zato se morajo vključiti v realizacijo te investicije tekstilna industrija, republika, mesto Ljubljana in federacija predvsem z vidika zmanjševanja pasive v zunanjetrgovinski bilanci. Poleg navedenih investicij OZD s sedežem v občini pa predvidevajo večja investicijska vlaganja tudi investitorji s sedežem zunaj občine, predvsem v industrijski coni Moste: — Tiskarna Jožeta Moškriča — dokončanje gradnje in preselitev proizvodnje grafičnih izdelkov, — Plutal: dokončanje gradnje obrata za proizvodnjo zapork, — Pletenina: gradnja pletilnice, skladišč in pomožnih obratov, — Rog: gradnja tovarne koles. Aktiviranje teh investicij bo dalo nove priraste družbenemu proizvodu občine. Glede na to, da je razvoj in prestrukturiranje industrije v srednjeročnem obdobju prioritetna naloga celotnega slovenskega gospodarstva, so tudi v Ljubljani dogovorjene prednostne panoge gospodarske strukture, v katere se vključuje gospodarstvo občine: — strojegradnja: vključuje podjetje Indos v povezavi z drugimi, -V- — elektroindustrija: ne vključuje nobene naše delovne organizacije. — kemična s farmacevtsko industrijo: vključuje Teol in Yulon, — živilska industrija v povezavi s kmetijstvom: vključuje Žito in Emono. Delovne organizacije v prednostnih pranogah, katerih razvoj temelji na kvalitetnih dejavnikih, so nosilci poslovnih povezav v Ljubljani. Nosilci bodo zagotovili take razvojne programe, ki bodo upoštevali osnovne usmeritve za razvoj industrije. Za izvedbo takih programov pa bodo imeli prednosti pri najemanju investicijskih kreditov, zaposlovanju, pridobivanju lokacij in pri kadrovski politiki; opredeljevanje prednostnih panog pa ne pomeni, da bi druge panoge zaostajale v svojem razvoju. Za uresničitev sprejetih ciljev bo treba nadaljevati z integracijskimi procesi in dograjevanjem v okviru dohodkov-no-reprodukcijskih celot gospodarstva. Možnosti širšega povezovanja imajo predvsem podjetja s področja kovinske industrije (Saturnus) zaradi preusmeritve na kvalitetnejše proizvodne programe; v okviru papirne industrije Papirnica Vevče v povezavi z grafično industrijo in trgovino; Kolinska tovarna v okviru agro-živilskega kompleksa. TOZD drugih dejavnosti pa bodo morale uveljaviti in pospešiti svoj razvoj skoz integracijske procese. Zunanjetrgovinska aktivnost industrije je bila doslej izvozno-uvozno pasivna. Okoli 65 % vseh surovin, ki jih podjetja predelujejo, je vezano na uvoz surovin, delež izvoza pa predstavlja v ustvarjenem družbenem proizvodu le okoli 7 %. Razmerje med izvozom in uvozom je okoli 1:2,5. Programi delovnih organizacij kažejo, da se bo gospodarstvo občine uspešno vključilo v prizadevanja za uravnovešenje zunanjetrgovinske bilance. Industrija načrtuje, da se bo izvoz predvidoma povečal za 150% (ob povečanju družbenega proizvoda za 48%), uvoz pa le za 50%, kar je razvidno iz naslednjih pregledov: IZVOZ 1975 1980 Indeks Pop. let. st. rasti — v USA dolarjih 11,463.500 29,847.100 260 21,1 — delež v družb. proizvodu ind. 17,4 30,7 1,76 12,0 — na zaposlenega v USA dolarjih 1291 2975 230 18,1 UVOZ 1975 1980 Indeks Pop. let. st. rasti — v USA dolarjih — delež uvoza — v družb, proizv. 33,019.280 49,584.815 150 8,4 — industrije — na zaposlenega 50,1 51,0 102 0,4 v USA dolarjih 3719 4943 138 5,9 Z realizacijo načrtovanega izvoza in uvoza se bo razmerje izvoza v primerjavi z uvozom v industriji na zaposlenega v USA dolarjih spremenilo z 1:2,9 v letu 1975 na 1:1,6 v letu 1980. Za 45% se bo tako leta 1980 znižal uvoz na zaposlenega v USA dolarjih. Največji delež k izvozu prispevajo: Papirnica Vevče, Kolinska, Velana inTotra, ki so s približno 70 % udeležene v skupnem izvozu. Med večje uvoznike spadata Saturnus, ki absorbira okrog 40%, in Papirnica Vevče z okrog 20% celotnega uvoza gospodarstva. Načrtovani uvoz z okrog 2 do 3 milijone USA dolarjev imajo Se. Kolinska, Velana, Arbo, Yulon, KTM Protektor, Žito in Črevarna. GRADBENIŠTVO Gradbeništvo ustvarja 12% družbenega proizvoda sekundarneg3 sektorja ali 8 % celotnega družbenega proizvoda občine. TOZD gradbeništva bodo do leta 1980, glede na načrtovane naložbe v gospodarstvu in negospodarstvu, povečale družbeni proizvod za 33 %, ki bo poprečno letno naraščal po stopnji 5,9 %. Delež družbenega proizvoda TOZD gradbeništva se bo v skupnem družbene^ proizvodu gospodarstva zmanjšal od 12,5 % v letu 1975 na 11,9% v letu 1980 na račun hitrejše rasti drugih panog, predvsem industrije-Gradbeništvo zaposluje danes 3400 delavcev in bo letno naraščal0 število zaposlenih po stopnji 1,9% ter doseglo 1980. leta 3,700 zap°( slenih. Naraščajoča mehanizacija ter posamični (neserijski) način' dela terjajo v glavnem visoko kvalificirane in kvalificirane delavce-Ta panoga gospodarske dejavnosti načrtuje okoli 4-odstotno letu0 stopnjo rasti produktivnosti dela, ki temelji na uvajanju mehanizacij6 in sodobne organizacije dela. . Predračunska vrednost investicij v osnovna sredstva je okoli 4U milijonov dinarjev. Okrog 80 % sredstev so sredstva TOZD in OZD, z 20 % računaj1’ na bančna ali druga posojila. V skupnih investicijah te panoge je naj' večji investitor Gradis — TOZD strojnoprometni obrati, ki načrtuj naložbe v nabavo nove in zamenjavo dotrajane in zastarele stroju6 opreme ter druge mehanizacije gradbeništva. Investicije drug1^ TOZD so načrtovane za enake naložbe, vendar v manjšem obsegu-skupnih investicijah gospodarstva bo imela ta panoga okoli 12-° stotni delež. - V tem planskem obdobju se bodo v gradbeništvu intenzivneje P0-vezovali in dogovarjali v okviru dejavnosti in med udeleženci ter up°j rabniki v procesu graditve — prvenstveno pri graditvi stanovanj komunalnih objektov ter objektov družbenega standarda v smeri f* cionalizacije gradnje, prostora, materiala in časa, zavedajoč se. dal6 tako lahko prispevajo čimvečji delež k stabilizaciji gospodarstva-PROIZVODNA OBRT Proizvodna obrt se uvršča v sekundarni sektor, storitvena obrt ni3 komunala pa v terciarni sektor. Zaradi funkcionalnega prepleta vseh teh dejavnosti jih obravnavamo skupaj v terciarnem sektorj RAZVOJ TERCIARNEGA SEKTORJA Terciarni sektor vključuje promet, trgovino, gostinstvo, obrt ter komunalno dejavnost in ustvarja 42 % družbenega proi*v občine. f{. Analiza preteklega obdobja kaže, da se ta sektor krepi, vendar ’ loti ne ustreza njegova notranja struktura, predvsem zaradi nianj*^ razvoja tistih dejavnosti, ki služijo občanom za zadovoljevanje p°tr tj. trgovine na drobno, storitvene obrti ter gostinstva in turizm9" . Do leta 1980 sc bo ta sektor razvijal z višjo stopnjo rasli družb0" proizvodu kot v predhodnem obdobju 1971—1975, in sicer: poprečne letne stopnje rasti družbenega proizvoda terciarni sektor skupaj znotraj tega: promet trgovina gostinstvo , obrt komunala 1971—1975 3,8 % 3,2 % 4,0 % 1,9% 5.7 % 3.7 % 'S*#*' okoli -8 j'1*i boljšo preskrbo občanov, organizirano družbeno prehrano ter kvalitetno nudenje obrtnih in komunalnih storitev. Načrtujemo najedajo strukturo terciarnega sektorja: 1975 1980 terciarni sektor 100 100 Promet 28,1 24,4 trgovina 58,4 52,8 gostinstvo 1,9 1,6 obrt 6,2 6,6 komunala 5,4 4,6 ^ letu 1975 je bilo v terciarnem sektorju zaposlenih 5350, od tega v tužbenem sektorju 4800 in v zasebnem 550 delavcev. V petletnem d°bju se bo število zaposlenih povečalo za 700 delavcev, in to Predvsem v trgovini in prometu. Zaposlovanje v terciarnem sektorju 0 naraščalo po poprečni stopnji rasti okoli 2 % letno. ^ srednjeročnem obdobju bo v terciarnem sektorju investicijskih a|ožb okoli 1 milijardo din, in sicer v osnovna in obratna sredstva, kar Predstavlja okoli 28-odstotni delež v skupnih gospodarskih investici-■ J1, Poleg tega so predvidene še investicije v družbeni standard v višini z milijonov din. Največja investicijska vlaganja so predvidena v Prometu, trgovini in komunalni dejavnosti (KEL). PROMET ^elež, ki ga predstavlja področje prometa v celotnem družbenem Proizvodu gospodarstva, je v letu 1975 znašal 17%. o predvidevanjih TOZD bo'v petletnem obdobju poprečna letna °Pnja rasti družbenega proizvoda 5,1 %, ob poprečni stopnji rasti klenih 1.9% letno i D° leta 1980 bo v prometni dejavnosti realiziranih gospodarskih Jesticij v vrednosti okoli 286 milijonov dinarjev, kar predstavlja • ’^% investicij terciarnega sektorja, oziroma 8,1 % gospodarskih MSticii v občini. ojvečji podjetji v tej dejavnosti sta BTC Javna skladišča in SAP, ki ^arjata 65 % družbenega proizvoda te dejavnosti. £e PC Javna skladišča je specifično podjetje za pretovor in skladiš-t , ■1* blaga in s tem pomemben dejavnik pri organizaciji blagovnih ov. btc Javna skladišča je največje podjetje te vrste v Sloveniji, d °Vna organizacija ima v petletnem obdobju načrtovano gradnjo eh novih skladiščnih objektov na območju občine. V srednjeroč-(j^ni obdobju bo BTC razvil kapacitete z dosedanjih 180.000 kva-^atn'h metrov na 216.000 kv. metrov skladiščnih površin. Predvi-i na investicija je v vrednosti okoli 124 milijopov dinarjev. Od tega £e Ugotovljenih 60 % svojih sredstev, za preostalih 40 % pa imajo poodobren kredit LB in izvajalca del. S to razširitvijo bo BTC dokaj 0^eči‘i svoje poslovanje, kar bo vplivalo tudi na gospodarski razvoj v Sn^azv°jni programi TOZD SAP predvidevajo v dejavnosti avtobu-obe8a in tovornega prometa ter avtošpedicije le minimalno povečanje jn s,°ječih kapacitet (za dve vozili letno), redno zamenjavo dotrajanih Cj-‘'tr°šenih vozil ter gradnjo avtobusnih postaj. Delovna organiza-^AP ima v svojem programu horizontalno integracijo za reše- SadC Pr°blema javnega cestnega prometa v ljubljanski regiji v okviru " Viator. Prometno podjetje SAP predvideva v l^tu 1980 reali-4tavi° *ZVoza storitev v višini 1.498.000 ZDA dolarjev, kar pred-Ja okoli 37-odstotno povečanje v primerjavi z letom 1975. TRgovina h z8q "zvoj maloprodajne trgovske mreže v zadnjem obdobju močno Qi()i),aja za hitrim razvojem urbanizacije. Na prebivalca odpade le o(^- *v- metrov prodajnega prostora (najmanj v okviru ljubljanskih $esi °b tem da normativi o prodajnih površinah za ljubljanske so-ob;C d°ločajo za leto 19750,151 kv. metrov prodajnega prostora na £>na. 1%) l*c*no rešitev problema preskrbe prebivalstva bo treba do leta *bQr Uresničiti sklepe, ki sta jih sprejela zbor krajevnih skupnosti in l<)75,dru2enega dela občinske skupščine na seji dne 13. novembra (l9't so v skladu z dogovorom o temeljih družbenega načrta občine 1 r80)- Na »snovi teh sklepov bo potrebno: n°vih Calizirati Pro8ram izgradnje trgovin za osnovno preskrbo v °bdoKS,anovaniskih soseskah. Po tem programu in dogovoru bodo v ti: iu 1976—80 na območju naše občine zgrajeni naslednji objek- — MS-3—2 ŠTEPANJSKO NASELJE — samopostrežna trgovina (investitor je delovna organizacija NA-MA) in potrošniški center z obratom družbene prehrane (investitor je delovna organizacija EMONA); — MS-11 ZALOG — samopostrežna trgovina (investitor je trgovsko podjetje MERCATOR); MS-6 POLJE — samopostrežna trgovina (investitor je trgovsko podjetje MERCATOR) in kiosk Sadje-zelenjava; — MS-10 ZADOBROVA-NOVO POLJE — samopostrežna trgovina (investitor je trgovsko podjetje MERCATOR); — MS-12—2 NOVE JARŠE — potrošniški center z obratom družbene prehrane (investitor je EMONA Ljubljana) in kiosk Sadje-zelenjava; — MS-1 CENTER MOST — gradnja tržnice (investitor je SGP PIONIR). 2. Poleg programa gradnje trgovin v novih stanovanjskih soseskah bo potrebno realizirati tudi program gradnje, modernizacije in razširitve trgovske mreže v zunajmestnih območjih, in sicer: — SENOŽETI — gradnja manjše samopostrežne trgovine, — SNEBERJE — gradnja manjše samopostrežne trgovine, — BIZOVIK — razširitev in adaptacija sedanje klasične trgovine v samopostrežno, ki bo vključevala tudi manjši gostinski obrat, — DOBRUNJE — gradnja manjše samopostrežne trgovine. Ta objekt bo vključen v zaščiteno okolje Urha. — HRUŠICA — gradnja manjše trgovine za osnovno preskrbo. Z realizacijo programa gradnje trgovin bo prišlo na prebivalca v novih soseskah 1,13 kv. metra prodajnega prostora, v občinskem merilu pa se bo to poprečje z dosedanjih 0,09 kv. metra zvišalo na 0,25 kv. metra. Ta program je usklajen s programi krajevnih skupnosti. GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinstvo (družbeni in zasebni sektor) ustvarja le okoli 1,5% družbenega proizvoda občine, kar kaže, da je ekonomski pomen gostinstva dosti manjši od družbenega. V občini imata sedež le dve gostinski podjetji oziroma OZD (Figovec in gostinsko podjetje Moste), ki imata na območju občine 8 obratov. Poleg družbenega sektorja je na območju občine v zasebni lasti tudi 36 gostinskih lokalov, od tega 10 bifejev. Do leta 1980 ni predviden večji razvoj te dejavnosti, saj je predvidena letna stopnja rasti družbenega proizvoda le okoli 3,5 %; tudi zaposlovanje v gostinstvu se v obdobju 1975—80 predvidoma ne bo bistveno povečalo. Gostinsko podjetje Figovec se bo v srednjeročnem obdobju lotilo povezovanja in združevanja sredstev ter adaptacije in ureditve gradu Kodeljevo v sodoben hotelski objekt. S to preureditvijo bo podjetje pridobilo 150 restavracijskih sedežev in prve prenočitvene kapacitete. Gostinsko podjetje Moste načrtuje v svojem programu razvoja 1976—80 gradnjo gostinskega objekta na območju občine Moste-Polje. Po projekciji bo objekt zgrajen z lastnimi sredstvi. V zasebnem gostinstvu bo v srednjeročnem obdobju predvidoma zgrajen le zasebni gostinski lokal na Pečarju. Kmečki turizem je lahko pomembna stranska dejavnost kmečkih gospodarstev in istočasno danes dokaj iskano dopolnilo turizma nasploh. Za njegov razvgj pa morajo biti dane nekatere specifične možnosti, ki v naši občini obstajajo predvsem na območjih krajevnih skupnosti Besnica, Lipoglav in delno Zadvor ter Dolsko. Dejavnost gostinstvo in turizem ne pokrivata potreb v občini, zato moramo z ustrezno politiko razvoja v srednjeročnem obdobju zagotoviti: — učinkovitejše povezovanje družbenega gostinstva v okviru poslovne skupnosti za turizem z večjo možnostjo enakomernega in usklajenega razvoja turistično-gostinske dejavnosti v občini in Ljubljani; — da bo pri najetju kredita pod ugodnejšimi pogoji skupščina občine v okviru družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva podpirala gradnjo novih gostinskih objektov (razen bifejev); — večje zmogljivosti in boljšo organizacijo družbene prehrane v obstoječih gostinskih obratih, v novih stanovanjskih soseskah pa zagotoviti sočasno gradnjo prostorov za družbeno prehrano; — razvoj kmečkega turizma predvsem v predelih, ki bodo za to opredeljeni s prostorskim načrtom občine, še posebno zaradi možnosti kreditiranja naložb v kmečki turizem, in sicer z enakimi možnostmi, kot so jih deležna vlaganja v modernizacijo in sanacijo kmetij; — nadaljnje izobraževanje kmečkih gospodinj, ki se bodo vključile v kmečki turizem. OBRT Obrtna dejavnost ustvarja le okoli 5,9 % družbenega proizvoda občine; od tega deleža predstavlja dve tretjini družbeni sektor in eno tretjino zasebni sektor. Poprečna stopnja rasti družbenega proizvoda v obdobju 1971—75 je bila 5,7 %. Obrtna dejavnost v občini je v preteklosti zaostajala za razvojem drugih gospodarskih dejavnosti. Povpraševanje je mnogo večje od, ponudbe — zlasti v strokah, ki predstavljajo storitve in usluge občanom ter so potrebne vsaki stanovanjski soseski. Ta dejavnost se bo morala v srednjeročnem obdobju hitreje razvijati. Zato predvidevamo stopnjo rasti realnega družbenega proizvoda okoli 6,0 % letno. Zaposlenost bo naraščala po stopnji rasti od 1,5 do 2 odstotka letno. V družbeni obrti niso predvidena večja investicijska vlaganja. Skupna vrednost predvidenih investicij znaša 31 milijonov dinarjev, od tega 26 milijonov za osnovna sredstva in 5 milijonov za investicije v družbeni standard. Spričo stanovanjske gradnje v obdobju 1975—1980 (Štepanjsko naselje, Nove Jarše), bomo v ta območja usmerjali razvoj storitvenih dejavnosti. Pozitivno je, da so prav v teh stanovanjskih soseskah urbanistično načrtovani spremljajoči objekti, namenjeni obrtnim storitvam. Za razvoj obrti v srednjeročnem obdobju ter še posebno za hitrejšo rast storitvene obrti bomo z ustrezno politiko pospeševali: — samoupravno povezovanje družbenih obrtnih organizacij z drugimi proizvajalci (npr. z gradbeništvom) ali drugimi organizacijami (trgovino); — hitrejši razvoj storitvene obrti v novih stanovanjskih soseskah skladno z urbanistično rešitvijo takih prostorskih možnosti, ki bodo sprejemljive za razvoj obrtnih strok, še posebno iz skupine »osebnih in drugih storitev« ter iskali možnosti za organizacijo servisnih storitev znotraj velikih trgovskih podjetij; — v skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju malega gospodarstva posebno deficitarne dejavnosti na območju občine, in sicer: a) tiste družbene obrti, servisne enote trgovskih in manjših industrijskih organizacij, ki so temeljne organizacije združenega dela, kakor tudi pogodbene organizacije združenega dela; b) v zasebni obrti predvsem storitvene dejavnosti, ki morajo biti opredeljene v letnih načrtih občine; — prilagajanje davčne politike načelom ustave in obrtnega zakona o odpravljanju strukturnih neskladij, odpiranju novih delovnih mest (predvsem zaposlovanje zdomcev) ter tako tudi spodbujali vlaganja v modernizacijo in razširitev obrtne dejavnosti; — včlanjenje zasebnih obrtnikov v obrtno-nabavno-prodajne zadruge; — usmerjanje zasebnih obratovalnic, ki imajo možnosti za ustanavljanje POZD. KOMUNALA Zaradi specifične dejavnosti obravnavamo komunalo v poglavju D. PROSTORSKI RAZVOJ — Komunalno gospodarstvo. C. SOCIALNI RAZVOJ Socialni razvoj obsega razvoj vseh družbenih dejavnosti. Med družbenimi dejavnostmi so za občino in njeno programiranje pomembne predvsem vzgoja in izobraževanje, otroško varstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, kultura in telesna kultura. Druge družbene dejavnosti, to je raziskovanje, zaposlovanje ter invalidsko in pokojninsko zavarovanje se financirajo in programirajo v okviru širše regije. Iz analize dosedanjega socialnega razvoja občine ugotavljamo: 1. Hitre rasti stanovanjske gradnje ne spremlja ustrezna gradnja spremljajočih objektov. 2. Razvoj družbenih dejavnosti zaostaja za celotnim družbenim razvojem in tudi gospodarskim razvojem ter možnostmi, predvsem pri 3. Na ljubljanskem področju so socialne dobrine neenakomerno porazdeljene, zato vsem občanom niso enako dostopne. To pomeni, da nekateri občani niso deležni uslug družbenih dejavnosti ali pa je njihova kvaliteta podpoprečna. Pričakovati bi bilo, da bodo s porastom števila prebivalstva — vsaj sorazmerno rasle tudi naložbe v družbeni standard. Podatki pa kažejo nasprotno. Poprečna stopnja rasti investicij v negospodarstvu občine se je gibala dosti počasneje kot v Ljubljani in v republiki. Tako so naložbe v negospodarstvu naraščale v občini po letni stponji 3.8 %.v Ljubljani 24,4%, v republiki pa 22,5%. Delež negospodarskih investicij v skupnih investicijah je bil v naši občini prav tako razmeroma nizek. Najnižji je bil leta 1968 z 1,3-od’ stolno udeležbo v strukturi, največji pa leta 1971 s 14,9 %, medtem ko je v nekaterih drugih občinah znašal do 40 %. Investicijska vlaganja so nekoliko višja v zadnjih letih v osnovno šolstvo in otroško varstvo predvsem zaradi dodatnega zbiranja sredstev iz samoprispevka >n proračunov. Bodoči socialni razvoj gradimo na izhodiščih dosedanjega razvoja, ključnih problemih in ciljih. Osnovni nosilci socialnega razvoja sodelavci, delovni ljudje in občani. Velik korak naprej smo napravili s konstituiranjem samoupravnih interesnih skupnosti na osnovi ustave. S tem smo ustvarili formalno-pravne in družbene možnosti za dejanski vpliv delavcev in delovnih ljudi na urejanje medsebojnih odnosov in za njihovo razpolaganje z rezultati dela. S tako samoupravno organiziranostjo družbenih dejavnosti je tudi omogočeno, da delavci, ustvarjalci dohodka, odločajo o vrstah in obsegu družbene porabe ter da se svobodno dogovarjajo o delitvi dohodka oziroma o menjavi dela. Materialno osnovo socialnega razvoja predstavlja del dohodka, k1 se razporeja za družbene dejavnosti. Izračuni bilance sredstev za skupno porabo temeljijo za prihodnje plansko obdobje na naslednji*1 izhodiščih: , i 1. Sredstva za skupno porabo bodo naraščala počasneje od rast* družbenega proizvoda in rasti produktivnosti. Družbeni proizvod b° naraščal po poprečni letni stopnji 6,5 %, sredstva za skupno porabo pa po stopnji 5,7 %. 2. Za združevanje sredstev za financiranje storitev družbenih d£' javnosti se bodo uporabljale prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov in iz dohodka TOZD. 3. Za financiranje investicij v družbene dejavnosti se bodo pole8 izvirnih dohodkov SIS uporabljala tudi sredstva, zbrana s samoprl' spevkom in iz drugih virov. O dopolnilnih sredstvih za prioritetne in; vesticije, predvsem za šolstvo in otroško varstvo, pa se bodo delovn ljudje in občani v občini in krajevnih skupnostih ter delavci v TOZ" odločali z referendumom. BILANCA SREDSTEV 1976—1980 iz občinskih prispevnih stopenj (cene 1975 v 000 din) Dejavnost % od družb, proiz. obseg sre dstev otroško varstvo 0,27 vzgoja in izobraževanje 2,33 zdravstvo 5,23 socialno skrbstvo 0,33 kultura 0,44 telesna kultura 0,37 (Družbeni proizvod 16,257.73*0^ istiv Višina sredstev za posamezne samoupravne interesne skupno prihodnjem srednjeročnem razdobju se bo v občini lahko iprenutO la, glede na potrebe v posameznih obdobjih in glede na obseg soh ' nosti v širši regiji, vendar bodo morala skupna sredstva za družb^ dejavnosti ostati v dogovorjeni višini. Obseg sredstev za družbene’ . javnosti, zlasti za investicijska vlaganja, se bo še povečal s samo(U spevkom občanov ali z zbiranjem sredstev še iz drugih možnih vl‘ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 1. OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA RAZVOJA^ V občini je v letu 1975 delovalo 6 popolnih osnovnih šol (osem*1-■ in 10 podružničnih šol, ki jih narekuje precejšnja prostorska dt zija naselij v zunajmestnem področju občine. Podružnične šole,v skem letu 1974—75 vezane na centralno osnovno šolo Polje, so v slednjih krajih: Dolsko, Križevska vas, Senožeti, Besnica, PreŽg311^ Janče, Javor in Lipoglav, podružnična šola Hrušica pa je vezan-' , osnovno šolo Ketteja in Murna. V vseh podružničnih šolah (raZV /^ci) imajo učenci kombiniran pouk, kar znižuje kvaliteto vzcoj-"»izobraževalnega dela. šolskem letu 1974—75 so osnovne šole imele 5403 učence. • tanje na posameznih osnovnih šolah je naslednje: Stanje 31. decembra 1975 okoliš »snovne šole Ketteja in Murna y- e Pregare ;°*eta Moškriča '■ Trtnika Polje Jakhla št. otrok št. učilnic koef. izmene ŠL. otrok št. učilnic koef. izmene 934 24 1.42 .750 15 1,73 957 20 1,33 425 8 2,00 1616 42 1,28 571 16 1,33 otMd°Vna 'ma še 12 učilnic v podružničnih šolah z 236 1 !y°e^lcient učne izmene, računano iz prostorov samo za pouk, znaša j ’ ? faradi specifičnega stanja v podružničnih šolah nismo o tem acunu upoštevali podružničnih šol. Če pa upoštevamo podaljšano anje v šolah pri ugotavljanju učnih izmen, potem imamo v šolah v o^prečju 1,9 učne izmene. ča' 8ZP°*°^jivc prostorske kapacitete niti eni osnovni šoli ne omogo-J° Prehod na enoizmenski pouk. Nezadovoljiv položaj osnovnega stva v občini v primerjavi z ljubljanskimi občinami in tudi SR Slo-n')° se kaže tudi iz naslednjih primerjav: Šolsko l 1973-74 1973-74 1973-74 1974-75 1974-75 H' tooste-Polje ,!utijana-Center ^"tijana R S|ovenija št. uč. na odd. št. uč. na učit. % učen. na p. bi v. sred. na uč. % otrok gl. š. 28 24 10,4 7.025 7,8 28 18 31,5 8.667 20,0 27 20 18,2 7.741 12,2 25 21 — — — in °*ini je v enem oddelku več učencev, kot je poprečje v Ljubljani Pfj^ še večja razlika pa je v številu učencev na učitelja in v drugih y9zanih kazalcih, kar vse dokazuje zaostajanje na tem področju. loobPOda,jšano bivanje je bilo konec leta 1975 vključenih 17 % šo-^ CZn'h otrok, kar je še vedno pod poprečjem ljubljanskih občin, le* °Ptin'lni pouk za učence, ki težje napredujejo v šoli, je prispeval $y y a"jšanju generacijskega osipa, kijev šolskem letu 1974—75 zna-svet ’ °*° (v zadnjih 5 letih je bil osip zmanjšan za 12,9 %). Strokovno jenih"?100 tiužbo v osnovnih šolah opravlja sedaj 13 za to usposobl-Pffc. oolavcev, kar je glede na število učencev nezadovoljivo. Šolska Mali na organizirana na vseh osnovnih šolah (tudi podružničnih). y c° Prejema 91 % in kosilo 17,5% učencev, ianj j” a$beno šolo je v občini vključenih le 7,8 % otrok, kar je v Ljubljen* UPaj z občino Vič-Rudnik) najmanjši delež (Bežigrad 15%, Po?20%’ Šiška !!%)• o,rok atek, da je v šolskem letu 1974—75 obiskovalo malo šolo 853 $atn n *stjo prebivalstva. SIS za zdravstvo načrtuje, da bo v tem obdobju zbranih v občini 809.510.000 dinarjev sredstev. OTROŠKO VARSTVO *• OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA RAZVOJA Družbenovzgojna pomoč je izredno pomembna v otrokovem najbolj dojemljivem obdobju. Dosedanja spoznanja kažejo, da se otroci, k' so bili deležni strokovne predšolske vzgoje in varstva, razvijajo UsPešneje in v marsičem prekašajo vrstnike, ki te vzgoje niso bili deležni. Vzgoja in varstvo predšolskih otrok kot pomembna funkcija dopolnjevanja družinske vzgoje in učinkovita pomoč zaposlenim staram kaže v preteklem obdobju na območju občine sicer nek napredek, Vendar jo bo potrebno v prihodnjem planskem obdobju razvijati in-'enzivnejše in sistematičnejše. Otroško varstvo vključuje naslednje dejavnosti: vzgoja in varstvo Ptedšolskih otrok (dojenčkov, predšolskih otrok, mala šola), preven-’‘vno zdravstveno varstvo, letovanje otrok s hrano ter varstvo in uspo-$ahljanje otrok, motenih v razvoju. v 1975. letu je bilov 13 vzgojnovarstvenih zavodih v občini vkljju-Cenih 1816 predšolskih otrok. To pomeni, da je v organizirano varstvo v*cljuČenih le 39% vseh predšolskih otrok, kar predstavlja v primer-Jav> z večino drugih ljubljanskih občin zelo nizek del. V večini KS ugotavljamo velik primanjkljaj prostorskih zmogljivosti, še posebej pereče pa se ta problem kaže v KS Moste, Polje, Šte-panjsko naselje in v vseh primestnih KS. Večina le-teh ter vse KS na kmečkem območju občine so brez kakršnekoli oblike varstva predšolskih otrok, čeprav ti otroci prav tako potrebujejo vzgojno varstvo kot oni iz mestnih predelov občine. Prav tako še ni organiziranih dodatnih oblik otroškega varstva (potujoči vrtci, dnevna letovanja, pravljične in glasbene ure, lutkovne predstave itd.), ki so prav tako pomembna oblika varstva in vzgoje otrok v zunajmestnih KS. Nekajgre organizacije združenega dela se v reševanje problematike otroškega varstva vključujejo tako, da materialno podpirajo VVZ ali se neposredno vključujejo v gradnjo novih kapacitet. Tudi organizirano varstvo otrok pri drugih družinah še ni razvito, čeprav so prvi koraki v tej smeri že narejeni, treba pa bo to obliko varstva ustrezno povezati z družbenimi oblikami varstvh, vzgojitelje ustrezno selekcionirati in usposobiti, urediti njihov delovni status itd. V celoletno malo šolo je bilo v letu 1975 vključenih 43 % zadnjega letnika predšolskih otrok, nekaj več pa v skrajšano malo šolo. 2. CILJI Temeljni cilji razvoja otroškega varstva v občini, ki si jih je zastavila skupnost otroškega varstva, so predvsem: — zagotoviti enake možnosti za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ne glede na kraj bivanja in socialni položaj družine; — razviti predšolsko vzgojo in varstvo v taki meri, da bo leta 1980 vključenih v VVZ okoli 50% predšolskih otrok; — zagotoviti vzgojnovarstvene oblike dela otrokom, ki so lažje moteni v razvoju; — vključiti vse otroke zadnjega predšolskega letnika v celoletno malo šolo; — razviti dodatne oblike vzgoje in varstva predšolskih otrok zunaj VVZ; — zagotoviti zdravstvene preglede predšolskih otrok in počitniško letovanje otrok z zdravstveno indikacijo. 3. UKREPI Postavljene cilje bo mogoče doseči z uresničitvijo naslednjih ukrepov: 1. Že v obstoječih razmerah daleč nezadostno pokrite potrebe po družbeno organiziranem varstvu in vzgoji predšolskih otrok v občini bodo do leta 1980 predstavljale še večji problem, če ne bomo z vsemi možnimi napori pospešili gradnjo novih vrtcev, zlasti na območju na-jintenzivnejših novogradenj ter organizirali ustreznih nadomestnih začasnih oblik družbene vzgoje in varstva otrok. Da bomo lahko realizirali zastavljeni cilj do 50-odstotne vključitve predšolskih otrok v VVZ, bo v obdobju 1976—1980 potrebno uresničiti naslednjo projekcijo povečanja prostorskih zmogljivsti: * 2 3 Okoliš VVZ St. otrok do L 1980 Št. vključ. otrok 1. 1975 St. vključ. otrok do 1980 St. novih zmogljivosti Angele Ocepek 1.344 255 561 306 Jarše 1.185 558 758 200 Kodeljevo 1.969 298 778 480 Vevče 1.631 436 676 240 Zajčja Dobrava 456 106 212 108 Zalog 600 165 205 40 SKUPAJ 7.185 1.818 3.190 1.374 Ta načrt gradnje vzgojnovarstvenih objektov zagotavlja 44,39-od-stotno vključitev otrok v otroško varstvo. Da bomo dosegli ok. 50% vključitev, pa bomo začasno zagotavljali tudi varstvo otrok v drugih družinah in uredili prostore za dnevno varstvo otrok v stanovanjskih prostorih. 2. V občini doslej ni bilo poskrbljeno za pravočasno vzgojno delo otrok, ki so lažje moteni v razvoju. Z usposobitvijo VVZ A. Ocepek bosta v tem planskem obdobju pričela delovati dva oddelka za 24 otrok. 3. Mala šola bo postopoma prehajala v področje dela VVZ. Tako bodo do leta 1980 vsi 6-letni otroci vključeni v enotne celoletne organizirane priprave na vstop v šolo. Za to bo potrebno organizirati 56 oddelkov. Število šolski)) novincev v mali šoli bo naslednje: Leto 1975 1976 1977 1978 1979 1980 Število otrok 0—6 let Št. šolskih 5.091 4.671 5.549 6.048 6.592 7.185 novincev 853 926 1.009 1.100 1.199 1.307 Indeks 1975—80 100 108 118 129 140 153 4. Ob načrtovanem povečanju vključitve predšolskih otrok bo do leta 1980 potrebnih 162 novih kvalificiranih delavcev, in sicer od vzgojnovarstvenih najmanj 12 otroških sester, 78 vzgojiteljic in 72 varuhinj. Manjkajoče strokovne delavce bo mogoče zagotoviti: — s primerno štipendijsko politiko, — z odpravo razlik v OD v primerjavi z gospodarstvom in — z zagotovitvijo možnosti za reševanje stanovanjskih problemov teh delavcev. 5. Da bi zmanjšali velike razlike v vzgoji in varstvu med otroci na podeželju in tistimi v mestu, bomo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, kulturno skupnostjo, telesnokulturno skupnostjo, VVZ ter društvi prijateljev mladine organizirali potujoče vrtce, pravljične, ritmične in glasbene ure, lutkovne predstave, telovadne ure, tečaje itd. v zunajmestnih KS, kjer ni družbenih vzgojnovarstvenih zavodov. Programi te dejavnosti bodo morali upoštevati naslednje zahtevke: — da bo dosežena njih maksimalna kvaliteta, ki vpliva na osebnostni razvoj otroka, — da bodo dejavnosti približane v otrokovo normalno bivalno okolje, — da bo razporeditev dela, časa in delavcev vplivala na najvišjo mero racionalizacije, — da bodo prostorske možnosti ustrezale minimalnim sanitarno-higienskim normam. Že v letu 1976 bodo v prostorih podružničnih šol Besnica, Prežganje, Javor, Janče, Lipoglav in Dolsko organizirani potujoči vrtci in male šole. Tako bo v to obliko vzgojne dejavnosti vključenih dvakrat tedensko 100 do 120 otrok iz kmečkih predelov naše občine. 6. Ker v tem planskem obdobju še vedno ne bodo pokrite vse potrebe glede vključevanja otrok v vrtce, bo skupnost otroškega varstva skupaj z VVZ, KS in DPM organizirala družbeno urejeno varstvo otrok v drugih družinah in poskrbela za njih ustrezno strokovno usposobljenost. 7. V sodelovanju s KS, TOZD in drugimi skupnostmi bo potrebno razviti že uveljavljeno obliko organiziranega počitniškega letovanja predšolskih otrok. To dejavnost na področju otroškega varstva neposredno izvaja občinska zveza prijateljev mladine v počitniškem domu v Zambratiji pri Umagu, ki sprejme letno okrog 850 otrok. V počitniški bazi letujejo predvsem otroci iz socialno ogroženih družin in otroci z zdravstveno indikacijo. Objekt je potreben rekonstrukcije, pa tudi njegove zmogljivosti so glede na potrebe premajhne in jih je treba povečati. Ta oblika dejavnosti je za vsestranski razvoj predšolske in šolske generacije otrok zelo pomembna. V njej se praktično uresničujejo naloge samoupravnih interesnih skupnosti otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, kulture in telesne kulture. 8. V tem planskem obdobju bomo zagotovili za otroško varstvo naslednja sredstva: — iz občinske stopnje na BOD 45,294.000 din, — iz priliva sredstev za izobraževanje 107.995.000 din, — skupaj zagotovljena sredstva 153.289.000 din; — za investicije v nove objekte 119.000.000 din. Viri sredstev so: prispevna stopnja BOD, sofinanciranje SIS, samoprispevek občanov in drugi viri. SOCIALNO SKRBSTVO 1. OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA RAZVOJA Ob analizi dosedanjega razvoja socialnega skrbstva v naši občini ugotavljamo, da pomeni preteklo obdobje uveljavljanje in poglabl- janje strokovnega socialnega dela na vseh področjih socialnega skrbstva. Pri razvoju te dejavnosti in uresniševanju nalog je imel pomembno vlogo center za socialno delo. Naloge socialnega skrbstva so' tako po zahtevnosti kakor tudi po obsegu hitro rasle. Z gradnjo novih stanovanjskih sosesk in priseljevanjem različnih socialnih struktur prebivalstva ter vedno starejše strukture prebivalstva v starih soseskah so se odpirali vedno novi problemi. Vseskozi pa se je pojavljalo vprašanje zagotovitve finančnih sredstev v zadostnem obsegu, vprašanje solidarnosti in vprašanje strokovnih delavcev. Center za socialno delo ima 10 strokovnih delavcev, tako da pride na enega socialnega delavca prek 5000 prebivalcev. Glede na te okolnosti je center za socialno delo opravljal le kurativne posege oziroma je bila njegova dejavnost omejena na najnujnejše dejavnosti v okviru socialnega skrbstva. V KS do sedaj ni bilo možno organizirati profesionalnega dela socialnega delavca, čeprav so nekatere KS zelo velike. Nekoliko boljše je v TOZD, vse šole pa imajo kvalificirane socialne delavec. 2. CILJI 1. Ob upoštevanju kriterijev družbene pomembnosti nekaterih področij socialno-skrbstvene problematike bo do leta 1980 v kar največji možni meri potrebno zagotoviti ustrezno družbeno pomoč posameznikom in skupinam, ki so take pomoči potrebni. 2. Razvijati in širiti bo potrebno vse vrste in oblike socialnoskrb-stvenih storitev na področju varstva in pomoči otrokom in družini ter varstvo odraslih, tako tistih oblik dela, ki izhajajo iz zakonov in drugih pozitivnih predpisov, kot tistih ki imajo splošno socialnopolitični in preventivni pomen. 3. Več dela in pozornosti bo potrebno posvetiti mladini, posebno v prostem času, nadalje starejšim občanom ter mladim delavcem in njihovim družinam, da bi se lažje vključili v novo okolje ob priselitvi. Pri starejših občanih je zlasti pomembno razvijati možnosti za koristno preživljanje prostega časa ter za sošedsko pomoč in nego na domu. 4. V vseh okoljih, kjer ljudje žive in delajo, bo treba organizirati in razvijati vse oblike solidarnosti in prostovoljenga dela občanov ter ustanavljati in razvijati delo posebnih družbenih organov v KS in TOZD. 3. UKREPI Za realizacijo postavljenih ciljev je SIS za socialno skrbstvo predvidela naslednje ukrepe in zagotovila izvajanje predvsem naslednjih nalog: Na področju pomoči družini in otrokom: — pomoč otrokom in materam samohranilkam, — izvajanje rejništva za otroke, katerim starši ne moremo zagotoviti možnosti za normalno življenje in razvoj, — pomoč otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in njihovo vključevanje v razne oblike usposabljanja, — preventivno in kurativno delo z vedenjsko motenimi mladostniki (strožje nadzorstvo, strokovno svetovanje, zavodski ukrepi in drugi disciplinski ukrepi), — skrbništvo nad mladoletniki, za katere ne skrbijo starši. Poleg teh nalog bo razvijala še druge oblike dela. Zlasti je nujno delo z otroki in mladino v prostem času, in to v mestnih ter obmestnih kot tudi v podeželskih območjih, Ker ima tako delo tudi velik preventivni pomen, bo strokovna služba nastopala kot iniciator, pa tudi kot' izvajalec nekaterih nalog. Pri izvajanju vseh ukrepov in akcij na področju varstva družine tet' dela z otroki in mladino bo razvijala razne oblike laičnega in prostovoljnega dela (npr. rejništvo, skrbništvo, izvajanje vzgojnih in disciplinskih ukrepov, mentorstvo v krajevnih skupnostih in drugod, kjer mladina živi in dela). Za vse sodelavce bodo organizirane specifične oblike usposabljanja in pomoči pri delu. Na področju varstva odraslih: — skrbništvo nad osebami, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi ter upravljati s svojim premoženjem, — zavodsko varstvo, ki se izvaja z namestitvijo v splošne in posebne socialne zavode in urejanje plačila oskrbnin (npr. domovi za upokojence, zavodi za telesno in duševno prizadete ter zavodi azilskega tipa), — izvajanje postopkov za dodelitev vseh vrst in oblik družbeno denarnih pomoči, — nameščanje odraslih (duševni bolniki, matere z otroki, onemogli in ostareli itd.) v družinsko nego in oskrbo, — delo z raznimi kategorijami deviantnih oseb in njihovo vključevanje v posebne oblike obravnave in pomoči (alkoholiki, odpuščeni obsojenci, klateži, delomrzneži itd.), — nudenje pravne pomoči pri urejanju vseh socialnih vprašanj, ,7— s sodelovanjem in povezovanjem družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti ter humanitarnih organizacij in društev bo razvijala razne oblike solidarnosti občanov (sosedska pomoč, laična nega itd.). Potrebno bo razviti možnosti za rekreacijo in preživljanje prostega časa vseh kategorij občanov, zlasti pa neaktivnega prebivalstva (npr. invalidi, upokojenci itd.). Posebnega pomena za pomoč starejšim občanom bo dom upokojencev, ki ga bomo pričeli graditi najkasneje do 1979. leta v novi so-se ski Fužine. Dom bo zasnovan tako, da bo predstavljal tudi center za pomoč in nego na domu kot tudi za razne oblike rekreacije starejših občanov. Dom bo imel 200 ležišč. Posedanjih cenah je potrebno zagotoviti za dom upokojencev 72.500.000 din. Sredstva bosta zagotovili SIS za invalidsko in pokojninsko zavarovanje in SIS za socialno varstvo, predvidena pa je tudi udeležba v samoprispevku občanov. Za izpolnjevanje vseh navedenih nalog bo nujno potrebno, da tudi naši občini vsaj v nekaterih krajevnih skupnostih namestimo socialne delavce. Zato predvidevamo do leta 1980 zaposliti 5 socialnih delavcev v večjih krajevnih skupnostih. Ža uresničitev postavljenih ciljev bo nujno tudi povezovanje in sodelovanje z drugimi SIS v občini, mestu in regiji, in sicer: — s stanovanjskimi skupnostmi pri načrtovanju gradenj in predvsem spremljajočih objektov ter pri dodeljevanju stanovanj in subvencioniranju stanarin družinam z nizkimi dohodki, materam samohranilkam, invalidnim in ostarelim osebam itd.; - — s skupnostjo otroškega varstva pri načrtovanju gradenj novih vzgojnovarstvenih zavodov in politike sprejemanja otrok v varstvene Zavode ter pri odmerjanju prispevka staršev in organizacije varstva duševno prizadetih otrok; " — z izobraževalnimi skupnostmi in skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovnja pri reševanju problemov usposabljanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in pri graditvi ustreznih Ustanov ter pri reševanju problematike šolske prehrane in njenega subvencioniranja; — s skupnostjo zdravstvenega varstva pri reševanju zdravstvenih Problemov nezavarovanih oseb in laične nege in pomoči na domu ter Problematike klubov zdravljenih alkoholikov; — s skupnostjo zaposlovanja ter skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja glede zaposlovanja, rehabilitacije ter organiziranja delavnic za invalidne osebe. KULTURA t: OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA RAZVOJA Bližina kulturnih ustanov v centru Ljubljane in bogata kulturna tradicija v občini, zlasti v delavskih središčih na Vevčah, v Zalogu, &advoru in Mostah, omogočajo občanom bogato kulturno življenje. V naštetih in drugih manjših krajih so že pred vojno delovala napredna kulturno-prosvetna društva. V prvih povojnih letih je bilo kul-'urno-prosvetno življenje izredno množično. Nato je sledila večletna stagnacija. Kulturno-prosvetna dejavifost se zopet oživlja in je v letih ^973 do 1975 dosegla lepe uspehe. v Nosilci kulturno-prosvetnega življenja so kulturno-prosvetna društva, orkestri, akademska in amaterska likovna skupina s prirejanjem tSzstav v Jelovškovi galeriji in kulturna društva v osnovnih šolah. V društvih so zlasti razvite gledališke in literarne skupine ter pevski *J>ori- Skoraj v vseh delovnih organizacijah imajo organizirane abonmajske predstave za delavce v gledališčih. OZD Žito vsako leto organizira Za svoje delavce razstavo likovnih umetnikov. Prostorske možnosti za delovanje kulturno-prosvetne dejavnosti v °}$ini so dokaj skromne. Vse, kar danes obstaja in služi kulturno-pro-svetni dejavnosti, je bilo zgrajeno pred vojno. V obdobju treh desetletno bili sanirani in delno usposobljeni za amatersko kulturno dejav-Ppst prostori v Zadvoru, Zalogu, Javoru, Hrušici, Dolskem in na Vev-v Šmartnem in Zeleni jami pa jih je potrebno za to usposobiti. V Senožetih in Bizoviku ter najbolj naseljenih območjih občine: v Mo-stih, na Kodeljevem, v Novih Jaršah in v Polju pa prostorov za kakrš-n°koli kulturno dejavnost sploh ni. 2- CILJI Pri oblikovanju kulturne politike ter pri sprejemanju in nudenju kulturnih dobrin delovnemu človeku je treba kulturo obravnavati ne Samo v okviru občine, temveč širše — ob dejstvu, da Ljubjana z vsem Sv°jim zaledjem predstavlja enotni kulturni prostor. Za uspešnejše kulturno poslanstvo, ki ga usmerjata samoupravna interesna skupnost občine Moste-Polje in zveza kulturno-prosvetnih organizacij pa je potrebno, da so dane osnovne materialne možnosti, tj. predvsem prostori, kjer naj se razvija amaterska kulturna dejavnost. Pomanjkanje prostorov je osnovna ovira za še večji razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti oziroma kulturnega razvoja nasploh. Zgodovinsko obogatena kulturna zavest iz davne in bližnje preteklosti ter sedanjosti obvezuje delovne ljudi v TOZD in občane v krajevnih skupnostih, da ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij: — očuvajo svojo bogato kulturno tradicijo, — odpravljajo neenake možnosti za kulturno-prosvetno dejavnost in uživanje kulturnih dobrin, — načrtno zmanjšujejo prostorske deficite, ki ovirajo intenzivni razvoj amaterskih kulturnih dejavnosti, — pospešujejo razvoj takih kulturnih dejavnosti, pri katerih človek ne bo samo pasivni uporabnik poklicno posredovanih kulturnih dobrin, temveč skupaj z delavci iz kulturnih institucij aktiven ustvarjalec le-teh, — kulturne akcije v organizaciji ZKPO približujemo prebivalcem vsakega večjega kraja v občini. Zato moramo izkoristiti velike sposobnosti in možnosti, ki jih ima Ljubljana na področju kulture, — povečujemo organizirane obiske delavcev iz TOZD ter občanov KS kulturnih prireditev in gledaliških hiš ter tako omogočimo delovnemu človeku osnovni kulturni standard. 3. UKREPI Za uresničitev teh osnovnih razvojnih kulturnih ciljev, katerih nosilca sta kulturna skupnost in zveza kulturno-prosvetnih organizacij, moramo s sodelovanjem poklicnih kulturnih institucij, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij: — za najmlajše v vzgojnovarstvenih zavodih pripraviti program lutkovnih predstav, ure pravljic, petja in drugih aktivnosti, ki jih bodo deležni tudi otroci zunaj vzgojnovarstvenih zavodov, — nuditi strokovno in materialno pomoč šolskim društvom pri oblikovanju novih zvrsti kulturnega življenja in dela, — doseči, da delavci v organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih lahko dosežejo kvalitetni razvoj in množično izkoriščajo kulturne dobrine (amaterske kulturne dejavnosti, gledališke predstave, razstave likovnih umetnikov, knjižnice) le ob tesni povezanosti TOZD in KS, — na področju knjižničarstva urediti izposojevališče v Hrušici in Novih Jaršah, odpreti izposojevališče v Štepanjskem naselju, urediti mladinski oddelek v Mostah ter preurediti knjižnico v Zalogu. Ljubljanski bibliobusni oddelek bo razširil svojo dejavnost še na Prežganje, Trebeljevo, Gaberje, Javor, Križevsko vas in Klopce. Knjižni fond se bo povečal za 100%. Matična knjižnica bo povečevala nakup knjig od ene na dve knjigi na prebivalca. Za uspešno delovanje predvidene mreže knjižnic bo knjižnica do leta 1980 pridobila 12 novih strokovnih sodelavcev z višjo in visoko izobrazbo. Uresničitev vseh navedenih in drugih nalog na področju kulture narekuje naslednja investicijska vlaganja: — v tem planskem obdobju bodo opravljene vse priprave za gradnjo kulturnega centra v Mostah s površino 1600 kv. metrov, kjer bodo dobile svoje potrebne prostore osrednje kulturne institucije (knjižnica J. Mazovca, kino Triglav, ZKPO, samoupravna interesna kulturna skupnost in druge kulturne dejavnosti), — v Polju bo s KS Polje in OZS Saturnus potrebno rešiti vprašanje kulturnega doma, — v Štepanjskem naselju bodo v stanovanjskih blokih pridobljeni prostori (80—100 kv. m) za začetek razvijanja raznih oblik kulturne dejavnosti, — v Prežganju velja zagotoviti soudeležbo finančnih sredstev pri gradnji gasilskega doma, kjer bo tudi dvorana za kulturne prireditve, — iz tekočih sredstev kulturne skupnosti je adaptirati dvorano v Besnici in Jelovškovo galerijo, — obstoječe prostore v Šmartnem, Zeleni jami in Zalogu je treba preurediti, da bodo usposobljeni za najosnovnejše kulturne dejavnosti. Kulturno-prosvetna dejavnost bo financirana na podlagi sprejetih in ovrednotenih letnih programov. Sredstva za funkcionalne izdatke bodo zagotovljena s prispevno stopnjo, sredstva za investicije pa z združevanjem sredstev TOZD, KS in SIS za kulturo. TELESNA KULTURA 1. OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA RAZVOJA Telesna kultura se je v naši občini začela hitreje razvijati šele po letu 1965. Problemi v predhodnem obdobju so bili finančnega, deloma pa tudi kadrovskega značaja. Leta 1965 je bil ustanovljen sklad za družbeni standard, v katerem so delovne organizacije združevale sredstva za investicije v športne objekte, nekatera podjetja pa so prevzela tudi patronate nad športnimi društvi. Tako lahko ugotovimo, da se je stanje na tem področju precej izboljšalo, vendar kljub temu ni zadovoljivo, ker so bila vlaganja v rekreativno športno dejavnost minimalna na račun tekmovalnega športa. Razvoj telesne kulture nam prikazujejo naslednji podatki: — v razne organizirane oblike telesnokulturne dejavnosti je vključenih 7628 občanov, kar predstavlja 15 % celotnega prebivalstva. Ti so vključeni: v osnovnih šolah 1405, v srednjih šolah 320, v športni rekreaciji (TOZD in KS) 1.000, v specializiranih organizacijah rekreativne dejavnosti 2358 in športno-tekmovalnih organizacijah 1546 občanov; — na prebivalca odpade 1,39 kv. metra pokrite in nepokrite površine vseh športnih igrišč in objektov, kar je daleč pod jugoslovanskim in evropskim normativom, ki znaša 4 kv. metre na prebivalca; — v zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih pri osnovnih šolah sedem telovadnic z 2.498 kv. metri površine, športni park na Kodeljevem, igrišča na Vevčah, žičnica v Trebeljevem in vrsta drugih objektov za rekreacijsko dejavnost delovnih ljudi in občanov; — v letu 1975 je bilo 33 % vseh razpoložljivih sredstev porabljenih za vzdrževanje in za nove naložbe v telesnokulturne objekte, za množično telesno kulturo pa le 2.7 % sredstev. Večletno zaostajanje na področju telesne kulture ni moglo biti v nekaj letih v celoti nadomeščeno z močnim vlaganjem v telesno kulturo prek sklada za družbeni standard in z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo v občini. Še vedno zaostajamo v celi vrsti aktivnosti, kot so: — pri najmlajši generaciji — pri predšolskih otrocih še ni bilo ničesar storjenega za organizirano! obliko telesne kulture (plavalni tečaji, smučarski tečaji ipd.); — pouk telesne kulture osnovnošolske mladine je najslabše organiziran na podružničnih šolah, kjer ni telovadnic in športnih igrišč. Primanjkuje tudi telesnovzgojnih učiteljev. Še večji razmah športne rekreacije ovira pomanjkanje športno-re-kreativnih objektov, na kar kaže tudi podatek, da pet KS nima niti enega kvadratnega metra urejene športne površine (npr. asfaltna ploščad), da v občini ni TRIM steze itd. Primanjkuje pa tudi strokovnih delavcev za organiziranje in vodenje športne rekreacije v KS, TOZD itd. 2. CILJI SIS za telesno kulturo si je v tem planskem obdobju zastavila naslednje cilje: — do leta 1980 v redno telesnokulturne dejavnost vključiti 1400 predšolskih otrok ali 20% vse generacije. Za izvajanje te aktivnosti bo potrebno do leta 1980 usposobiti in zaposliti osem amaterskih in osem profesionalnih športnih delavcev; — gimnazija Moste in Šolski center tiska in papirja, ki sta edini srednješolski ustanovi v občini, imata skupno 873 učencev ter pet rednih in enega honorarnega profesorja telesne vzgoje. Rešiti je treba problem športnih igrišč in telovadnic, ker obstoječi objekti niso primerni za pouk telesne vzgoje; — do leta 1980 v aktivno športno rekreacijsko dejavnost vključiti 7900 delovnih ljudi in občanov; — pri rekreativnem delovanju občanov, ki se odvija predvsem v organiziranih športno-rekreativnih tekmovanjih (mali nogomet, namizni tenis, kegljanje, streljanje, smučanje, tenis, balinanje), v občasnih akcijah (»vsi na kolo«, »naučimo se plavati«) in redni telesnovz-gojni vadbi je opazna slaba udeležba žensk, kljub temu, da predstavljajo 51,5 % vsega prebivalstva oziroma 35 % vseh zaposlenih. Zato bo potrebno v petletnem obdobju ženski rekreaciji posvetiti posebno pozornost. 3. UKREPI Da bi se lahko predvideno število aktivnih občanov vključilo v rekreacijsko športno dejavnost, bo samoupravna interesna skupnost zagotovila: — objekte, ki služijo izključno rekreativni dejavnosti, kot so TRIM steze, asfaltne ploščadi, sprehajalne steze in TRIM kabinete v tistih KS, kjer ni nobenega takega športnega objekta; — dovolj amaterskih, delno pa tudi profesionalnih organizatorjev športne rekreacije v KS, delovnih organizacijah in specializiranih športnih organizacijah. V nadaljnjem razvoju tega področja je potrebno: — ob dogovoru za novo razvrstitev prioritetnih športnih panog v Ljubljani ter predlogu o spremembi tekmovalnih sistemov racionalizirati tekmovalni športi razmejiti športno rekreacijo in tekmovalni šport ter v skladu s tem reducirati že obstoječe programe razvoja tekmovalnega športa; — ustvariti možnosti za boljšo povezanost in sodelovanje klubov in ŠŠD ter s tem omogočiti neprekinjen razvoj mladih športnikov; — s strokovnim izobraževanjem usposobiti in pridobiti nove strokovne delavce za področje telesne kulture, ki bodo v tej dejavnosti opravljali naloge kot profesionalci ali amaterji. V tem planskem obdobju so predvidena naslednja investicijska vlaganja: — v krajevnih skupnostih, ki še nimajo telesnokulturnih objektov: Besnica, Bizovik, Klopce, Štepanjsko naselje, Lipoglav in Dolsko zgradititev asfaltnih ploščadi, primernih za rekreacijo občanov, ter preureditev igrišč v KS Moste in Zelena jama; — dokončanje gradnje umetnega drsališča v Zalogu in pokritega plavalnega bazena na Vevčah; — zgraditev TRIM steze na Golovcu in tenis igrišča v Zajčji dobravi; — zgraditev telovadnice pri gimnaziji Moste ter telovadišča TVD Partizan Moste; — izdelava študije o gradnji rekreacijskih centrov v Novih Jaršah in novi soseski Fužine; — usposobitev zdravstvene ambulante v športnem parku Kodeljevo. V srednjeročnem razdobju SIS načrtuje 83.141.000 din razpoložljivih sredstev, investicije pa bodo od tega znašale 20.290.000 din. KRAJEVNE SKUPNOSTI V srednjeročnem načrtu razvoja občine so zajete in načrtovane skupne potrebe krajevnih skupnosti, ki so jih le-te načrtovale v svojih srednjeročnih razvojnih načrtih. Zato načrti krajevnih skupnosti in načrtovani razvoj ni prikazan ločeno za posamezno KS, kot je to v osnovah za izdelavo družbenega načrta občine za obdobje 1976—1980. Načrtovane naloge krajevnih skupnosti prevzamejo skupni srednjeročni razvojni načrt občine in načrti samoupravnih interesnih skupnosti. Del načrtovanih dejavnosti krajevnih skupnosti, predvsem s področja individualne komunalne porabe, pa ni v celoti zajet v družbenem načrtu občine. V tem primeru gre predvsem za naloge, financirane iz združenih sredstev delavcev TOZD za krajevne skupnosti. Z gradnjo lokalnih oskrbovalnih sistemov za eno ali več krajevnih skupnosti, predvsem pa z gradnjo lokalnih vodovodnih omrežij bodo krajevne skupnosti izpolnile naloge, začrtane v svojih srednjeročnih programih. Z letnimi načrti in z dogovori o razporeditvi solidarnostnih sredstev ter z dogovori o nalogah in prioritetah dejavnosti bodo krajevne skupnosti skupno skrbele za izvajanje svojih srednjeročnih programov. Naloge, ki so zajete v družbenem načrtu občine in v načrtih krajevnih skupnosti, bodo financirane iz sredstev občinskega proračuna, iz sredstev posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, iz združenih sredstev delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter iz sredstev, ki jih bodo zbrale same krajevne skupnosti (samoprispevek in druge oblike prispevkov občanov). Za financiranje krajevne samouprave in izvajanje delegatskega sistema ter za kritje stroškov tistih nalog, ki jih bo občinska skupščina prenašala na krajevne skupnosti, bodo krajevne skupnosti prejele sredstva iz splošne porabe, tj. iz proračuna občine. Sredstva proračuna, namenjena za potrebe KS, se bodo oblikovala v skladu z letnimi planskimi dokumenti, vsekakor pa bodo naraščala počasneje kot družbeni proizvod. Posameznim krajevnim skupnostim bodo sredstva razporejena v okviru sprejetega občinskega proračuna na podlagi sporazuma in po kriterijih, dogovorjenih med organi krajevnih skupnosti. Od neposredne zainteresiranosti vseh delovnih ljudi in občanov je odvisno dosledno izvajanje sprejetih načrtov, svoje interese pa bodo delovni ljudje in občani lahko uresničevali v dosledno uveljavljenem in učinkovitem delegatskem sistemu, ki bo tudi porok za uresničitev razvojnih programov D. PROSTORSKI RAZVOJ industrija in gradbeništvo Prostorske možnosti za koncentracijo Industrijske, transportne in servisne dejavnosti so na območju občine v zadosti velikem obsegu dane samo na relaciji Ljubljana—Zalog—Dolsko, zato je bilo to območje tako tudi označeno z veljavnim urbanističnim dokumentom. Celotna površina cone znaša 889,56 ha, od teh je zazidanih približno 200 ha. Izkoriščanje teh površin pa glede na različne prostorske možnosti lahko opredelimo na naslednje štiri skupine: a) gradnja, razširitve, adaptacije industrijskih, skladiščnih in spremljajočih objektov na rezervnih površinah v območju obstoječih lokacij posameznih OZD in TOZD na osnovi njihovih razvojnih programov: MP 1—1 — GIP Obnova MP 1—2 — Slovenija ceste, Teol, Izolirka, Saturnus MP 2 — Javna skladišča, Indos, Gradis, Žito, MM 2 — Kolinska, Velana, SAP « MP 4—1 — Kolinska b) gradnja industrijskih, skladiščnih in spremljajočih objektov v območju novoodprtih zazidalnih otokov: MP 3—1 — Intertrade, Papirografika, Veletekstil MP 3—2 — Yulon, Saturnus MP 3—3 — ŽTP, Kontejnerski terminal MP 3—4 — JNA MP 3—5 — Pletenina, Plutal MP 3—6 — Javna skladišča MP 3—7 — JNA MM 4 — Toplarna, Plinarna, Kurivo, Dom, Centromerkur c) odpiranje novih zazidalnih otokov za gradnjo industrijskih in spremljajočih objektov MP 4—1 — prehrambena industrija (MP 5) — gradbena industrija, asfaltna baza č) gradnja industrijskih in spremljajočih objektov v še prostih površinah i MP 3—3 — čista, srednjetežka predelovalna industrija MP 3—9 — čista, srednjetežka predelovalna industrija MP 4—1 — prehrambena industrija. Med prioritetne naloge prvega dela planskega obdobja 1976—80 uvrščamo določitev površin za lokacijo gradbene industrije. Po dosedanjih preverbah bi bil najugodnejši zazidalni otok MP 5, vendar je v celotnem SV območju mestnega dela občine prisoten interes kmetijske zemljiške skupnosti, zato je potrebna predhodna uskladitev. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Poleg odpiranja novih gradbišč za stanovanjsko gradnjo bodo v srednjeročnem planskem obdobju zaključeni že pričeti objekti na-družbeno organiziranih in usmerjenih gradbiščih sosesk MS 3—2, MS 112—1 Štepanjsko naselje; MS 12—1 Nove Jarše; MS 6Slape-Polje; MS 103—2 Sneberje; MS 8—3 Zg. Kašelj in MS 11 Zalog. Odlok o izboru zemljišč za uresničitev petletnega programa stanovanjske graditve na ureditvenem območju mesta Ljubljana (Ur. list SRS št. 45—73) je opredelil v ureditvenem območju mesta dovolj površin za gradnjo stanovanj do leta 1980. Ker je potrebno z gradnjo stanovanj, ki naj bi bila vseljiva v letu 1980, pričeti že leto do dve prej, srednjeročni program opredeljuje zemljišče in naloge, ki jih je treba opraviti, da bi v letu 1978 lahko pričeli z gradnjo stanovanj na novih površinah. V našem prostoru je možen — ob ustrezni izgradnji komunalne infrastrukture — v planskem obdobju pričetek gradnje MS 4—5 Fužine s 4500 stanovanji ob predvideni dinamiki 1100 stanovanj letno. , Novelacija GUP (generalni plan urbanističnega razvoja mesta Ljubljana), ki je v izdelavi, bo v največji možni meri upoštevala predloge KS, OZD irvirugih dejavnikov za razširitve zazidljivih površin v korist individualne zazidave. 1% O Jr ' = s S « o | oč 0- N tZ) S 3 a e "g N •« S n .a SREDNJEROČNI PROGRAM GRADNJE STANOVANJ V LETIH 1976—1980 V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Označba lokacije Število stanovanj, predvidenih za gradnjo po posameznih letih 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj MS 3-2, MS 112-1 Štepanjsko naselje 933 628 166 1.722 MS 6 — Slape 280 — — —- — 280 MS 11 — Zalog 64 — — — — 64 MS 12-1 in MS 12-2 Nove Jarše 208 360 204 423 315 1.510 1.485 988 370 423 315 3.581 MS 4, 5 Fužine 1.100 1.100 2.200 MS 8-3 Zg. Kašelj 132 (individualna gradnja) — 132 MS 103-2 Sneberje 36 (individualna gradnja) 36 168 1.100 1.100 2.368 KOMUNALNO GOSPODARSTVO V programu za gradnjo cest v srednjeročnem obdobju 1976—1980 so: — gradnja Zaloške ceste od križišča s Kajuhovo cesto do Fužin; — rekonstrukcija Litijske ceste od mostu čez Grubarjev prekop (pri ČREVARNI) do priključka na Litijsko cesto na vzhodni strani Štepanjskega naselja (v teh delih je predviden tudi novi most čez Gruberjev prekop; — rekonstrukcija lokalne ceste Zadvor—Podmolnik (nadaljevanje in dokončanje že pričetih del); — rekonstrukcija lokalne Zadobrovške ceste (nadaljevanje in dokončanje že pričetih del); rekonstrukcija Litijske ceste v odseku Sp. Besnica Trebeljevo do odcepa na Janče; — rekonstrukcija lokalne ceste Podlipoglav—Lipoglav v dolžini 1500 m (KS Lipoglav); asfaltiranje stare Zasavske ceste v naselju Senožeti; — začetek del na spodnjem odseku lokalne ceste Kamnica—Kri-ževska vas (KS Klopce); — modernizacija komunikacij v ureditvenem območju z izvedbo izogibališč, avtobusnih postajališč, prometne signalizacije ter semaforizacije križišč: Litijska cesta—Kajuhova—Šmartinska, Zalo- ška—Zadobrovška cesta; — gradnja mostu čez Ljubljanico v odseku Fužine—Vevče ter ojačitev Kašeljskega in Zaloškega mostu; — novogradnja telefonskega omrežja v KS Klopce ter ojačitev telefonskega omrežja v KS Besnica, Lipoglav in Dolsko. Na področju energetike bo dodatna energija zagotovljena z: — zgraditvijo in razširitvijo transformatorske postaje RTP Polje in RTP Fužine; — zgraditvijo potrebnih priključnih 10 KV daljnovodov na RTP; — zgraditvijo nizkonapetostnega in razvodnega omrežja s potrebnimi transformatorskimi postajami do sosesk usmerjene stanovanjske gradnje; — dokončanje del pri ojačanju električnega omrežja na zunaj-mestnem območju (KS Dolsko, KS Lipoglav in KS Besnica). Na področju ogrevanja bo TOPLARNA Ljubljana v MM 4—1 zgradila tretji agregat s kapaciteto 50 MW električne energije, 33 t—h tehnološke pare, 86 Gcal—h kot dodatne rezerve za konice pri porabi toplotne energije. Komunalna energetika Ljubljana bo v planskem obdobju zgradila primarno vodovodno omrežje v tistih soseskah usmerjene stanovanjske gradnje, ki žele v vplivnem območju KEL, in primarne povezovalne vroče vode od 250 do 600 MW med posameznimi območji. Plinarna Ljubljana bo v Mostah zgradila sistem rezervoarjev zai mestni in mešani plin ter povezavo usmerjenih sosesk s tem energetskim virom. Oskrbovala bo celotno MS 11, MS 4, 5, MS 8—1,' MD7—1 in MS 9 in delno MS 3. Komunalno podjetje Kanalizacija bo v Zalogu zgradilo centralne čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda. Prva faza grdnje predvideva čiščenje in obdelavo blata za 500,000 EE. V obdobju 1976—1980 bodo pričeli graditi vodovodni obroč, ki bo dovajal zadostne količine vode v mesto. Poleg zaključene gradnje vodovodnega omrežja v začetih stanovanjskih soseskah bo priključenih čimveč naselij, ki do sedaj niso priključena na javni vodovod. Gradnja vodovodov bo usklajena s programom komunalnega podjetja Kanalizacija, z gradnjo usmerjenih stanovanjskih sosesk in industrije. Na zunajmestnem območju bodo v tem obdobju preskrbljene s pitno vodo KS Dolsko, Besnica, Lipoglav, Bizovik in Zadvor. VARSTVO OKOLJA Najvažnejši ukrepi za varovanje okolja bodo storjeni na rekreacijskih in zelenih površinah v Zajčji dobravi, športnem parku Kodeljevo in Zeleni jami, ozelenele bodo tudi opuščene gramoznice. Nadaljevali bodo z ureditvenimi deli na Savi, na odseku od sotočja Ljubljanice do mostu v Dolskem ter regulirali Bizoviški potok in potok Mejaš. Strogo bomo varovali vodovodni rezervat v naselju Hrastje, na zunajmestnem območju pa bomo pričeli pri vseh krajevnih vodovodih pridobivati zemljišča za ožje in širše varnostne pasove. Podjetja, ki so glavni viri onesnaževanja zraka (Izolirka, Toplarna, Teol in kemična industrija) so dolžna izdelati sanacijske programe, ki bodo z njimi v okviru realnih možnosti zagotovila izboljšanje stanja. Dolžna skrb proizvajalcev je, da izbirajo tehnologijo, ki ne ogroža okolja, da spremljajo svoje proizvode od surovine prek menjave do iztrošenja in odstranitve odpadkov ter uvajajo metode vračanja iztrošenih proizvodov in odpadkov v proizvodnjo. V skladu s programi proizvajalcev energije bo izvedena postopna toplifikacijo objektov iz centralnih toplotnih virov, s čimer bodo ukinjena individualna kurišča, ki So eden najvažnejših virov onesnaževanja zraka. E. LJUDSKA OBRAMBA S srednjeročnim načrtom razvoja ljudske obrambe je potrebno v vseh organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, • samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter pri delovnih ljudeh in občanih zagotoviti pripravljenost in usposobljenost za oborožen odpor, civilno zaščito in druge naloge, ki izhajajo iz koncepta splošnega ljudskega odpora. V srednjeročnem razvojnem načrtu občine so upoštevani vsi zakonski in drugi predpisi, ki urejajo odnose in obveznosti družbenih in drugih subjektov na področju ljudske obrambe, zlasti pa zaključki iz vojno-politične ocene ogroženosti občine v morebitni vojni. Upoštevane so tudi vse obveznostih ki jih ima skupščina občine na področju obrambnih priprav v okviru mesta Ljubljana. Teritorialno obrambo v srednjeročnem načrtu obravnavamo tako, da bo postala sestavni del samoupravnih odnosov, obenem pa tudi funkcija družbenega in političnega sistema. Zato predvidevamo dosledno izvrševanje obrambnih in vojnih priprav v vseh sredinah, ki so pomembne za uspešno izvajanje postavljenih nalog. Osnovna izjiodišča srednjeročnega načrta predstavlja realen prikaz potreb, ki izhajajo predvsem iz: — zahteve in potrebe po nenehnem vzdrževanju visoke stopnje bojne pripravljenosti ter — visoke strokovne usposobljenosti starešin in vojakov. Enote TO je treba torej opremljati z materialno-tehničnimi sredstvi po formaciji in v taki meri, da bodo v vsakem času in v vseh situacijah sposobne opraviti postavljene naloge. Poleg nabave materialno-tehničnih sredstev smo v srednjeročnem načrtu posvetili pozornost vzgoji in urjenju enot. Civilna zaščita je oblika široko organiziranega sodelovanja delovnih ljudi in občanov v vseh njihovih asociacijah, katere poglavitna naloga je zaščita življenj in materialnih dobrin pred posledicami vojnih akcij ter elementarnih in drugih nesreč. — Z načrtovanim in programiranim izvajanjem obrambne vzgoje nerazporejenega prebivalstva moramo v morebitni vojni ali ob težjih nesrečah doseči zadovoljivo stopnjo samozaščite občanov. — Za uspešno in povezano delovanje delovnih ljudi in občanov na področju civilne zaščite je potrebno ustanoviti občinski štab CZ ter ga kadrovsko, materialno in funkcionalno usposobiti za opravljanje postavljenih nalog. — Za izpolnjevanje nalog v morebitni vojni ali ob težji nesreči je potrebno ustanoviti občinske enote civilne zaščite in jih usposobiti ter ustrezno opremiti. Gospodarstvo OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti sc vključujejo v spreminjanje družbenoekonomskega položaja delovnih ljudi, s čimer izvršujejo pravice in dolžnosti kot temeljni subjekti na področju priprav ljudske obrambe. — OZD in druge samoupravne organizacije morajo s svojimi obrambnimi načrti, načrti proizvodnje in storitvene dejavnosti zagotoviti maksimalno stopnjo pripravljenosti za delo v vojnih razmerah. — Na področju gradbeništva, urbanizma, komunale in energetike moramo razvoj dejavnosti usmerjati tako, da bodo v največji meri upoštevani interesi in potrebe ljudske obrambe, zlasti z vidika hitrega in učinkovitega prehoda v vojno stanje in delovanja v vojni. Pomembna naloga tekoče in razvojne politike je kmetijska proizvodnja. Vso pozornost je treba posvetiti krajevnim skupnostim v hribovitem območju, ki v družbenoekonomskem razvoju zaostaja za drugimi območji. Potrebno je pospešiti razvoj planinskih območij za dosego maksimalnih rezultatov v živinoreji in setvenih načrtih Krajevna skupnost V krajevni skupnosti delovni ljudje z uresničevanjem samoupravnih odnosov celoviteje uresničujejo družbenoekonomske razmere, s čimer zagotavljajo svoje mesto in vlogo v podružbljanju in krepitvi ljudske obrambe, predvsem v oboroženem delu in civilni zaščiti. — Krajevna skupnost tesno sodeluje z OZD in drugimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi in društvi na svojem območju, kadar gre za obrambne priprave. — Krajevna skupnost neposredno sodeluje pri formiranju, krepitvi in celotnem delovanju enot na svojem območju. — Pri krepitvi enot civilne zaščite je potrebno v civilno zaščito vključiti najmanj 11 % nerazporejenih-ebčanov. — Pospešiti je treba ustanavljanje splošnih enot CZ pri hišnih in uličnih svetih. — Opremiti in okrepiti velja enote CZ krajevne skupnosti, zlasti gasilske enote in enote za prvo pomoč. — Načrtno je skrbeti za obrambno varnost, vzgojo delovnih ljudi in občanov. Samoupravne interesne skupnosti Samoupravne interesne skupnosti prevzemajo z ustavo del funkcij, ki so jih doslej opravljali državni organi, s čimer so postale oblike po-družbljanja delovanja državnih organov. Na osnovi tako zasnovanih samoupravnih interesnih skupnosti smo dobili nov demokratični in samoupravni mehanizem, ki bo v veliki meri izboljšal učinkovitost našega samoupravnega sistema, predvsem pa veliko pripomogel k najširšemu organiziranju delovnih ljudi in občanov na področju delovanja ljudske obrambe. — Samoupravne interesne skupnosti morajo organizirati obrambne priprave za delo v vojni in v tem primeru zagotoviti zaščito Materialnih dobrin. — Samoupravne interesne skupnosti neposredno sodelujejo z organizacijami združenega dela s področja gospodarstva, da bi krepile obrambne priprave za ljudsko obrambo. Strokovne organizacije in društva Posebno pozornost velja posvetiti takim organizacijam in društvom, ki v svojo dejavnost vključujejo mladino, saj je ta glavna sila naše obrambe. Tu mislimo predvsem na zvezo tabornikov, društvo radioamaterjev, strelska društva, pionirsko organizacijo ter Rdeči križ, gasilska in športna društva. — Vse naštete organizacije in društva sodelujejo pri pripravah za ljudski odpor predvsem z vzgojo in izobraževanjem svojih članov za borbene in druge aktivnosti na področju ljudske obrambe in civilne zaščite, po svojih interesnih področjih pa sodelujejo z enotami oboroženih sil. F. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Vsi družbeni sistemi gradijo svoje obrambne mehanizme, ki odgovarjajo njihovi družbeno-razredni strukturi in njihovemu značaju. Tudi socialistične družbe gradijo sisteme družbene zaščite od raznih deviantnih pojavov, adekvatne osnovam svoje socialistične preobrazbe, značaju svoje socialne strukture in družbenim odnosom, na katerih slonijo. Naša družba, ki je oprta na izgradnjo socialističnih samoupravnih odnosov, razvija poseben sistem družbene zaščite, izražen v konceptu družbene samozaščite v najvišjih političnih in ustavnih dokumentih, ki izhajajo iz bistva samoupravnega socializma. Razvijajoč se ua tej družbeni, idejni in politični podlagi kot integralni del procesa socialističnega razvoja in kot nujen pogoj njegove zaščite pred raznimi napadi, deviacijami, deformacijami in kriminalnim obnašanjem, $e družbena samozaščita konstituira kot nov sistem zaščite družbe in njenih vrednot. Uresničevanje družbene samozaščite je samoupravna pravica in dolžnost vsakega delavca in vseh delovnih ljudi in občanov, vseh or-Sanizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizcij in skup-n°sti, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti. Družbena samozuaščita kot 'Zfaz in funkcija samoupravljanja in oblika podružbljanja zavaro-vanja pridobitev in nadaljnjega razvoja samoupravne socialistične družbe kot pravica in dolžnost zavezuje vse subjekte našega družbe-n°političnega in ekonomskega sistema. Upoštevajoč pomen ekonom- ske osnove naše družbe, bodo delavci, ki so samoupravno organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, z razvijanjem družbene samozaščite varovali tako ma-terialno-ekonomsko osnovo naše družbe kot ugled samoupravnega socialističnega sistema pred raznovrstnimi sovražnimi delovanji, birokratsko—tehnokratskim in liberalističnim obnašanjem ter vsemi drugimi antisocialističnimi pojavi. S samoupravnimi akti bodo uredili vsa področja v zvezi z izvajanjem družbene samozaščite v njihovi vsebini te? postavili potrebno organizacijo. V svojih aktih bodo jasno opredelili odgovornost individualnih in kolegialnih organov upravljanja, organov samoupravljanja in delavcev v združenem delu za izvajanje nalog s področja družbene samozaščite. Razvijaj^ družbeno samozaščito, bo potrebno krepiti najrazličnejše oblike notranje kontrole, voditi ustrezno kadrovsko politiko, zavarovati vsa pomembna in izpostavljena delovna mesta z upoštevanjem predsem moralno-političnih kvalitet delavca, ki bo na tako delovno mesto razporejen, s posebnim aktom bo opredeliti poslovno tajnost. Pomembno vlogo v razširjanju in utrjevanju družbene samozaščite imajo tudi vzgojnoizobraževalne in znanstveno-raziskovalne organizacije, ki bodo morale v okviru učnovzgojnega procesa posvetiti družbeni samozaščiti posebno pozornost. Nujno je, da se organizacije združenega dela povezujejo s krajevnimi skupnostmi in pristojnimi organi občinske skupščine pri opravljanju nalog s področja družbene samozaščite. Krajevne skupnosti bodo razvijale in utrjevale družbeno samozaščito med delovnimi ljudmi in občani v skladu z nalogami krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti bodo prek svojih odborov ali komisij za družbeno samozaščito v sodelovanju z organizacijami združenega dela razvile različne oblike aktivnosti in s svojo mobilnostjo prispevale k varstvu ustavnega reda, materialnih dobrin, preprečevale sovražne aktivnosti in družbeno škodljive dejavnosti, varovale družbeno lastnino ter lastnino in osebnost svojih občanov. Krajevne skupnosti bodo sodelovale pri izvajanju te svoje družbene naloge z zato pristojnimi strokovnimi organi družbenopolitičnih skupnosti in skupščino občine. Družbenopolitične organizacije v občini bodo pomemben nosilec idejnosti ter bodo prek najrazličnejših oblik dejavnosti spodbujate in razvijale varnostno kulturo, ki naj postane sestavni del življenja delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih skupnostih ter osnovnih organizacijah družbenopolitičnih organizacij. Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini je opredelil pravice in dolžnosti skupščine, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenih organizacij, organizacij združenega dela in vseh drugih asociacij delovnih ljudi in občanov. Na podlagi varnostne ocene bodo delovni ljudje in občani v občini, krajevni skupnosti in delavci v organizacijah združenega dela ugotavljali stanje in pojavne oblike zunanjega ter notranjega sovražnega delovanja in družbenih deviacij ter sprejemali konkretne ukrepe za njih odstranjevanje. G. SPLOŠNA PORABA Pri oblikovanju splošne porabe v srednjeročnem razdobju od leta 1976—1980 bo skupščina občine še bolj kot doslej zagotavljala neposredni vpliv delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih na obseg in porabo proračuna. S sredstvi za področje splošne porabe bo racionalno gospodarila, vendar hkrati zagotavljala boljšo kvaliteto opravljenih nalog ter vključevala proračunsko porabo v napore za gospodarsko stabilizacijo. Splošna poraba bo rastla počasneje od rasti družbenega proizvoda, vključevala pa bo samo tiste izdatke, ki so po ustavi funkcija občinske skupščine. Obseg dovoljene porabe bo za občino določen v okviru dovoljene splošne porabe mesta Ljubljana, kjer je potrebno do leta 1980 dokončno zravnati razlike med občinami, tako da bo obseg dovoljene porabe vsaki občini zagotavljal enake možnosti za financiranje njenih osnovnih funkcij. Poraty občin in mesta se obravnava kot celota, obseg porabe pa bo vsako določen z dogovorom v okviru splošne porabe občin v republiki. S V srednjeročnem obdobju se mora dokončati proces preoblikovanja splošne porabe, ki bo potekal takole: — z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost od leta 1977 v okviru splošne porabe ne bodo več zagotovljena sredstva za ta namen; — skupščina občine bo z drugimi zainteresiranimi dejavniki na ravni občine ali na širši ravni poiskala nove oblike in pota samouprav- nega oblikovanja sredstev za intervencije v gospodarstvu, tako da teh sredstev ne bo več zagotavljal proračun; — za potrebe krajevnih skupnosti splošna poraba občine zagotavlja le sredstva za izvajanje nalog pri uresničevanju skupščinskega in delegatskega sistema ter krajevne samouprave; — proračun občine bo v prihodnjih letih zagotavljal za potrebe splošnega ljudskega odpora samo sredstva za redno dejavnost organov, ki skrbe za uresničevanje programa ljudske obrambe; — vse druge naloge, razen financiranja delovanja občinskih organov, financiranja priznavalnin borcem NOV, ter sofinanciranja družbenopolitičnih organizacij v občini, je nujno prenesti na samoupravne oblike financiranja; — sklade in posebne račune, ki obstajajo v okviru proračuna ali kot samostojne pravne osebe, je preoblikovati po novih samoupravnih načelih; — občina v breme splošne porabe ne bo prevzemala novih obveznosti, če bo šlo za naloge, ki po svoji vsebini spadajo v področje skupne porabe; — že sprejete obveznosti za ta področja bodo prenesene na samoupravne interesne skupnosti, tako da po letu 1980 v okviru splošne porabe za plačilo anuitet ne bo več zagotovljenih sredstev za skupno porabo. Nosilci splošne porabe na področju občine se bodo vključili v proces Skupno zasedanje je otvoril in vodil predsednik skupščine občine Marjan MOŠKRIČ v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom ZABUKOVCEM in predsednikom zbora krajevnih skupnosti Slavkom JERMANOM. Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine občine Zvone TUŠAK. Predsednik skupščine občine je za skupno zasedanje predlagal delegatom naslednji dnevni r e d: v 1. Izvolitev verifikacijskih komisij l 2- Potrditev zapisnika 20. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 25. marca 1976 Ih potrditev zapisnika 21. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 15. aprila 1976 3. Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 4. Predlog družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini •5. Osnutek družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri upravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin ■ 6. Poročilo upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov za obdobje 1972—1975 7. Zaključni račun upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov za leto 1975 8. Stanovanjsko gospodarstvo v občini , 9. Predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za ljubljansko pokrajino, kot medobčinskega organa za izvrševanje skupnih nalog na področju 'ljudske obrambe 10. Informacija o posojilu za gradnjo cest v SRS r. 11. Delegatska vprašanja Dnevni red je bil soglasno sprejet. Ad 1) Zbor združenega dela je v verifikacijsko komisijo izvolil: - 1. Petra DVORŽAKA, delegata Vil. konference delegacij ■ 2. Marijo CERAR, delegatko XIX. konference delcgacii 3. Rada SVETKA, delegata XV. konference delegacij Zbor krajevnih skupnosti je v verifikacijsko komisijo izvolil: 1. Ivana BRICELJA, delegata krajevne skupnosti Bizovik 2. Janeza DIMNIKA, delegata krajevne skupnosti Šmartno 3. Ivana MIKLAVŽA, delegata krajevne skupnosti Vcvče-Zgornji Kašelj Po pregledu pooblastil delegatov za 22. sejo zbora združenega dela je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest, seji prisostvuje 25 delegatov, odsotni pa so: 2 delegata II. konference delegacij 1 delegat 111. konference delegacij 1 delegat VIII. konference delegacij 1 delegat XI. konference delegacij 1 delegat XII. konference delegacij J delegat XIV. konference delegacij I delegat XVII. konference delegacij 1 delegat delegacije kmetijstva 1 delegat samostojnih obrtnikov Zbor združenega dela je sklepčen. Po pregledu pooblastil delegatov za 22. sejo zbora krajevnih skupnosti je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest, seji prisostvuje 24 delegatov, odsoten je: delegat krajevne skupnosti Besnica. Ad 2) Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 20. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 25. 3. 1976 in zapisnik 21. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 15. 4. 1976 ter sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nimata pripomb na zapisnik 20. in 21. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ter ga v celoti potrjujeta. Ad 3) Uvodno obrazložitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 je podala Slavka Keržan, članica izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Danica Honzak, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše, Adolf Ferdih, delegat krajevne skupnosti Hrušica—Fužine, Janez Tomšič, delegat X. konference delegacij, Ivan Bricelj, delegat krajevne skupnosti Bizovik, Francka Tekalec, delegat krajevne skupnosti Klopce, Slavka Jerman, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Dušan Jančar, delegat krajevne skupnosti Zadobrova—Sneberje, Ivanka Bobnar, delegat krajevne skupnosti Polje, Emil Gostič, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Ciril Jeriha, delegat krajevne skupnosti Zadvor, Jože Jordan, delegat krajevne skupnosti Zalog, dr. Zlata Pirnat, delegat XX. konference delegacij, Jurij Vabšek, delegat I. konference delegacij, Zivorad Andrejič, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine, Slavka Keržan, član izvršnega sveta skupščine občine Po končani obravnavi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: zavodov za obdobje 1972—75 in ugotavljata, da je upravni odbor sklada v redu opravljal svojo nalogo. 2. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata zaključni račun sklada trn gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1975 V predloženem besedilu. I Ad 8) Uvodno obrazložitev stanovanjskega gospodarstva v občini je podal Alojz Girandon, predsednik izvršnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti občin^Ljubljana Moste-Polje. V razpravi so sodelovali: Slavka Jerman, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Adolf Ferdih, delegat krajevne skupnosti Hrušica—Fužine, Inka Gore-čan, delegat krajevne skupnosti Moste, Ciril Jeriha, delegat krajevne skupnosti Zadvor, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine, Bogo Bratina, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Po končani obravnavi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji 1. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata predlog dogovora o temeljih družbenega načrta občine za obdobje 1976—80 in podpirata dodatne predloge in dopolnitve tega dokumenta, tako kot so jih opredelile temeljne delegacije. 2. Izvršni svet skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti naj dodatne predloge in dopolnitve, ki so jih opredelile temeljne delegacije prouče ter jih vključijo v predlog dogovora oziroma dajo temeljnim delegacijam odgovor, zakaj jih ni bilo mogoče vključiti. Ad 4) Uvodno obrazložitev predloga družbenega dogovora o družbeni samozaščiti je podal Bogdan Šturm, član izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini v predloženem besedilu in s predloženimi spremembami in dopolnitvami. 2. Za podpis družbenega dogovora se pooblasti predsednik skupščine občine Marjan Moškrič. Ad S) Uvodno obrazložitev osnutka družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin je podal Žnideršič ing. Julijan, član izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nimata pripomb na osnutek družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin. Al) 6) in Ad 7) Uvodno obrazložitev zaključnega računa upravnega odbora sklada za gradnjo šol in vzgojno varstvenih zavodov za leto 1975 in poročilo upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za obdobje 1972__75 je podal Ludvik Činč, tajnik upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov. V razpravi so sodelovali: Inka Gorečan, delegat krajevne skupnosti Moste, Darjan Moškrič, predsednik skupščine pbčine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli nasldenji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine obalne Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo upravnega odbora sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata informacijo o stanovanjski gradnji v občini, informacijo o nedovoljenih gradnjah, informacijo štaba za odpravo barakarstva in poročilo o delu samoupravne stanovanjske skupnosti občine v predloženem besedilu s pripombami, Id jih je posredovati vsem, na katere so naslovljene. 2. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela sprejemal* predloge za odpravo nedovoljenih gradenj, kot so navedeni v poročil* z zahtevo, da jih je konkretizirati in uresničiti. V ta namen je dolžen izvršni svet in strokovne službe v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pripraviti konkretne akcijske programe za njihovo razreševanje in jih predložiti skupščini občine v obravnavo. 3. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela sprejemal* predloge štaba za odpravo barakarstva v predloženem besedilu in zavezujeta vse, ki bi morali pri odpravi barakarstva sodelovati, da pripravijo in takoj prično z izvajanjem za rešitev tega vprašanja potrebnih programov. 4. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela zahtevata, d* pristojni organi skupščine občine z največjo odločnostjo odstranijo vse nove poizkuse gradnje barak in zadolžujeta oddelek za gradbene 1* komunalne zadeve, da zagotovi izvajanje akcije. Ad 9) Uvodno obrazložitev predloga odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbdht' za ljubljansko pokrajino kot medobčinskega organa za izvrševanje skupnjjn nalog na področju ljudske obrambe je podal Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o ustanovitvi pokrajinskega odbora za ljubljansko pokrajino kot medobčinskega organa za izvrševanje skupnih nalog na področju ljudske obrambe v predloženem besedilu. Ad 10) Informacijo o posojilu za gradnjo cest v SRS je podal Leopold Gorše, član izvršnega sveta. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občlse Ljubljana Moste-Polje sprejemata podano informacijo o posojilu ** gradnjo cest v SRS in zadolžujeta svoje delegate, da v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela aktivno sodelujejo pri politični akciji za izvršitev obvez iz naslova razpisanega posojila za grad*#* cest v SRS. Ad 11) Delegatska vprašanja so postavili: Ivan Bricelj, delegat krajevne skupnosti Bizovik, Živorad Andrejič, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše, delegacija krajevne skupnosti Zelena jama, Stana Dimnik, delegat XIX. konference delegacij, Danica Honzak, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše. Ker je bil dnevni red izčrpan in ker se ni nihče prijavil za besedo, je predsednik skupščine občine ob 20. uri zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Sekretar SKUPŠČINE OBČINE .Zvone TUŠAK PREDSEDNIK j-SKUPŠČINE OBČINE ; Marjan MOŠKRIČ ' PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Slavka JERMAN ZAPISNIK 22. SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Z DNE 24. MAJA 1976, S PRIČETKOM OB 16.30 V DVORANI SKUPŠČINE OBČINE. Sejo je otvoril in vodil predsednik družbenopolitičnega zbora Slavko GER-LICA. Zapisnik seje je vodil sekretar skupščine občine Zvone TUŠAK. Predsednik družbenopolitičnega zbora je za sejo predlagal delegatom naslednji dnevni red: L Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 20. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 25. marca 1976 in potrditev zapisnika 21. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 15. aprila 1976 3. Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 4. Predlog družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini ' 5. Stanovanjsko gospodarstvo v občini 6. Predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za ljubljansko pokrajino, kot medobčinskega organa za izvrševanje skupnih nalog na področju ljudske obrambe 7. Informacija o posojilu za gradnjo cest v SRS 8. Delegatska vprašanja Dnevni red je bil soglasno sprejet. Ad 1) Vilko SLUGA predsednik verifikacijske komisije poroča zboru, da je na seji od 25 delegatov navzočih 15 delegatov, 2 sta opravičeno odsotna in to: Matevž GANTAR in Miran Planinc, neopravičeno odsotnih pa je 8 delegatov in sicer: Joža Cerar, Majda Dolinar, Peter Grum, Matija Ježek, Franc Mandeljc, Stane Mcljo, Barbka Strašek, Lojze Trtnik. Družbenopolitični zbor je sklepčen. , Ad 2) Delegati so obravnavali zapisnik 20. skupnega zasedanja z dne 25.3. 1976 in 21. skupnega zasedanja z dne 15.4. 1976 in niso imeli na njegovo vsebino pripomb. Zapisnika sta bila s oglasno sprejeta. V razpravi so sodelovali: Dušan Rozman, Leopold Kos, Zvone Tušak, sekretar skupščine občine. Po obravnavi predloga družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini so delegati z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji it I' -s •: I:' j, SKLEP: • _ , /■' Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Poljfi: sprejema družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini v predloženem besedilu. Za podpis družbenega dogovora se pooblasti predsednik skupščine občine Marjan Moškrič. Ad 5) Uvodno obrazložitev poročila o stanovanjskem gospodarstvu v občini je podal Alojz Girandon, predsednik izvršnega odbora samoupravne stanovanj*-ske skupnosti. '’:i V razpravi so sodelovali: Leopold Kos, Alojz Girandon, predsednik izvtjjr: nega odbora SSS, Vilko Sluga, Dušan Rozman, Bogo Bratina, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi o stanovanjskem gospodarstvu v občini so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji ;l lic SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o stanovanjskem gospodarstvu v občini in v okviru njega informacijo o stanovanjski gradnji, informacijo sklada za d: pravo barakarstva v občini, poročilo o delu samoupravne stanovanjske skupnosti in poročilo o nekaterih problemih v stanovanjskem gospodarstvu v predloženem besedilu. 2. Sprejema predloge za preprečevanje nastajanja nedovoljenih gradenj in predlagane ukrepe za uspešno odpravo barakarstva, ki jih je predlagal štab za odpravo barakarskih naselij. Ad 6) • n Uvodno obrazložitev predloga odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbor« za ljubljansko pokrajino, kot medobčinskega organa za izvrševanje skupnjh nalog na področju ljudske obrambe je podal Zvone Tušak, sekretar skupščine. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji v\ , i 'A H 1 2 3 4 * 6 7 8 : t T SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine sprejema odlok o ustanovitvi pokrajinskega odbora za ljubljansko pokrajino, kol medobčinskega organa za izvrševanje skupnih nalog na področju ljudske' obrambe v predloženem besedilu. Ad 7) ,-if| Ad 3) Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980. Uvodno obrazložitev je podala Slavka Keržan, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Leopold Kos, Vilko Sluga, Dušan Rozman, Slavko Gerlica, predsednik družbenopolitičnega zbora, Slavka Keržan, član izvršnega sveta skupščine občine, Bogo Bratina, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, i Po obravnavi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje so delegati družbenopolitičnega zbora s o g 1 a s n orsp’reje1i naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ■ sprejema dogovor o temeljih družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 v predloženem besedilu kot globalno orientacijo srednjeročnega družbenega razvoja v občini z danimi pripombami. ' Ad 4) Uvodno obrazložitev predloga družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini je podal Zvone Tušak, sekretar skupščine občine. Uvodno informacijo o posojilu za gradnjo cest v SRS je podal Leopold Gorše, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi je sodeloval: Slavko Gerlica, predsednik družbenopolitičrttg« zbora. Delegati družbenopolitičnega zbora so s o g I a s n o sprejeli naslednji V> S K L E P: d U< Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Poll«-' sprejema informacijo o posojilu za gradnjo cest v SRS in da se bodo delegati družbenopolitičnega zbora zavzemali, da posojilo v objiiflh dosežemo v čim višjem odstotku. nl«h .,-ntU Ad 8) «<'fl DELEGATSKA VPRAŠANJA sta postavila: Leopold Kos, Vilko Ker je bil dnevni red izčrpan in ker se nihče ni prijavil za besedo, je predšč«^, "l>1 nik družbenopolitičnega zbora ob 19.20 zaključil sejo. SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE Zvone TUŠAK predsednik DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Slavko GERLK A PREDLOG ODLOK 0 SPREJETJU TEHNIČNEGA DELA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE MS - 4,5 FUŽINE V • Na podlagi 12. inv zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem plani-r»nju (Ur. list SRS št. 16—76 in 27—72) in 159. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 25—74) je skupščina občine ^ $eji zbora združenega dela dne 15. julija 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1976 sprejela ODLOK 0 sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega "*oka MS 4, 5 Fužine 1. člen ' Sprejme se tehnični del zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4,5 Fužine, ki so ga v maju 1976 izdelali ljubljanski urbanistični zavod, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč »SOSESKA« in IMOS pod št. 2086—57 ter je sestavni del tega odloka. 2. člen - Zazidalni otok MS 4, 5 Fužine omejuje na zahodu Ljubljanica, na Seyeru predvidena nova Zaloška cesta, na vzhodu nova Fužinska cesta °ziroma območje bolnišnice Studenec in na jugu Ljubljanica. 3. člen Zazidalni načrt uveljavlja možnost fleksibilnosti urbanistične zasnove, ki je definirana v posebni prilogi (oblikovne in funkcionalne konstante) in pravilniku o izvajanju zazidalnega načrta, ki je sestavni tega odloka. 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem, občanom in organizacijam ter skupnostim in pristojnim organom pri organu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, pristojnem za urbanizem, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljana, ljubljanskem urbanističnem zavodu in geodetski upravi skupščine mesta Ljubljana. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb skupščine mesta Ljubljana. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV Območje MS 4, 5 Fužine leži na prostoru, ki ga omejuje na zahodu 'A jugu Ljubljanica, na severu predvidena nova Zaloška cesta in na «iodu območje bolnišnice Studenec. **•> generalnem planu urbanističnega razvoja mesta Ljubljane je to ebitiočje namenjeno stanovanjski izrabi. Odlok SM Ljubljana o določitvi območij, za katera se izdelajo zazi-*lni načrti (Glasnik 39—67) vključuje tudi sosesko MS 4, 5 Fužine, ''krati je bila nad tem območjem z odlokom uveljavljena splošna pre-Poved graditve do izdelave zazidalnega načrta (Glasnik 39—67). Oa bi zagotovili kontinuiteto stanovanjske gradnje, je bilo treba Ptovočasno začeti s pripravo novih zemljišč in urbanistične dokumen-kclje za potrebe naslednjega srednjeročnega planskega obdobja ^—1980, ko bo izgradnja sosesk, ki jih določa odlok o družbeno j^Aierjeni stanovanjski gradnji na območju občine Ljubljana Moste-°*ie, že v zaključni fazi. V ta namen je skupščina občine Ljubljana 'il Moste-Polje na svoji 3. seji dne 12. septembra 1974 sprejela sklep o določitvi zazidalnih otokov MS 4, 5 Fužine ter MS 7, 8, 9 Slape za družbeno organizirano in usmerjeno stanovanjsko gradnjo za potrebe naslednjega planskega obdobja. Hkrati je naložila IS SOB Ljubljana Moste-Polje, da zagotovi koordinirano akcijo dejavnikov pri pripravljalnih delih za izvajanje stanovanjske gradnje v teh soseskah in tako omogoči pravočasno in uspešno nadaljevanje stanovanjske gradnje v naslednjem planskem obdobju. IS SOB Ljubljana Moste-Polje je ustanovil koordinacijski odbor in operativno vodstvo za usklajevanje in zasledovanje izdelave urbanistične dokumentacije in izgradnjo soseske MS 4, 5 Fužine. Ljubljanski urbanistični zavod, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč »Soseska« in IMOS so v sodelovanju s številnimi organizacijami, inštituti, zavodi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi in na podlagi izhodišč in določil programskega dela zazidalnega načrta pripravili več variant predloga zazidave Fužin, izmed katerih je posebna strokovna komisija, ki jo je imenoval IS SOB Ljubljana Moste-Polje, izbrala najustreznejšo, ki je služila kot osnova za izdelavo zazidalnega načrta. Ta dokument je bil izdelan v maju 1976 pod šifro 2086-75. K zazidalnemu načrtu so bila pridobljena tudi predpisana soglasja pristojnih organov in organizacij: — republiškega sanitarnega inšpektorata — urada za promet SML — uprave za ljudsko obrambo SML — komunalnega podjetja Ljubljana — območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava — požarne inšpekcije uprave za notranje zadeve SML. Po osnutku zazidalnega načrta je območje zazidalnega otoka razdeljeno na tri enakovredna stanovanjska območja s spremljajočimi objekti, osnovne preskrbe, VVZ in OŠ, ki jih povezuje osrednji del s širšim trgovsko-gostinskim programom, domom krajevne skupnosti, domom za ostarele in srednjo šolo. Rekreacijske in športne površine se na jugu soseske raztezajo vzdolž Ljubljanice vse do Fužinskega gradu. Motorni promet poteka načeloma ločeno od poti pešcev in se ustavlja na obodu stanovanjskih območij, osrednje peš poti so vozne le za urgentna vozila. V zazidalnem načrtu so uporabljeni gabariti P-J-3, P-f-8 in P-f-12 s tem, da se nizki bloki pojavljajo na obodu, objekti z visokim gabaritom pa tvorijo ploščadi s programom primarnega in sekundarnih centrov. Zazidalni načrt uveljavlja možnost fleksibilnosti urbanistične zasnove, ki je definirana v posebni grafični prilogi (oblikovne in funkcionalne konstante) in v pravilniku o izvajanju zazidalnega načrta. Dokument med drugim predvideva dva osnovna vertikalna gabarita do P4-4 in do P-j-12. Prav tako obstaja možnost fleksibilnosti arhitekture in možnost povečanja ali prekvalifikacije površin, ki so namenjene spremljajočemu programu. Etapnost izgradnje predvideva realizacijo 1100 stanovanj letno, pri čemer je v vsaki fazi predvidena sočasna izgradnja spremljajočih objektov. Oskrba soseske s s komunalnimi napravami je bila v fazah programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta obdelana variantno, tako da predstavlja predloženi idejni projekt komunalnih naprav sintezo vseh predhodnih del vseh obdelovalcev predloga. IS SOB Ljubljana Moste-Polje je na svoji 71. seji dne 23.4.1976, ki so jih poleg projektantov-poročevalcev prisostvovali tudi člani koordinacijskega odbora in operativnega vodstva MS 4,5 Fužine, razpravljal o predlogu zazidalnega načrta za sosesko MS ),5 Fužine in sprejel sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za citirani zazidalni otok. Javna razgrnitev je potekala v času od 7. maja do 7. junija 1976 v prostorih skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1. V času javne razgrnitve so občani in organizacije dajali pripombe, na katere je odgovore pripravilo operativno vodstvo MS 4, 5 Fužine. O pripombah je razpravljal odbor za urbanizem, komunalo in stanovanjsko gospodarstvo pri IS SOB Ljubljana Moste-Polje na svoji 10. seji dne 18. junija 1976 in sprejel odgovore operativnega vodstva ter predlagal IS SOB Ljubljana Moste-Polje, da s preloženimi odgovori soglaša. Izvršni svet SOB Ljubljana Moste-Polje je na svoji 79. seji dne 18. junija 1976 obravnaval vse pripombe in odgovore na pripombe ter predlog odloka o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4, 5 Fužine. IS ugotavlja, da daje fleksibilnost zazidalnega načrta možnost upoštevanja pripomb o ekonomiki zazidave, če se za to dogovorijo oziroma odločijo družbeni dejavniki (SSS, SOB, SIS in drugi). IS predlaga SOB Ljubljana Moste-Polje, da razpravlja o odloku o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta MS 4, 5 Fužine in ga potrdi v predloženem besedilu. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 79. seji dne 18. junija 1976 obravnaval predlog odloka o potrditvi tehničnega dela zazidalnega načrta za stanovanjsko območje MS 4, 5 Fužine in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet daje delegacijam in občinski skupščini hkrati s prilogo zazidalnega načrta stanovanjskega nasela MS 4, 5 v razpravo in sprejem predlog odloka o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4, 5 Fužine in odgovore na pripombe občanov in delovnih organizacij, ki so jih dali ob javni razgrnitvi zazidalnega načrta. X___________________________________________________J OSNUTEK ODLOK 0 SPREJETJU TEHNIČNEGA DELA ZAZIDALNEGA NAČRTA V OBRIJAH G-6 Na podlagi 12.inv zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16—72) ter 159. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 25—74) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 15. junija 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1976 sprejela ODLOK o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijah G-6, ki leži na območju občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen Sprejme se tehnični del zazidalnega načrta v Obrijah G-6 za del območja, ki leži na področju občine Ljubljana Moste-Polje. Zazidalni načrt iz prejšnjega odstavka tega člena sta izdelala Ljubljanski urbanistični zavod v decembru 1975 pod številko 1924—74 in IBT v novembru 1974 pod številko 3460—031. Zazidalni načrt je skupno s pravilnikom o izvajanju zazidalnega (eksploatacijskega) načrta sestavni del tega odloka. 2. člen Del zazidalnega otoka Obrije G-6, ki leži na območju občine Ljubljana Moste-Polje, je omejen na severu s cesto v Šmartno, na jugu s severnim odsekom predvidenim obvozne ceste, na vzhodu s cesto v Obrije in zahodno mejo zazidalnega otoka MS 101 Šmartno ob Savi in na vzhodu z občinsko mejo. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim ljudem, organom in organizacijam združenega dela pri organu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, pristojnem za urbanizem, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljana, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in geodetski upravi skupščine mesta Ljubljana. 4. člen Nadzorstva nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb skupščina mesta Ljubljana. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV k predlogu tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijah G-6 Območje G-6 v Obrijah leži na prostoru med stanovanjskima soseskama BS 103 Jarše in MS 101 Šmartno ob Savi, rekreacijskim pasom ob Savi, opuščeno gramoznico z obstoječo separacijo in betonarno ter severnim odsekom obvozne ceste. SML je v aprilu 1971 z odlokom določila območje Obrij G-6 za površine, namenjene za pridobivanje gramoza in hkrati nad tem območjem uveljavila splošno prepoved graditve in prepoved parcelacije zemljišč. 4. člen citiranega odloka določa, da se za to območje izdela zazidalni načrt. Z odloki so hoteli zavarovati pred prekupčevanjem in nenačrtnim izkoriščanjem gramoza določene površine, ki so domnevno bogate i gramoznim materialom, do tedaj, ko bodo proučili vse odločujoče elemente za racionalno izkoriščanje gramoza in določili pogoje izkoriščanja. Programski del zazidalnega načrta območja Obrije G-6 je na osnovi izdelanih študij in mnenj podal elemente, zahteve in smernice za izdelavo tehničnega dela zazidalnega načrta, tako da bi bila v največji možni meri zagotovljena ohranitev ekološkega ravnovesja narave. Tehnični del zazidalnega načrta v Obrijah G-6 sta v sodelovanju izdelala ljubljanski urbanistični zavod v decembru 1975 pod številko proj. 1924—74 in IBT v novembru 1974 pod številko proj. 3460—031. S potrditvijo zazidalnega načrta za gramoznice v Obrijah postajajo določila tega pravilnika njegov sestavni del in obveza za vse udeležence, ki sodelujejo pri nadaljnji razpravi dokumentacije, organizacije in realizacije. Površina gramoznice znaša 17,75 ha. Vertikalna omejitev izkopa je določena do globine 283 m in to na podlagi zahtev in pogojev Mestnega vodovoda Ljubljana, ki hkrati zahteva pri dokončni sanaciji ureditev terena do kote 286,5 m. Za zasipni material se po določilu pravilnika za izvajanje zazidalnega načrta uporabi elektrofiltrski pepel. Pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta med drugim tudi nalaga izvajalcu obvezo sprotne sanacije izkoriščenega terena, sanacijo opuščene jugovzhodno ležeče gramoznice, odstranitev vseh separacijskih naprav in objektov ter zasaditev terena po končani eksploataciji v skladu s krajinskim načrtom. K zazidalnemu načrtu so bila pridobljena naslednja soglasja pri pristojnih organih in organizacijah: — zveze vodnih skupnosti — Mestnega vodovoda Ljubljana — Zavoda za raziskavo materiala in kontrukcij Ljubljana — republiške skupnosti za ceste — kmetijske zemljiške skupnosti SOb Ljubljana Moste-Polje. O osnutku tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijah G-6 je na svoji 7. redni seji 27. februarja 1976 razpravljal odbor za urbanizem, komunalo in stanovanjsko gospodarstvo pri izvršnem svetu SOb Ljubljana Moste-Polje in predlagal izvršnemu svetu SOb Ljubljana Moste-Polje, da gradivo potrdi in ga javno razgrne. IS SOb Ljubljana Moste-Polje je na svoji 64. seji dne 3. marca 1976 sprejel sklep o javni razgrnitvi predloga tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijah G-6. Javna razgrnitev je bila od 10. marca do 10. aprila 1976 v prostorih SOb Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1. Po poteku javne razgrnitve sta odbor za urbanizem, komunalo in stanovanjsko gospodarstvo ter IS SOb Ljubljana Moste-Polje' po- novno razpravljala o predloženem osnutku. IS SOb Ljubljana Moste-Polje je na seji dne 18. junija 1976 sprejel sklep, da predloži skupščini občine Ljubljana Moste-Polje v razpravo in potrditev odlok o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijah G-6 v predloženem besedilu. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 79. seji dne 18. junija 1976 obravnaval predlog odloka o potrditvi tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijah G-6 in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet daje občinski skupščini v razpravo in sprejem predlog odloka o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijah G-6 za del, ki leži na območju občine Ljubljana Moste-Polje. \_______________________________________________________) PREDLOG r -\ v ODLOK 0 ZAKLJUČNEM RAČUNU 0 IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1975 Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-74) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25-74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti 15.7.1976 sprejela 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 124.617,86 dinarjev se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1976. ODLOK 0 zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Zaključni račun izkazuje: Dohodke Izdatke Presežek dohodkov nad izdatki 3. člen din 49,310.452,65 45,469.405,60 3,841.047,05 Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 3,841.047,05 dinarjev je izvzet iz proračunske porabe občine 'n je odveden skupščini mesta Ljubljane. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: Dohodke Ddatke Presežek dohodkov nad izdatki din 1,000.592,26 875.974,40 124.617,86 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič, 1. r. PREGLED DOSEŽENIH DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1975 Vrsta doh. DOHODKI Skupaj 1 Davek na dohodek in davek iz OD 2. Prometni davki in davki od premoženja 3 Takse 5 Dohodki po posebnih predpisih 6 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 7 Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 21,761.418,55 24,050.775,50 1,546.304,10 540.636,10 1,401.318,40 10.000,00 SKUPAJ DOHODKI 49,310.452,65 št. gl. namena RAZPORED DOHODKOV Skupaj 01 Dejavnost organov DPS 12,652.167,85 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 3,299.846,45 04 Negospodarske investicije 14,563.487,45 08 Socialno skrbstvo 1,388.235,55 09 Zdravstveno varstvo 1,182.000,00 10 Komunalna dejavnost 5,699.734,95 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 3,711.500,00 13 Odstopljeni dohodki 1,744.600,00 16 Intervencije v gospodarstvu 699.778,35 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz" prejšnjih let 90.660,00 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 437.395,00 SKUPAJ 45,469.405,60 Presežek dohodkov nad izdatki 3,841.047,05 SKUPAJ IZDATKI 49,310.452,65 POROČILO O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1975 Predlog zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 je sestavljen po določbah 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-74) in navodila o sestavljanju zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Odlok o proračunu občine je bil sprejet na 9. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 27. marca 1975 (Uradni list SRS, št. 8-75), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu pa na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti* in družbenopolitičnega zbora 23. decembra 1975 (Uradni list SRS, št. 29-75). Z rebalansom proračuna se je povečala dovoljena poraba za leto 1975 tudi zaradi izpolnjenega pogoja iz 16. člena družbenega dogovora o splošni porabi občin v SR Sloveniji za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 7-75), ki dovoljuje občinam s 75 % izterjavo davkov po stanju 25. novembra 1975 povečanje proračunske porabe. IZVRŠITEV PRORAČUNA Izvrševanje proračuna občine Ljubljana Moste-Polje je bilo v letu 1975 podaljšano do konca januarja 1976 na podlagi zakona o podaljšanem financiranju proračuna za leto 1975 s sredstvi vzajemnega prelivanja med občinami (Uradni list SRS, št. 29-75), ki določa, da lahko občine razporejajo sredstva med uporabnike proračunskih sredstev do 31. januarja 1976. /* Predvideni in realizirani proračunski dohodki znašajo po vrstah in so razporejeni po namenih za leto 1975: v 000 din Prvotni Spremenjeni Indeks OPIS plan plan Realizacija 4:2 4:3 12 3 4 5 6 Dohodki 41.105 45.484 49.310 Razpored 41.105 45.484 45.469 120 108 111 100 PRESEŽEK — — 3.841 Dovoljena proračunska poraba po družbenem dogovoru o splošni porabi v občinah v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7-5) ter aneksu k temu dogovoru in družbenega dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani (Uradni list SRS, št. 9-75), je izračunana skupno za celotno Ljubljano. V okviru ljubljanske bilance pa znaša dovoljena poraba za našo občino za leto 1975: Dovoljena poraba 1974 Korektura dovoljene porabe s 5 % izravnavo razlik v splošni porabi Ljubljane Prenos na samoupravno interesno skupnost za socialno skrbstvo' Osnova 1974 Povečanje proračunov v Ljubljani za leto 1975 za 22,1 % Dovoljena poraba 1975 din 37.377.000 415.000 5.149.000 32.643.000 7.214.000 39.857.000 Prenos sredstev skupščini mesta Ljubljane in za medobčinsko solidarnost 1,248.000 PRORAČUN 1975 41,105.000 REBALANSIRANA DOVOLJENA SPLOŠNA PORABA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1975 Dovoljena poraba po proračunu za leto 1975 Povečanje za namenska republiška dopolnilna sredstva za priznavalnine kmetom-borcem Sredstva, ki jih upravni organi občin dosegajo s svojo dejavnostjo — namenska sredstva za delo davčnih služb Presežni dohodki od izterjave davkov po posebnem sporazumu v Ljubljani Rebalansirana dovoljena poraba za leto 1975 din 39,857.000 10.000 1,082.000 2,790.400 43,739.400 Prenos sredstev skupščini mesta Ljubljane in za medobčinsko solidarnost 1,744.600 REBALANS PRORAČUNA 1975 45,484.000 DOVOLJENA PORABA 1975 v 000 din Proračunski dohodki v preteklem letu so bili 20 % višji od prvotno planiranih in 8 % od spremenjenega plana. Razlika nad realiziranimi dohodki in dejansko porabo znaša 3,841.047,05 din, in se prenese v mestni proračun za izvedbo solidarnosti med občinami v republiki v letu 1975. Družbeni dogovor o splošni porabi občin v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7-75) v 3. členu določa, da se proračuni občin in mesta Ljubljane za leto 1975 glede usklajevanja splošne porabe občin v SR Sloveniji štejejo kot celota. OPIS Prvotni plan 1 Spremenjeni plan Indeks Dovoljena poraba 1974 37.377 37.377 100 Znižanja 5.149 5.149 100 Zvišanja 7.629 11.511 150 DOVOLJENA PORABA 38.857 43.739 112 DOHODKI PRORAČUNA PRORAČUNSKI IZDATKI Predvideni in realizirani proračunski dohodki znašajo po virih za leto 1975: v 000 din Vrsta OPIS Prvotni Sprem. Indeks plan plan Realiz. 5:3 5:4 1 2 3 4 5 6 1 Davki iz OD in na dohodek 17.108 18.847 21.761 127 115 2 Prometni davek, davek • . na prem. in na dohodek od premoženja 21.594 23.277 24.051 111 103 3 Takse 1.731 1.557 1.546 89 99 5 Dohodki po posebnih predpisih 469 469 541 115 115 6 Dohodki upravnih org. in razni drugi dohodki 203 1.324 1.401 690 106 7 Dohodki od drugih druž. političnih skupnosti — 10 10 — 100 SKUPAJ 41.105 45.484 49.310 120 108 Realizacija dohodkov proračuna je bila glede na prvotni plan za 20 % večja in glede na rebalans 8 %. Strukturno razmerje po vrstah dohodkov je bilo v primerjavi z ostvaritvijo dohodkov leta 1974 naslednja: v 000 din Realiz. Realiz. Struktura v % Vrsta OPIS 1974 1975 1974 1975 Davek iz OD in na dohodek 2- Prometni davek, davek na 20.473 21.761 44,1 40,6 premoženje in na dohodek od premoženja 19.409 24.051 48,8 52,3 2. Takse 5- Dohodki po posebnih 561 1.546 1,4 1,1 predpisih P. Dohodki upravnih organov 541 in razni drugi dohodki 169 1.401 0,4 2,9 Dopolnilna sredstva 13 10 — — SKUPAJ 40.625 49.310 100,0 100,0 — K 4 'Jv.- i i i v letu 1975 so se dohodki občinskega proračunp povečali iz naslova Pametnih davkov in davkov na premoženje, šefe na drugem mestu s° davki iz osebnega dohodka in na dohodek. 'Oba vira skupaj pa sta se v primerjavi z drugimi viri dohodkov v skupni masi povečala v letu 1975 za 6 %. ■> Razporeditev proračunskih izdatkov je po glavnih namenih na-; slednja: v 000 din. Glav. nam. OPIS Prvotni plan Sprem, plan in virmani ) ) Realiz. Indeks 3:1 3:2 1 2 3 01 Dejavnost organov DPS 12.858 12.653 12.652 98 100 02 Dejavnost družb. pol. 3.219 3.300 3.300 103 100 04 org. in društev Negosp. investicije 10.750 14.568 14.563 135 100 08 Socialno skrbstvo 1.352 1.389 1.388 103 100 09 Zdravstveno varstvo 731 1.187 1.182 162 100 10 Komunalna dejavnost 5.700 5.700 5.700 100 100 11 Dejavnost KS 3.714 3.714 3.711 100 100 13 Odstopljeni dohodki 1.248 1.745 1.745 140 100 16 Intervencije v gosp. 700 700 700 100 100 17 Tekoča prorač. rezerva in obv. iz prejš. let 429 91 91 21 100 18 Rezervni sklad 404 437 437 108 100 SKUPAJ 41.105 45.484 45.469 111 100 V primerjavi s prvotnim planom se je najbolj povečala poraba za zdravstveno varstvo, odstopljene dohodke in negospodarske investicije, čeprav je v absolutnem znesku povečanje v glavnem namenu 04 največje. V strukturi izdatkov pa so v primerjavi z letom 1974 nastale naslednje spremembe: Glav. Realizacija Realiz. Struktura v % namen OPIS 1974 1974 1974 1975 01 Dejav. organov DPS 9.633 12.652 25,1 27,8: 03 Dejav. organov družb. ti polit. org. in društev 2.297 3.300 6,0 7,3 04 Negospodarske invest. 9.975 14.563 26,0 32,0. 07 Kulturnoprosvetna dej. 36 — 0,1 — 08 Socialno skrbstvo 4.986 1.388 12,9 3,1, 09 Zdravstveno varstvo 1.531 1.182 4,0 2,6, 10 Komunalna dejavnost 5.505 5.700 14,3 12,5, 11 Dejavnost KS 2.276 3.711 5,9 8,2 13 Odstopljeni dohodki in dopolnilna sredstva 1.745 _ 3,8 16 Intervencije v gosp. 1.261 700 3,3 1,5 17 Tekoča prorač. rezerva in obv. iz pret. let 525 91 1,3 0,2 18 Rezervni sklad 406 437 1,1 1,0. k SKUPAJ 38.431 45.469 100,0 100,0' Od tega: J Splošna poraba 12.861 18.225 33,5 40,1 , Skupna poraba 15.595 12.681 40,6 27,9 Investicije 9.975 14.563 26,0 32,0, J S prenašanjem zadev na samoupravne interesne skupnosti se niža1 struktura izdatkov za skupno porabo, zaradi izjemnega zagotavljanja sredstev za sklad za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov iz proračunskih sredstev pa se višajo tudi izdatki za investicije. Izdatki za splošno porabo pa so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 42 %. NERAZPOREJENI DOHODKI — TEKOČA REZERVA S proračunom občine je bila od prvotnega plana tekoča rezerva znižana od 399.000 na 238.245 dinarjev. Poraba je bila izvršena 100 % in to z virmani 172.445 in s porabo 65.800 dinarjev. O porabi tekoče rezerve je po 8. členu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 29-75) odločil izvršni svet. REZERVNI SKLAD Rezervni sklad občine Ljubljana Moste-Polje je imel v letu 1975 1.000.592 dinarjev dohodkov, od tega je bilo 525.383 dinarjev prenesenih sredstev iz preteklega leta Sredstva so bila porabljena v višini 875.974 dinarjev za odpravo posledic elementarnih nezgod, in sicer: 1. Pomoč skupščini občine Kragujevac 100.000 2. Suša • 47.977 3. Poplave 727.997 SKUPAJ 875.974 Neporabljena sredstva 31. decembra 1975 so znašala 124.618 din. Na podlagi 1. točke 39. člena ter 2. odstavka 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-74) in 12. člena odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela 27. marca 1975 pooblastila izvršni svet, da za odpravo posledic poplav pomladi 1975 v občini Ljubljana Moste-Polje razpolaga s celotnimi sredstvi rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975. S tem pooblastilom je izvršni svet razporedil sredstva za odstranitev posledic ob poplavah. SREDSTVA ZA REDNO DEJAVNOST UPRAVNEGA ORGANA Za financiranje redne dejavnosti upravnega organa skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1975 je bilo v proračunu zagotovljenih 9,859.000 din. S temi sredstvi je upravni organ v skladu s samoupravnim sporazumom samostojno razpolagal v okviru finančnega načrta. Iz zaključnega računa upravnega organa za leto 1975 je razvidno, da je upravni organ razpolagal z naslednjimi sredstvi: — sredstva proračuna 9,859.000 — sredstva lastnega rezervnega sklada 735.000 — drugi dohodki 35.444 SKUPAJ 10,629.444 Upravni organ je razpoložljiva sredstva s finančnim načrtom in zaključnim računom za leto 1975 razporedil in porabil za naslednje namene: — osebni dohodki 7,299.966 — materialni stroški 1,926.106 — prenosi po zaključnem računu za sklade 135.162 — prenos sredstev v leto 1976 1,268.210 SKUPAJ 10,629.444 PREGLED KREDITNIH OBVEZNOSTI OBČINE Po stanju 31. decembra 1975 ima občina Ljubljana Moste-Polje naslednje obveznosti: 30 DEJAVNOST Stanje 31. 12. 1975 Letna anuiteta Komunalna dejavnost 3,248.787 499.597 Šolstvo 4,851.246 2,349.501 Socialno skrbstvo 696.303 93.821 Dejavnost državnih organov 52.990 4.435 Kmetijstvo 71.569 10.982 SKUPAJ 8,920.895 2,958.336 RAZPOREDITEV PRESEŽENIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV IZ LETA 1975 Presežek dohodkov nad izdatki v letu 1975 v višini 3,841.047 din bo izvzet iz proračunske porabe občine in bo odveden na skupni račun za izvedbo solidarnosti med občinami v Sloveniji. Na podlagi 15. člena odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 3-75), 11. člena odloka o ustanovitvi cestnega sklada (Glasnik, št. 62-62), 12. člena odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje (Uradni list SRS, št. 10-70), 11. člena odloka o ustanovitvi sklada, za financiranje razvoja družbenega standarda (Uradni list SRS, št. 12-66,20-72) in 183. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25-74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 15. junija 1976, sprejela naslednji SKLEP 0 POTRDITVI ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA LETO 1975 l. Potrdijo se zaključni računi: 1. prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki izkazuje: — dohodkov — izdatkov — presežek dohodkov nad izdatki 2. občinskega cestnega sklada, ki izkazuje: — dohodkov — izdatkov — presežek dohodkov nad izdatki 3. sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje, ki izkazuje: — dohodkov — izdatkov — presežek dohodkov nad izdatki 4. sklada za financiranje razvoja družbenega standarda, ki izkazuje: — dohodkov — izdatkov — presežek dohodkov nad izdatki Ta sklep velja takoj. 5,828.518 3,319.700 2,508.818 7,771.517 6,935.125 836.392 727.504 519.206 208.298 7,705.610 7,502.806 202.804 PREDLOG Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 21—74, 39—74 in 5—76), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS, št. 2—73) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 25—74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela SKLEP 0 POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV ZA LETO 1975 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975, ki ga je pregledala strokovna komisija, imenovana od izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje: — obremenitve 49,570.897,65 din — plačila 47,084.943,05 din — zaostanki 31. 12. 1975 2,485.954,60 din 3. člen Zaključni račun obsega bilanco, bruto bilanco in pregled dolgov in plačil zavezancev. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 78. seji dne 16. junija 1976 obravnaval predlog Sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1975 in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet daje občinski skupščini v razpravo in sprejem predlog Sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1975. V___________________________________________/ SKLEP K DRUŽBENEMU DOGOVORU 0 NAČINU PORABE IN UPRAVLJANJA S SREDSTVI SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC NARAVNIH NESREČ V skladu z 22. členom zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, štev. 3—75 in na podlagi ugotovitev 1. in 3. seje odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, da so izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. člena družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, sprejmejo na podlagi 10. člena prej omenjenega družbenega dogovora udeleženke tega dogovora naslednji SKLEP k družbenemu dogovoru o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč: 1. Udeleženci družbenega dogovora so sporazumni, da se za nadaljevanje pomoči pri odpravljanju posledic potresa na Kozjanskem iz sredstev, ki bodo v letu 1976 zbrana na podlagi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, izloči in uporabi 7 5 %. Ostala sredstva, zbrana v letu 1976, se ne uporabijo. Udeleženci dogovora so se tako odločili zato, da bi skupno s sredstvi, ki bodo za odpravljanje posledic potresa leta 1974 na Kozjanskem zbrana s posebnim zakonom, omogočil, da se posledice te naravne nesreče vsaj v večjem delu odpravijo. 2. Udeleženci družbenega dogovora so prav tako sporazumni, da se ostanek sredstev, zbranih po zgoraj navedenem zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za leto 1975, izloči in uporabi: — 20% sredstev se nameni takoj za pomoč pri odpravljanju posledic potresa v Posočju na območju občin Nova Gorica in Tolmin, — 5 % sredstev uporabi odbor podpisnikov družbenega dogovora za pomoč prizadetim v rudniku Kanižarica, ko preuči zahtevek delovnega kolektiva tega poplavljenega rudnika, eventualni ostanek pa prav tako nameni za pomoč prizadetim po potresu v Posočju. Odobr podpisnikov bo vse podpisnike obvestil v roku 60 dni od podpisa tega sklepa o uporabi sredstev, ki so bila po tem sklepu prenesena v upravljanje odboru. PREDLOG Na osnovi 144. in 145. člena ustave SRS so temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne skupnosti z območja občine LJUBLJANA MOSTE-POLJE, osnovne organizacije sindikata iz teh organizacij in skupnosti, krajevne in samoupravne interesne skupnosti z območja te občine, SKUPŠČINA OBČINE, občinska konferenca SZDL, občinska ZKS, občinski svet ZSS, občinska konferenca ZSMS, delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana, družbene organizacije in društva z območja te občine (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji kluba) sklenili in po svojih pooblaščencih podpisali naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 USTANOVITVI KLUBA SAMOUPRAVLJAVCEV 1. člen S tem samoupravnim sporazumom ustanovijo podpisniki KLUB SAMOUPRAVLJAVCEV LJUBLJANA MOSTE-POLJE in mu določijo njegovo organiziranost ter delovanje. Sedež kluba samoupravljavcev Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: kluba samoupravljavcev) je v prostorih stavbe družbenopolitičnih organizacij, Ob Ljubljanici 42. Klub samoupravljavcev je pravna oseba in ima svoj žiro račun pri Ljubljanski banki. Klub samoupravljavcev ima pečat okrogle oblike z nazivom kluba in emblemom sindikatov Slovenije. 2. člen V klubu samoupravljavcev se združujejo delavci prek svojih samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, da bi: L omogočili in organizirali neposredno izmenjavo izkušenj, tako svojih kot delegatov, pri razvijanju vsebine, organizacije in metod samoupravijavske prakse; 2. omogočali in skrbeli za svetovalno in drugo strokovno pomoč samoupravljavcem in njihovim organom pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja in si takšno pomoč tudi neposredno organizirali; 3. sprejemali skupen program družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja samoupravljavcev in ga uresničevali prek delavske univerze in drugih organizacij; pri tem bodo upoštevali dogovore v okviru OK SZDL in zagotavljali usklajenost v programiranju in uresničevanju družbenopolitičnega izobraževanja v občini; 4. dajali pobude in predloge organom družbenopolitičnih organizacij in skupnosti in organom samoupravljanja za napredek samoupravljanja in za reševanje vprašanj in problemov s tega področja; 5. organizirali dokumentacijsko službo samoupravnih aktov in drugega gradiva s področja samoupravljanja oziroma poskrbeli za dostopnost takega gradiva iz drugih organov ali organizacij;- 6. omogočali uresničevanje drugih nalog izobraževalne, informativne ali kulturne narave, ki jih z letnim programom ali z drugimi sklepi določijo ustanovitelji kluba. Pri navedenem delovanju se delavci v klubu samoupravljavcev ravnajo po programih in stališčih družbenopolitičnih organizacij. 3. člen Ko temeljna in druga organizacija združenega dela ali druga samoupravna delovna skupnost podpiše ta samoupravni sporazum, pridobi svojstvo člana kluba samoupravljavcev z vsemi pravicami, dolžnostmi in odgovornostjo po tem sporazumu. S tem pridobijo svojstvo člana s pravico sodelovanja v interesnem delovanju kluba tudi delavci, ki imajo status delavca v združenem delu v organizaciji—članu kluba. Člani kluba samoupravljavcev so tudi delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih, ki se v klub vključujejo prek svoje organizacije sindikata, če je le-ta podpisala ta samoupravni sporazum. Razen delavcev iz prejšnjega odstavka lahko postane član kluba tudi vsak drug delavec, ki izjavi, da želi sodelovati v interesnem delovanju kluba. 4. člen Najvišji organ kluba samoupravljavcev je skupščina kluba Skupščino kluba samoupravljavcev sestavljajo delegati ustanoviteljev, ki jih izvolijo njihovi organi upravljanja (delavski sveti oz. njim enakovredni organi, zbori delovnih ljudi, konference, skupščine in drugi). Vsak ustanovitelj ima v skupščini enega delegata, vendar se več ustanoviteljev lahko dogovori, da bodo imeli v skupščini skupnega delegata. V takem primeru ima ta delegat toliko glasov, kolikor ustanoviteljev zastopa. Tak dogovor se lahko opravi prek občinskega sveta ZSS. Mandatna doba delegatov traja štiri leta, ustanovitelj pa lahko odpokliče delegata tudi pred potekom štiriletne dobe in izvoli drugega. Kandidacijski postopek za izvolitev delegatov skupščine kluba samoupravljavcev opravijo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih delovnih skupnostih osnovne organizacije sindikata, pri drugih ustanoviteljih pa njihovi izvršilni organi. V celotnem kandidacijskem postopku ima občinski svet ZSS usklajevalno funkcijo. Organi, ki izvajajo kandidacijski postopek, zagotovijo, da bo sestava delegatov skupščine kluba samoupravljavcev ustrezala sestavi delavcev v občini, kar še zlasti velja glede neposrednih proizvajalcev, žensk in mladih delavcev. Namesto stalnih delegatov po prejšnjih odstavkih tega člena lahko pošlje ustanovitelj na posamezno sejo skupščine tudi občasnega delegata. 5. člen Skupščina samoupravljavcev se sestane najmanj enkrat na leto in na svoji seji zlasti: 1. sprejme letni delovni načrt kluba, v katerem določi konkretne naloge, njihove nosilce in roke za izvršitev; 2. sprejme letni finančni načrt in sklepni račun kluba; 3. sprejme, praviloma na predlog delavske univerze in občinskega sveta ZSS, letni program družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev, ki ga bo organiziral klub, krog udeležencev tega izobraževanja in način njegove izvedbe; 4. sprejme akt o notranji organizaciji in načinih delovanja kluba samoupravljavcev; 5. izvoli in razreši, na predlog občinskega sveta ZSS, izvršni odbor kluba, predsednika in člane nadzornega odbora, predsednika in podpredsednika skupščine kluba, tajnika kluba in njegovega namestnika in druge funkcionarje; 6. obravnava poročilo izvršnega in nadzornega odbora kluba in jima daje smernice za delovanje; 7. opravi druge naloge, ki so bistvenega načelnega pomena za delovanje kluba samoupravljavcev. 6. člen Skupščino kluba samoupravljavcev skliče njen predsednik ali v njegovi odsotnosti podpredsednik po sklepu izvršnega odbora kluba ali na zahtevo desetine ustanoviteljev, ali občinskega sveta ZSS. Delegati skupščine kluba morajo biti obveščeni o sklicu skupščine najmanj 10 dni pred sejo. Z vabilom za sejo morajo delegati dobiti tudi gradivo, o katerem bo skupščina odločala. Sejo skupščine vodi njen predsednik ali v njegovi odsotnosti podpredsednik. O seji se vodi zapisnik v že znani ustaljeni obliki. Sklep skupščine je sprejet, če se je zanj izrekla najmanj polovica delegatov ustanoviteljev. , 7. člen Tekoče delovanje kluba samoupravljavcev vodi IZVRŠNI ODBOR. V izvršnem odboru kluba je 13 članov, med njimi tudi delegati občinske konference SZDL, občinskega sveta ZSS, občinske konference ZSMS, občinske skupščine in delavske univerze ter tajnik kluba. Člane izvršnega odbora izvoli skupščina kluba izmed svojih delegatov. Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi tajnik kluba, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. O sejah izvršnega odbora obvešča sklicatelj tudi predsednika skupščine kluba in njegovega namestnika ter občinski svet ZSS. Sklepi za delovanje kluba samoupravljavcev so v izvršnem odboru sprejeti, če sta se zanje izrekli dve tretjini članov odbora. O sejah odbora se vodi oz. sestavlja običajni zapisnik. 8. člen Izvršni odbor kluba samoupravljavcev ima zlasti naslednje naloge: 1. skrbi za uresničevanje sklepov in drugih aktov skupščine kluba samoupravljavcev; 2. določi sprotne ukrepe, ki so potrebni za dobro delovanje kluba samoupravljavcev; 3. predlaga skupščini kluba letni delovni načrt, letni finančni načrt in sklepni račun; 4. poskrbi za predlog letnega programa družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev; 5. odloči o podpisu pogodbe z delavsko univerzo ali drugo organizacijo ali osebo za uresničevanje programa družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev; 6. organizira razprave, posvetovanja in tribune o problematiki s posameznih področij samoupravljanja, ustanovi komisije za proučitev posameznih problemov samoupravljanja, ustrezne svetovalne službe, interesne in debatne skupine in uvede druge primerne oblike delovanja kluba samoupravljavcev skladno s potrebami in interesi ustanoviteljev; 7. predlaga skupščini kluba akt o notranji organizaciji in načinih delovanja kluba; 8. poroča skupščini kluba o svojem delovanju in delovanju kluba; 9. opravlja druge naloge po sklepih in drugih aktih skupščine kluba samoupravljavcev. 9. člen NADZORNI ODBOR kluba samoupravljavcev, v katerem je pet članov, nadzira uresničevanje tega sporazuma, delovanje, finančno in materialno poslovanje kluba in poroča o svojih ugotovitvah skupščini kluba. Člane nadzornega odbora izvoli skupščina kluba izmed svojih delegatov. 10. člen TAJNIK kluba samoupravljavcev organizira delo kluba, neposredno izvršuje ali organizira izvrševanje sklepov skupščine in izvršnega odbora in je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta kluba. Opravlja pa tudi druge naloge po sklepih izvršnega odbora in skupščine kluba. Za izplačilo zneskov iz sredstev kluba, ki presegajo 10,000 dinarjev, mora tajnik dobiti predhodno privolitev izvršnega odbora kluba. Tajnik kluba je za svoje delo odgovoren neposredno skupščini kluba, za izvrševanje sklepov izvršnega odbora pa tudi izvršnemu odboru kluba. 11. člen Delovanje kluba samoupravljavcev je javno, tako v odnosu do ustanoviteljev, kakor do družbene skupnosti. Tajnik kluba poskrbi, da so ustanovitelji sproti obveščeni o celotnem delovanju kluba, še posebej pa: — o sklepih in pobudah skupščine in izvršnega odbora kluba, — o nasvetih in priporočilih svetovalnih služb (za samoupravne akte, za delovanje samoupravnih organov, za medsebojna razmerja v združenem delu itd.), — o zanimivostih iz razprav na posvetovanjih in tribunah, v komisijah, interesnih in debatnih skupinah, ter o stališčih, ki so bila sprejeta, — o novostih v klubski knjižnici, — o drugih zadevah kluba ter o izkušnjah samoupravnih organov, ki so zanimive za delavce ustanoviteljev kluba. 12. člen Klub samoupravljavcev se poveže z drugimi klubi samoupravljavcev v Sloveniji in Jugoslaviji. V odnosu do ustanoviteljev in drugih ter javnosti, klub samoupravljavcev zastopata predsednik skupščine kluba in tajnik kluba, ki zanj tudi podpisujeta, skupno ali posamično, odvisno od pomembnosti zadeve. 13. člen Klub samoupravljavcev sklepa z delavsko univerzo ali drugo ustrezno organizacijo ali osebo posebno pogodbo, s katero so določene naloge, način izvrševanja in plačilo storitev, ki jih bo izvajalec opravljal za klub samoupravljavcev. 14. člen • Začetna sredstva za delovanje kluba samoupravljavcev za leto 1976 zagotovi OS ZSS. Člani kluba samoupravljavcev plačajo članarino do konca meseca marca za tekoče leto v letnem znesku. S članarino krije klub izdatke za svojo redno dejavnost na podlagi sprejetega letnega delovnega načrta — za temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne delovne skupnosti 15 dinarjev na zaposlenega delavca — za krajevne skupnosti do 500 prebivalcev — 250 din — za krajevne skupnosti od 500 do 5000 prebivalcev — 1.000 din — nad 5.000 prebivalcev — 2.000 din — za samoupravne interesne skupnosti po 3.000 din, — za občinski svet ZSS, ki vključuje tudi osnovne organizacije sindikata, 10.000, — za družbene organizacije in društva od 500 do 1.500 din (po pogovoru z iniciativnim odborom oz. izvršnim odborom) ter — za ostale ustanovitelje kluba po 5.000 din. Dogovorjeni delež vplačajo podpisniki tega sporazuma najpozneje do 31. marca 1977, in sicer za bančni račun kluba samoupravljavcev. Člani kluba samoupravljavcev plačajo članarino v letnem znesku. 15. člen Za financiranje družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev združujejo v klubu samoupravljavcev sredstva vse temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne delovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitična skupnost in družbenopolitične organizacije. Višino letnega prispevka za financiranje družbenopolitičnega izobraževanja določijo podpisniki tega sporazuma za vsako leto na skupščini kluba samoupravljavcev glede na predvideni program družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev, vendar tako, da prispevek organizacij združenega dela in drugih samoupravnih delovnih skupnosti ne znaša manj kot...% (npr. 0,5), preračunanih na vsoto vseh izplačanih osebnih dohodkov v preteklem letu. 16. člen Za člane kluba samoupravljavcev, ki imajo poravnane finančne obveznosti po tem sporazumu, so usluge kluba samoupravljavcev brezplačne. To velja tudi za družbenopolitično izobraževanje samoupravljavcev v obsegu, ki je določen z letnim programom kluba o družbenopolitičnem izobraževanju. 17. člen Izvajanje načrta družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev se financira s plačilom storitev posamezne oblike izobraževanja, ki jo delavska univerza zaračuna direktno članom kluba samoupravljavcev za njihove udeležence. Na predlog izvršnega odbora pa skupščina kluba samoupravljavcev lahko sklene tudi o drugačnem načinu financiranja izvajanja načrta družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev. Če je to stalni prispevek, morajo delegati pred sklepanjem skupščine pridobiti soglasje pristojnih organov ustanoviteljev kluba. 18. člen Za tolmačenje izvajanja tega samoupravnega sporazuma je pristojen izvršni odbor kluba samoupravljavcev. Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega Sporazuma lahko predlagajo: izvršni odbor kluba, najmanj desetino delegatov ustanoviteljev, desetino delegatov skupščina kluba ali občinski svet ZS. Te spremembe sprejemajo podpisnik) po enakem postopku kot so sprejemali sam sporazum. 19. člen Ta samoupravni sporazum velja od dneva podpisa. Izvirnik tega samoupravnega sporazuma velja za tistega, ki ga podpiše, izvajati pa se začne po ustanovitvi skupščine. Poln naslov in pečat podpisnika in podpis njegovega pooblaščenega delegata: Iniciativni odbor za ustanovitev Kluba samoupravljavcev pri ObS ZS LJUBLJANA MOSTE-POLJE PREDLOG maj 1976 Na podlagi 23. člena zakona o glasbenih šolah (Ur. I. SRS, št. 17—71) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS, št. 24—74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne... 1976 sprejela ODLOČBO 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOČBE 0 ZDRUŽITVI GLASBENE ŠOLE MOSTE IN GLASBENE ŠOLE POLJE Odločba o združitvi glasbene šole Moste in glasbene šole Polje, štev. 022-4—64-6 z dne 25. januarja 1964, se spremeni tako, da je njeno prečiščeno besedilo: 1 Ustanovi se glasbena šola Ljubljana Moste-Polje. Sedež šole je v Ljubljani, Ob Ljubljanici št. 36. 2 Šola ima podružnično šolo v Polju. Sedež podružnične šole je v Polju št. 21. 3 Šolski okoliš šole in njene podružnice obsega območje občine Ljubljana Moste-Polje. 4 Šola je organizacija združenega dela. Šola je pravna oseba in ima svoj statut, ki ga potrjuje skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. 5 Sredstva, ki se štejejo kot osnovna sredstva šole, je oprema, namenjena za pouk in druga oprema. Vire denarnih sredstev, potrebnih za opravljanje redne dejavnosti, določi šola v svojem statutu v skladu z zakonom. 6 Šola opravlja naloge, ki so posebnega družbenega pomena in so določene z zakonom ter statutom šole in drugimi predpisi. 7. Šolo vodijo samoupravni in drugi organi upravljanja, ki so določeni s statutom šole. V svet šole, kot skupni organ samoupravljanja, voli pet delegatov delovna skupnost šole, pet delegatov voli skupnost staršev učencev šole, po enega delegata pa krajevna skupnost Kodeljevo, krajevna skupnost Moste, krajevna skupnost Zelena jama, krajevna skupnost Polje in krajevna skupnost Zalog. Krajevne skupnosti volijo delegate iz vrst družbenopolitičnih in pedagoških delavcev. 8. Ustanoviteljske pravice do šole ima skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. 9. Z dnem, ko začne veljati ta odločba, preneha veljati odločba občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje št. 022-4—64-6 z dne 25. januarja 1964. 10. Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS Slovenije. Obrazložitev Glasbena šola Ljubljana Moste-Polje je z vlogo štev. 19—76 z dne 19. maja 1976 zaprosila za spremembo in dopolnitev ustanovitvenega akta, ker mora ta biti usklajen z zakonom o glasbenih šolah (Ur. list SRS, štev. 17—71). Poleg tega so predlagane spremembe in dopolnitve ustanovitvenega akta nujne tudi zaradi tega, ker je zbor delovne skupnosti v soglasju z mestno izobraževalno skupnostjo Ljubljana dne 31. marca 1976 iz oddelka glasbene šole v Polju ustanovil podružnično šolo s sedežem v Polju št. 21. Razen tega so predlagane spremembe in dopolnitve ustanovitvenega akta nujne, ker je glasbena šola predložila skupščini občine v potrditev svoj statut, izdelan v skladu z veljavno zakonodajo. Pravni temelj za potrditev statuta pa je mimo zakona tudi ustanovitveni akt, ki pa mora biti usklajen z zakonom. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 76. seji dne 28. maja 1976 obravnaval osnutek odločbe o združitvi glasbene šole Moste in glasbene šole Polje in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet daje predlog odločbe o spremembah in dopolnitvah odločbe o združitvi glasbene šole Moste in glasbene šole Polje v razpravo in sprejem občinski skupščini. <----------------------------_-------------) PREDLOG maj 1976 Na podlagi 4. člena zakona o glasbenih šolah (Ur. 1. SRS, št. 17—71) in 13. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 9—66, 12—68, 14—69, 31—72 in 18—74) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS, št. 25—74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1976 sprejela SKLEP 0 POTRDITVI STATUTA GLASBENE ŠOLE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Potrdi se statut glasbene šole Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Ob Ljubljanici štev. 36 in njegove spremembe in dopolnitve, ki so bile sprejete na zboru delovne skupnosti dne 31. marca 1976 in dne 13. aprila 1976 s tem, da se v besedilo statuta vnesejo naslednje spremembe in dopolnitve: 1. Sedanje besedilo 1. odstavka 11. člena se glasi: »Šolo je ustanovila skupščina občine Ljubljana Moste-Polje in o tem izdala odločbo štev. 022-4—64-6 z dne 28. decembra 1964.« Dopolnjeno besedilo tega odstavka se glasi: »Šolo je ustanovila skupščina občine Ljubljana Moste-Polje z odločbo št. 022-4—64-6 z dne 25. januarja 1964 in odločbo št. 022-8—76 z dne... 1976.« 2. Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki se glasi: »Šola ima podružnično šolo v Polju. Sedež podružnične šole je v Polju št. 21.« 3. Sedanje besedilo 17. člena se glasi: »Skupni organ samoupravljanja je svet šole, ki ga sestavljajo: a) pet delegatov delovne skupnosti b) pet delegatov iz vrst delovnih ljudi krajevnih skupnosti c) pet delegatov skupnosti staršev učencev šole.« Spremenjeno in dopolnjeno besedilo tega člena se glasi: »Skupni organ samoupravljanja je svet šole, ki ga sestavljajo: a) pet delegatov voli delovna skupnost šole b) pet delegatov voli skupnost učencev staršev c) po enega delegata volijo krajevne skupnosti: Kodeljevo, Moste, Zelena jama, Polje in Zalog iz vrst družbenopolitičnih in pedagoških delavcev.« 4. Sedanje besedilo 2. odstavka 18. člena se glasi: »Če pri obravnavi najpomembnejših vprašanj vzgoje in izobraževanja v svetu med delegacijami ni doseženo soglasje, morajo posamezne delegacije poskrbeti za mnenje svojih delegatov, nato svet ponovno obravnava vprašanje in dokončno odloči glede na svoje pristojnosti. Mandat članov sveta traja dve leti.« Spremenjeno besedilo tega odstavka se glasi: »Če pri obravnavi pomembnejših vprašanj vzgoje in izobraževanja v svetu med delegati ni doseženo soglasje, morajo delegati poskrbeti za mnenje svojih delegacij o tem vprašanju, nato svet ponovno obravnava sporno vprašanje in o njem dokončno odloči. Mandat članov sveta traja dve leti.« 5. Za 36. členom se doda nov 36.a člen, katerega besedilo se glasi: »Podružnično šolo vodi vodja podružnične šole. Izvoli ga delovna skupnost šole za dobo enega leta. Vodja podružnične šole: — skrbi za organizacijsko urejenost in redno delo podružnične šole — skrbi za strokovno literaturo in nabavo učil — sklicuje in vodi roditeljske sestanke na podružnični šoli — skrbi za strokovni razvoj nadarjenih učencev — skrbi za stike z drugimi vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi ter drugimi družbenimi organizacijami na območju podružnične šole — opravlja druge naloge, ki izhajajo iz dela učiteljskega zbora. Vodja podružnične šole je za svoje delo odgovoren delovni skupnosti šole in ravnatelju matične šole.« 6. V drugem odstavku 56. člena, ki ureja življenje in delo v šoli, se za zadnjo alineo doda nova alinea, katere besedilo se glasi: »Sodeluje z družbenopolitičnimi in drugimi družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi na območju svojega šolskega okoliša«. 7. Sedanje besedilo 13. alinee 126. člena, ki ureja pravice in dolžiti tajnika šole, se glasi: »obračunava osebne dohodke«. Dopolnjeno besedilo te alinee se glasi: »pripravlja dokumentacijo za obračun osebnih dohodkov«. Sedanje besedilo 15. alinee istega člena se glasi: »vodi evidenco o opravljenih urah, obračunava boleznine«. Spremenjeno besedilo te alinee se glasi: »vodi evidenco o opravljenih učnih urah«. 8. Sedanje besedilo 171. člena se glasi: »Vsi splošni akti morajo biti usklajeni z določbami tega statuta v toku šestih mesecev po sprejemu«. Spremenjeno in dopolnjeno besedilo tega člena se glasi: »Vsi samoupravni splošni akti morajo biti usklajeni z ustavo, zakonom in s tem statutom. Usklajevalni postopek sme trajati največ 60 dni od dneva, ko nastane zakonit pogoj za spremembo ali dopolnitev splošnega akta.« Obrazložitev Glasbena šola Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Ob Ljubljanici 36, je skladno z določbami 4. člena zakona o glasbenih šolah in 13. člena z*kona o osnovni šoli zaprosila za potrditev statuta šole ter njegovih dveh sprememb in dopolnitev, ki jih je sprejel zbor delovne skupnosti Sole dne 31. marca 1976 in dne 13. aprila 1976. S preučitvijo celot-nega statuta ter dveh njegovih sprememb in dopolnitev je ugotovljeno, da je statut izdelan v skladu z ustavo, zakonom in novim ustanovitvenim aktom s tem, da je potrebno v njegovo besedilo vnesti naštete spremembe in dopolnitve. Izvršni svet skupščine Ljubljana Moste-Polje je na 76. seji dne 28. maja 1976 obravnaval osnutek sklepa o potrditvi statuta glasbene šole Ljubljana Moste-Polje in sprejel naslednji SKLEP Ob upoštevanju pripomb, danih na današnji seji, daje izvršni svet predlog sklepa o potrditvi statuta glasbene šole v razpravo in sprejem občinski skupščini. ODLOČBE 0 PRENOSU OSNOVNIH SREDSTEV NA VZG0JN0-VARSTVENE ZAVODE PREDLOG Na podlagi^., 6. in 128. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Ur. 1. SFRJ, št. 22—73) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1., št. 25—74), je skupščina občine Ljubljana Moste—Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1976 sprejela ODLOČBO o prenosu osnovnih sredstev na vzgojnovarstveni zavod Kodeljevo, Ljubljana, Na peči št. 20 1 Na vzgojnovarstveni zavod Kodeljevo, Ljubljana, Na peči št. 20, se prenese novozgrajeni vzgojnovarstveni. objekt z opremo in fundamentalnim ter funkcionalnim zemljiščem, v skupni vrednosti 5,572.256,80 dinarjev. 2. Vzgojnovarstveni zavod Kodeljevo, Na peči 20, vknjiži vzgojnovarstveni objekt z opremo in zemljiščem iz 1. točke te odločbe v svojo knjigovodsko evidenco kot osnovna sredstva na podlagi dokumentacije, ki je priložena tej odločbi. Za pridobitev pravice uporabe na zemljišču, na katerem je objekt zgrajen in na funkcionalnem zemljišču, si mora vzgojnovarstveni zavod Kodeljevo pridobiti posebno odločbo pri odseku za premoženjskopravne zadeve oddelka za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 4. Ta odločba začne veljati z dnem, ko jo sprejmeta pristojna zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Obrazložitev Objekt vzgojnovarstvenega zavoda Kodeljevo, Ljubljana, Na peči št. 20, je bil zgrajen in dan v uporabo (obratovanje) decembra 1972 iz sredstev občine Ljubljana Moste-Polje, vendar doslej ta objekt s fundamentalnim in funkcionalnim zemljiščem še ni prenesen kot osnovno sredstvo na upravljavca, tj. na že omenjeni zavod. Prenos predmetnih osnovnih sredstev na upravljavca je nujno potreben zaradi uskladitve pravnega stanja z dejanskim in zaradi tega, da bo upravljavec lahko obračunaval predpisano amortizacijo od osnovnih sredstev. Prenos pravice uporabe na zemljišču, na katerem je objekt zgrajen in na funkcionalnem zemljišču ni možen s to odločbo, ker je po zakonu o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe za tak prenos pristojen občinski upravni organ za premoženjsko-pravne zadeve, kateri izda ustrezno odločbo v upravnem postopku. PREDLOG Na podlagi 5., 6. in 128. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Ur. I. SFRJ, št. 22—73) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Lir. I. SRS, št. 25—74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1976 sprejela ODLOČBO o prenosu osnovnih sredstev na vzgojnovarstveni zavod Vevče 1 Na vzgojnovarstveni zavod Vevče se prenese novozgrajeni vzgojnovarstveni objekt z opremo v Zadvoru v skupni vrednosti 1,572.231,96 dinarja in adaptirani vzgojnovarstveni objekt (vrtec) z opremo v Vevčah v skupni vrednosti 1,526.631,73 dinarja. 2. Vzgojnovarstveni zavod Vevče vknjiži vzgojnovarstvena objekta in opremo iz 1. točke te odločbe v svojo knjigovodsko evidenco kot osnovna sredstva na podlagi dokumentacije, ki je predložena tej odločbi. . 3. Za pridobitev pravice uporabe na zemljišču, na katerem sta objekta zgrajena, in na funkcionalnem zemljišču, si mora vzgojnovarstveni zavod Vevče iz- poslovati posebno odločbo pri odseku za premoženjsko-pravne zadeve oddelka za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 4 Ta odločba začne veljati z dnem, ko jo sprejmeta pristojna zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Obraz ložitev Vzgojnovarstveni zavod v Zadvoru in vzgojnovarstveni zavod v Vevčah je zgradil oziroma adaptiral sklad ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov Ljubljana iz sredstev samoprispevka in iz drugih sredstev. Oba vzgojnovarstvena objekta sta bila zgrajena in sta začela z delom leta 1973, vendar doslej še nista prenesena kot osnovno sredstvo na upravljavca, to je na vzgojnovarstveni zavod Vevče. Prenos predmetnih osnovnih sredstev na upravljavca je potreben zaradi uskladitve pravnega stanja z dejanskim in zaradi tega, da bo upravljavec lahko obračunaval predpisano amortizacijo od osnovnih sredstev. Prenos pravice uporabe na zemljišču, na katerem sta objekta zgrajena, in na funkcionalnem zemljišču ni možen s to odločbo, ker je po zakonu o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe za tak prenos pristojen občinski upravni organ za premoženjsko pravne zadeve, ki izda ustrezno odločbo v upravnem postopku. PREDLOG Na podlagi 5., 6. in 128. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Ur. list SFRJ, št. 22—72) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS, št. 25—74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1976 sprejela O D L O C B O o prenosu osnovnih sredstev na osnovno šolo Adolfa Jakhla v Zalogu 11. Na osnovno šolo Adolfa Jaklha v Zalogu se prenese novozgrajeni šolski objekt z opremo v skupni vrednosti 8,046.196,82 dinarja. 2. Osnovna šola Adolfa Jakhla v Zalogu vknjiži šolski objekt in opremo iz 1. točke te odločbe v svojo knjigovodsko evidenco kot osnovna sredstva na podlagi dokumentacije, ki je priložena tej odločbi. 3. ! Za pridobitev pravice uporabe na zemljišču, na katerem je objekt zgrajen, in ha funkcionalnem zemljišču, si mora osnovna šola Adolfa Jakhla izposlovati posebno odločbo pri odseku za premoženjsko-pravne zadeve oddelka za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. !• 4. ! Ta odločba začne veljati z dnem, ko jo sprejmeta pristojna zbora skupščine Občine Ljubljana Moste-Polje. i Obrazložitev Osnovno šolo Adolfa Jakhla v Zalogu je zgradil sklad ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana iz sredstev samoprispevka in iz drugih sredstev. Šola je bila ustanovljena in konstituirana v letu 1974, vendar doslej na njo še niso bila prenesena materialna sredstva, ki se štejejo za osnovna, tj. novozgrajeni šolski objekt in oprema v njem. Prenos osnovnih sredstev na navedeno šolo je potreben zaradi uskladitve pravnega stanja z dejanskim in zaradi tega, da bo šola lahko obračunavala predpisano amortizacijo od osnovnih sredstev. Prenos pravice uporabe na zemljišču, na katerem je šolski objekt zgrajen, in na funkcionalnem zemljiščunimoženstoodločbo.kerjepozakonu o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe za tak prenos pristojen občinski upravni organ za premoženjsko-pravne zadeve, ki izda ustrezno odločbo v upravnem postopku. SKLEP 0 SOGLASJU K OSKRBNINAM V VVZ OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE PREDLOG Na podlagi 36. člena zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Ur. list SRS, št. 28-72) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 25-74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na skupni seji 15. junija 1976 sprejela: • SKLEP o soglasju k oskrbninam v VVZ občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 1. - ' ':, Oskrbnine, ki so jih določili sveti vzgojnovarstvenih zavodov na območju občine Ljubljana Moste-Polje za dnevno varstvo in vzgojo otrok, znašajo največ: — za dojenčke 1.700 din mesečno — za predšolske otroke 1.300 din mesečno — za šolske otroke 1.000 din mesečno 2. Zaradi različnih pogojev, pod katerimi posamezni zavodi poslujejo, se daje, v občini Ljubljana Moste-Polje soglasje za naslednje oskrbnine: — VVZ Angele Ocepek: — VVZ Jarše: — VVZ Kodeljevo: — VVZ Vevče , — VVZ Zajčja Dobrava: — VVZ Zalog: za predšolske otroke za šolske otroke za dojenčke za predšolske otroke za predšolske otroke za predšolske otroke za šolske otroke za šolske otroke za predšolske otroke 3. mesečno dinl 1.300 1.100 1.700 1.300 1.200 1.100', 800 1.300 1.300 Starši plačujejo oskrbnino od 30 do 70 % od zneskov, določenih v 2. točki tega sklepa po lestvici, ki je enotna za vse občine v Ljubljani in jo je sprejela: skupščina mestne skupnosti otroškega varstva. 4. 1 .- i Oskrbnina, določena v 2. točki tega sklepa, velja od I. julija 1976 dalje. Obrazložitev: Iz analize cen, ki so bile predložene izvršnemu svetu in jih je I* obravnaval na svoji seji 18. junija 1976 izhaja, da vzgojnovarstveni za* vodi poslujejo sicer pod različnimi pogoji, ki pa ne vplivajo toliko, da bi cene v posameznih VVZ bistveno odstopale. Če upoštevamo cene, ki so jih imeli VVZ v letu 1975 in povečanje stroškov poslovanja, bodo predložene cene oziroma določene maksi* malne cene omogočale zavodom rentabilno poslovanje. V letu 1975 so zavodi imeli naslednje cene: mesečno din — VVZ Angele Ocepek: za predšolske otroke 1.081.34 za šolske otroke 838,40 — VVZ Jarše: za dojenčke 1.429,76 za predšolske 1.105,83 — VVZ Kodeljevo za predšolske otroke 943,66 — VVZ Vevče za predšolske otroke 849,99 — VVZ Zajčja Dobrava: za predšolske otroke 1.092,81 — VVZ Zalog: za predšolske otroke 1.094,71 Izvršni svet meni, da je potrebno do leta 1980 ustvariti pogoje« da bodo starši pri plačevanju oskrbnin v VVZ v enakem položaju —* če ne v Ljubljani, pa vsaj v občinskem merilu. Za dosego tega cilja je potrebno pristopiti k analizi možnosti združevanja VVZ v eno ali več organizacij združenega dela. ------------------------------------------ ^ Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 79. seji dne 18. junija 1976 razpravljal o predlogu cen oskrbnega dne v vzgojnovarstvenih zavodih za leto 1976 in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet predlaga občinski skupščini, da sprejme sklep o soglasju k oskbrninam v VVZ občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976, ki sojih določili sveti vzgojnovarstvenih zavodov na v območju občine za vzgojo in varstvo otrok s tem, da le-te ne smejo presegati zneskov: za dojenčke največ 1.700,00 din za predšolske otroke največ 1.300,00 din in za šolske otroke največ 1.000,00 din mesečno. Glede na to, da je eden izmed stabilizacijskih ukrepov tudi racionalizacija na področju družbenih dejavnosti in glede na to, da so pogoji in organiziranost v posameznih VVZ zelo različni, izvršni svet predlaga občinski skupščini, da da pobudo za pristop k novim možnim oblikam integracije, racionalizacije poslovanja in zmanjšanja režijskih stroškov na področju vzgojnovarstvenih institucij v občini. V ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ VPRAŠANJA, POSTAVLJENA 15. APRILA ' W Krajevna skupnost Šmartno Delegat inž. Franci KLOPČIČ tira, ki bo še povečal hrup v nočnih urah. Menimo, da je za predvideno gradnjo izdal soglasje oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine brez sodelovanja krajevne skupnosti. Za reševanje podobnih primerov je nujno večje sodelovanje med krajevno skupnostjo in pristojnimi organi skupščine občine. V predhodnem postopku je treba razrešiti odprta vprašanja in probleme, ki bi izhajali iz takega soglasja, upoštevajoč zahteve občanov in potrebe širše družbene skupnosti. ji Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji Vprašanje Občani krajevne skupnosti Šmartno smo vezani na trgovino v Sne-berjih, do katere je edini možni dostop po zelo prometni Šmartinski cesti, ki pa je brez pločnika. Zaradi tega je velika nevarnost prometnih nesreč, zlasti ker v trgovini kupujejo otroci in starejši. Sprašujemo, ali obstoji kakšen načrt za rekonstrukcijo tega cestišča in prosimo, da se tO.Vprašanje čimpreje ustrezno reši. •ut -Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: •V srednjeročnem programu skupščine občine ni predvideno urejanje pločnikov na odseku Šmartinske ceste skozi naselji Hrastje in Sneberje. Ker je strokovna služba že ugotovila, da je tu zelo nevaren odsek ceste za pešce, je že pred časom postavila prometne znake za omejitev hitrosti na 50 km na uro. faradi vedno bolj perečega vprašanja varnosti pešcev na Šmartin-sWcčsti bi predlagali, da poizkusita poiskati skupno rešitev zainteresirali- krajevni skupnosti Zadobrova in Šmartno skupno z občino in P^bleni rešiti v letu 1977. «V. »d, Delegacija krajevne skupnosti moste Vprašanje Občani, ki stanujejo v neposredni bližini železniške proge Ljubljana—Zagreb, so vznemirjeni zaradi predvidene gradnje dodatnega odgovor: Na podlagi 24. člena zakona o graditvi objektov je za zadevo pristojen republiški sekretariat za industrijo, ki je tudi izdal gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje št. 351-B-74—75-INLD—SK z dne 23. 10. 1975 je republiški sekretariat za industrijo izdal na podlagi lokacijskega dovoljenja, ki ga je izdala SOb Ljubljana Moste-Polje pod št. 351-135—64-6—Grm-G dne 2. februarja 1965, ko so veljali še drugačni predpisi. BELEŽKA V ' \________________________________________V f Po predlogu ni bilo razprave, zato je bil predlog dan na glasovanje. Soglasno je bil naslednji DEIEGATSKA TRIBUNA PRINAŠA IZVLEČKE IZ ZAPISKOV SEJ SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI • IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 2. SEJE SKUPŠČINE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE—POLJE ZAPISNIK ,2. SEJE SKUPŠČINE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI OBČINE Ljubljana Moste-Polje dne 13. aprila 1976 ob 13h v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1/L Soglasno je bil sprejet naslednji ' DNEVNI RED: 1. Izvolitev organov skupščine — verifikacijske komisije, — zapisnikarja in — dveh overiteljev zapisnika. 2. Poročilo o delu raziskovalne skupnosti med 1. in 2. sejo skupščine 3. Obravnava predloga statuta in sprejem statuta raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje (poročevalec) inž. Marjan Ogrinc. 4. Obravnava osnutka in sprejem srednjeročnega načrta razvoja raziskovalne dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje v letih 1976—1980 (poročevalka inž. Nataša Držaj). 5. Soglasje k samoupravnem sporazumu o ustanovitvi in delovanju raziskovalne skupnosti Slovenije. , 6. Izvolitev delegatov za področno in območno raziskovalno skupnost. 7. Razno Sejo skupščine je vodila predsednica skupščine raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje inž. Nataša Držaj. K 1 V verifikacijsko komisijo so bili soglasno izvoljeni naslednji delegati: 1. Martin Perčun, 2. Emil Sirnik in 3. Tone Bedene , 3. Tone Bencde. Za zapisnikarico je bila soglasno izvoljena Ljuba Pavšič. Za overitelja za-' pisnika sta bila soglasno izvoljena: 1. Albin Križaj in i 2. Miornir Križaj. K 2 Verifikacijska komisija poroča: Na seji je prisotnih 21 delegatov. Komisija ugotavlja, da je seja skupščine sklepčna. Predsednica skupščine Nataša Držaj poroča o delu raziskovalne skupnosti med 1, in 2. sejo. Poudarila je predvsem naslednje: Izvršni odbor raziskovalne skupnosti je imel v tem času tri seje. Delo je bilo usmerjeno v izdelavo statuta raziskovalne skupnosti, zbiranje ustreznih podatkov za srednjeročni načrt razvoja in izdelavo predloga srednjeročnega [načrta razvoja raziskovalne skupnosti. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. K 3 j Llvodno obrazložitev je podal inž. Marjan Ogrinc, predsednik izvršnega odbora raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Mo-te-Polje. Poudaril je, da je bil statut oziroma predlog statuta dan v javno obravnavo v decembru 1. 1975, objavljen pa je bil v Delegatski tribuni št. 12 — priloga glasila SZDL Ljubljana Moste-Polje Naša skupnost. Na predlog statuta s strani TOZD, OZD, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in OS, Ljubljana Moste Polje ni bilo pripomb, pač pa so dali nekaj pripomb, ki so se nanašale predvsem na formulacijo nekaterih določil statuta, člani izvršnega odbora raziskovalne skupnosti. Pripombe so bile upoštevane že v pripravi besedila statuta za objavo v naši Delegatski tribuni. Predlog podajam v razpravo. SKLEP: Slatni raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje se spVejme v enakem besedilu, kot je bil objavljen v Delegatski tribuni decembra I. 1975. Statut se posreduje v potrditev skupščini občine Ljubljana Moste-Polje. Po potrditvi se ga objavi v občinskem glasilu SZDL Ljubljana Moste-Polje Naša skupnost. K 4 K osnutku srednjeročnega načrta razvoja raziskovalne dejavnosti občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bil dan v javno razpravo v marcu 1976 in objavljen v Delegatski tribuni — priloga Naše skupnosti št. 2, je podala obrazložitev Nataša Držaj. Delegate je seznanila z načinom pripravljanja osnutka. Poudarila je zlasti naslednje: Osnutek je rezultat predlogov, ki so jih podale oziroma predlagale v ustreznem vprašalniku TOZD, OZD, KS in družbenopolitične organizacije. Naša skupnost je namreč vsem TOZD, OZD, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam v občini in OS Ljubljana Moste-Polje 8. novembra 1975 poslala vprašalnik s prošnjo, da sodelujejo pri izdelavi osnutka srednjeročnega načrta raziskovalne dejavnosti v občini Moste-Polje v letih 1976—1980, s tem da sporočijo svoje predloge, zahteve in želje. Na vprašani k so odgovorili: večina krajevnih skupnosti, 25 TOZD in ustno SZDL, niso pa odgovorili OS Ljubljana Moste-Polje in nekatere TOZD, od katerih bi pričakovali, da to store. Načrt raziskovalne dejavnosti se opira predvsem na usmeritev, ki je zapisana v izhodiščih za pripravo družbenega načrta razvoja SR Slovenije in občine v letih 1976—1980 ter na predloge, pripombe in želje tistih, ki so nam vrnili izpolnjen vprašalnik. V razpravi je bil dan predlog, ki ga je podal delegat KS Hrušica, da se vključi v program raziskovalne dejavnosti še raziskavo delovnih možnosti v starih šolskih objektih. Predlog je bil soglasno sprejet. Skupščina je sprejela naslednji: SKLEP: Srednjeročni načrt razvoja raziskovalne dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje v letih 1976—1980 se sprejme z dopolnitvijo pod XIII (Izobraževanje, vzgoja): Raziskava delovnih možnosti v starih šolskih objektih. Srednjeročni načrt razvoja je sestavni del tega zapisnika. K 5 Na podlagi obrazložitve Nataše Držaj so bila postavljena vprašanja o načinu delovanja in o sestavi raziskovalne skupnosti Slovenije. Tovarišica Držaj je razložila način odločanja v raziskovalni skupnosti Slovenije, delovanje raziskovalnih skupnosti in delegiranje v te skupnosti. Drugih pripomb in razprav ni bilo. Skupščina je soglasno sprejela SKLEP: Skupščina raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delovanju raziskovalne skupnosti Slovenije. K 6 Za delegate v območno raziskovalno skupnost Ljubljana so bili izvoljen' naslednji delegati: 1. Martin Porčun, IX. konferenca, 2. Andrej Baraga, XXI. konferenca, 3. Anton Berden, XI. konferenca, 4. Sašo Novak, KS Dolsko in 5. Ludvik Jevšjak, KS Hrušica. Za delegate v področne raziskovalne skupnosti so bili izvoljeni naslednji delegati: 1. inž. Lovro Verčko, I. konferenca, 2. Marija Gradišar, 11. konferenca in 3. Desanka Gornjak, KS Nove Jarše. K 7 Ni bilo gradiva niti razprave. Seja je bila zaključena ob 14,35 uri. Zapisnikarica Ljuba Pavšič s. r. Overitelja zapisnika: 1. Albin Križaj s. r. 2. Miornir Križaj s. r. PREDSEDNIK SKUPŠČINE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI inž. NATAŠA DRŽAJ s. r- SIS ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA seje IO SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje dne 30. marca 1976 ob lih. Prisotni člani IO: Edo Ulčakar, Ivka Vrtarič, Magda Anžič, Vili Sušnik, Jože Vogrinčič, Marija Močnik, Majda Pahernik, Boštjan Zgonc in Franc Sedej. Odsotni člani IO: inž. Angelca Mihelič in Edo Magajna. Seji so prisostvovali: Anton Murgelj, predsednik zbora izvajalcev skupšči-ne SIS za vzgojo in izobraževanje, Drago Kopinič, vodja skupne službe SIS in Ljuba Pavšič, tajnica skupne službe SIS. Zapisnik je vodila Ljuba Pavšič. Sejo je vodil predsednik IO Edo Ulčakar. DNEVNI RED: L Potrditev zapisnika 8. seje IO in poročilo o uresničenih sklepih. 2. Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. 3. Soglasje k predlogoma samoupravnih sporazumov: a) o kreditiranju graditve osnovnošolskega prostora po načelu vzajemnosti v letu 1976 ter b) o solidarnosti delovnih ljudi in občanov v občinskih izobraževalnih skupnostih v letu 1976. 4' Finančni načrt skupne službe SIS za leto 1976. 3- Razno. K 1 O uresničevanju sklepov 8. seje IO je poročal predsednik IO Edo Ulčakar. Sklepi so uresničeni. Člani IO so izrazili nezadovoljstvo glede načina sprejemanja meril za ov-rednotenje programov vzgojnoizobraževalnih organizacij v letu 1976. Merila s° bila v razpravi na IO in na skupščini SIS za vzgojo in izobraževanje 24/2-'976. Na skupščini je bila dana vrsta pripomb in predlogov za dopolnitev. Tako dopolnjen tekst meril je skupščina sprejela pod pogojem, da je potrebno pripombe še uskladiti s pripombami SIS za vzgojo in izobraževanje drugih ljubljanskih občin in na podlagi tega dokončno oblikovati merila. MIS je sprejela precej drugačen tekst meril, kot je bil sprejet na 5. seji skupščine. SKLEP: Poročilo Eda Ulčakarja o uresničitvi sklepov 8. seje IO 86 sprejme. Zapisnik 8. seje IO se potrdi. K 2 Obrazložitev gradiva je podal Edo Ulčakar, predsednik IO. V razpravi ie bilo oblikovano naslednje stališče IO: Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, prostorov in pedagoških dclav-ccv predlog prehoda srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje ni realen. SKLEP: Predlog gradiva Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje se skupaj s stališčem IO posreduje v razpravo skupščini SIS za vzgojo in izobraževanje. K 3 Člani IO na predložena teksta predlogov samoupravnih sporazumov niso ■•neli pripomb. 1. s predlogom samoupravnega sporazuma o kreditiranju graditve osnovnošolskega prostora po načelu vzajemnosti v letu 1976. 2. s predlogom samoupravnega sporazuma o solidarnosti delovnih ljudi in občanov v občinskih izobraževalnih skupnostih v letu 1976. Oba predloga se posredujeta v razpravo skupščini SIS za vzgojo •n izobraževanje. K 4 Predsednik 10 Edo Ulčakar je seznanil člane IO s stališčem MIS glede finančnih načrtov skupnih služb SIS. MIS sodi, da je potrebno v Ljubljani uskladiti delovanje tovrstnih služb in urediti njihov status. Zato je naročil občinskim SIS, da finančnih načrtov skupnih služb ne sprejmejo. Ne glede na (ako stališče MIS je tovariš Ulčakar sodil, da občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje ne bo mogla zagotoviti skupni službi nanjo pripadajoči znesek v letu 1976 v znesku 231.213 dinarjev. Zato predlaga, da IO na seji finančnega načrta skupne službe SIS za leto 1976 ne sprejme, oziroma da sc razprava o tem preloži. Vodja skupne službe SIS je menil, da MIS ne more glede financiranja in delovanja skupne službe SIS ničesar odločati in zahtevati, saj je to zadeva občinske izobraževalne skupnosti, ki tudi razpolaga s sredstvi v te namene. Skupna služba SIS občine Ljubljana Moste-Polje je samostojna delovna skupnost. Njena ustanovitev in financiranje je urejeno s samoupravnim spo- razumom. Predlagal je IO, da finančni načrt skupne službe SIS za leto 1976 sprejme, ne glede na to, če bo lahko SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje zagotovila celotni nanjo pripadajoči znesek. Tak predlog je utemeljil z dejstvom, da služba kot delovna skupnost ne more delovati brez finančnega načrta. Po razpravi je bil sprejet naslednji SKLEP: Finančni načrt z obrazložitvijo skupne službe SIS občine Ljubljana Moste-Polje se sprejme, kot sledi: I. DOHODKI 558.833 din II. IZDATKI 1. OSEBNI IZDATKI 322.300 din 2. OPERATIVNI IZDATKI 53.300 din 3. FUNKCIONALNI IZDATKI 86.600 din 4. SREDSTVA ZA SKLADE 91.100 din 5. SREDSTVA OBV. REZERVE 5.533 din VSEGA IZDATKI 558.833 din IO SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje ne jamči zagotovitev celotnega, nanjo s finančnim načrtom predvidenega pripadajočega zneska v višini 231.213 dinarjev. K 5 IO je obravnaval dve vlogi in vprašanje občanov. 1. Vloga OŠ Polje za plačilo razlike, ki je nastala pri adaptaciji šolske kuhinje v osnovni šoli Polje v znesku 279.144,40 dinarjev. Vlogo je IS posredoval OS Ljubljana Moste -Polje dne 29. marca 1976. SKLEP: Izvršni odbor se strinja s plačilom razlike za adaptacijo šolske kuhinje v osnovni šoli Polje v znesku 279.144,40 dinarjev. SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje nima zagotovljenih sredstev v te namene, zato odstopa zadevo v nadaljnje reševanje mestni izobraževalni skupnosti Ljubljana. Predsednik IO Edo Ulčakar se pooblašča, da skuša v dogovoru s predstavniki MIS zagotoviti sredstva v znasku 279.144,40 dinarjev za kritje nastale razlike pri adaptaciji šolske kuhinje v osnovni šoli Polje, kar se nato vnese v finančni načrt za leto 1976. 2. Vprašanje občanov KS Dolsko — posredoval ga je IS OS Ljubljana Moste-Polje 23/3-1976. Občani KS Dolsko so v javni razpravi o predlogu družbenega razvoja občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 postavili vprašanje: »Šola v Dolskem ima po raziskavah zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane strope, ki so nevarni za večje zbiranje ljudi. Šola nima ustreznega ogrevanja, kar povzroča obolenja otrok in delavcev,« V razpravi so bila izoblikovana naslednja bistvena stališča in ugotovitve: — o problematiki investicijskega vzdrževanja vzgojnoizobraževalnih ob-jektpv v naši občini je razpravljala že skupščina SIS na svoji 5. seji 24. februarja 1976; — problem investicijskega vzdrževanja vzgojnoizobraževalnih objektov v občini je zelo pereč, saj so nekatere šole v takem stanju, da je ogroženo življenje učencev, kot npr. OŠ Hrušica in Dolsko. Vrsta šol ima tudi odločbe ustreznih inšpekcijskih služb, ki zahtevajo odpravo vrste pomanjkljivosti, nastalih zaradi nerednega investicijskega vzdrževanja; — s prispevno stopnjo iz bruto OD ni moč zagotoviti niti z zakonom določenih osnovnih dejavnosti šol, ki se zaradi intenzivnega priseljevanja v našo občino znatno razširjajo. Zato ni moč pričakovati, da bi SIS za vzgojo in izobraževanje lahko zagotovila v tt$tu 1976 tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje; — umestno bi bilo razmisliti, da se za premostitev teh težav zberejo sredstva s samoprispevkom, nato pa je treba to sistematično urediti. Zato je treba delavcem v združenem delu in občanom problematiko obrazložiti, da bi lahko pri razporejanju dohodka odločali o morebitni višji prispevni stopnji za vzgojo in izobraževanje iz bruto OD. SKLEP: Skupna služba SIS zbere podatke o potrebah Investicijskega vzdrževanja vzgojhoizobraževalnih objektov na področju občine Ljubljana Moste-Polje. Na podlagi zbranih podatkov bo SIS za vzgojo in izobraževanje seznanila javnost s problematiko investicijskega vzdrževanja vzgojnoizobraževalnih objektov prek Naše skupnosti oziroma Ljubljanskega dnevnika. 3. IO je ponovno obravri^^vlogo občinske zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje za prispevek k stroškom sanacije počitniške baze v Zambr atiji. SKLEP: IO se načeloma strinja s sofinanciranjem prve faze sanacijskih del na počitniškem domu v Zambratiji. O konkretni višini prispevka k stroškom sanacije bo lahko razpravljal, ko bo dokončno sprejet finančni načrt SIS za vzgojo in izobraževanje za leto 1976 — pod pogojem, da tudi drugi odgovorni dejavniki prispevajo ustrezne deleže sredstev. Zapisnikarica PREDSEDNIK IO SIS LJUBA PAVŠIČ ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE EDO ULČAKAR, s. r. TEHNIČNI DEL ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA STANOVANJSKO OBMOČJE MS 4,5 FUŽINE | § g|\S •9 S 3 « h » o fllfilft i ifHH s^e.E i-igi 2 m- s: c 3% 8 v N 9-1 N M 2 - -m: HI •al,8 g c3 > y •“I "l&SS I > S "5-11 g 3 -s E s ° -s .8, . 5-8 "S a 43; ” 6 liKSIll 1...s < »*• ••• r7±T~ I : i j E 15 O M« U S