138. številka. Ljubljana, v ponedeljek 19. junija. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij ik o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gledaliftka stolba". U praTni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, i j vso administrativne stvari. Razstava v Moskvi. List „Petersburger Herold" opisovaje razstavo v Moskvi izraža se o narodnej umetnosti in narav-nej nadarjenosti Rusov in južnih Slovanov naslednje: „Noben kulturen narod na svetu ne more niti oddaljeno pokazati kaj temu stičnega (namreč ročnim izdelkom prostih kmetic), in ko bi človek tu ne videl uradnih spričeval o pristnosti (avtentičnosti) razstavljenih predmetov, ko bi z lastnimi očmi tu v razstavi ne videl kmetov in kmetic, kako igraje izdelujejo prekrasne vzglede narodne umetne obrtnij«, bi tega niti verovati ne mogel. Nemški ali francoski kmet bi moral, da mu je možno izdelovati tako umetne predmete od kovine, lesa, kamena, papirja, slame, rogov, svile, zlatih nitij, volne, pavole, kož, boj, Jima, ilovice, nitij, stekla, jekla itd. leta in leta hoditi v posebne obrtnijske dole in še tedaj bi jedva proizvel to, kar igraje izdeluje ruski kmet, ki cesto niti pisati ne zna. Preverjeni smo, da bodo vsi tujci, ki obiščejo moskovsko razstavo in ki poznajo umetno-obrtna dela zapadnih evropskih narodov, v tem oddelku istinito navdušeni. Gotovo je, da mora človek pre-sojevaje tu razstavljena dela opustiti predsodek, da je ruski kmet barbar, in da se ne sme opirati na po krivem raztrošeno mnenje, da ruski nmužik" vse posnema, da dela vse, kakor vidi pri drugih ljudeh, kakor prava opica, — da originalnega nijma nič v sebi. Ravno narobe! Tu ne najdeš niti sence posnemanja tujih motivov, tu je ornamentika, slog, izvršitev, sestava boj, oblika — da i gradivo samo — vse popolnem rusko narodno in izvirno. (Teh originalnih kombinacij barv, s katerimi ruske kmetice krase platno, usnije, svilo, les, porcelan itd. ne more niti posnemati in ponarejati, niti izmišljati nobena pariška dama z vsem svojim prirojenim ukusom, duhovitostjo in vsem svojim ,,raffinement", če je tudi več let hodila v pariško „rricole des arts et metiers." — Samo slovanskemu plemenu prirojen je za umetno kombinacijo barv in za ukusno ornamentiko ta Čudoviti dar, kateri dandenes občudujejo najslavnejši francoski kritiki, kakor pri ruskih tako tudi pri srbskih in bolgarskih kmeticah. Le tisti Slovani, ki »o, pomešani v Italijane, Nemce in Magjare ohranili samo jezik kot simbol svoje narodnosti, nij-majo nikake narodne obrtnije več. To so Čehi, Slovaki, Slovenci in severni Hrvatje. Znano je, da je francosko, prusko, virtenberško in bavarsko ministerstvo po Hrvatu Feliksu Layu zbrane jugoslovanske raznobojne ornamente vvelo kot obli gatno knjigo v vse obrtne in risarske šole v dotič-nih državah. Vsi ti prekrasni ornamenti so ravno tako znani ruskemu kmetu, kakor južnim Slovanom, in ko bi si bil koji Rus vzel truda in napravil zbirko ruskih izvirnih ornamentov, kakor je storil Feliks Lay iz Oaieka v Slavoniji, bi denes na „dcole des arts et metiers" v Parizu vsi koloristi francoske manufak-turne obrtnije navzemali se pouka in novih mislij iz proizvodov ruskega duha. Zato je in ostane skupina naše domače obrtnije ponos ruskega naroda, kateremu vse inozemstvo kaj jednacega pokazati ne more". Glasi o slovenskem narodnem šolstvu. (Konec.) Špecijelno o ženskej odgoji, zlasti v Ljubljani ima pa vrli »Učiteljski Tovariš", ki se pod novim uredništvom, g. Praprotnikom, kaj čvrsto poteguje za narodni značaj naš.h šol, jako primeren sestavek pod naslovom: Dajajte našim slovenskim učenkam zdrave duševne hrane! Glasi se tako-le: »Slovenski Narod" je v svojej 118. štev. opo- zoril na novo knjigo z naslovom: „Ž'ikyneu (Šolarice), spisala v francoskem jeziku Eliza Iterthet, a v Če-ščino preložil Adolf Potuček v Pragi. Pri tej priliki izreka narodnemu šolstvu prijazni dnevnik željo, da bi kateri naših pisateljev oskrbel prevod tudi za našo slovensko mladino. Mi se s to ž'iljo ne le popolnem strinjamo, temveč jo še iz raznih razlogov prav toplo priporočamo v resno pretehtovanje in brzo izvršitev. Sploh znana stvar je, da kadar se snidejo le trije narodnjaki, katere navede govorica na naš krasni spol, tako se čuje stalno to le jadikovanje: BNaše količkaj odlikovano ženstvo je čisto potujčeno, koje sega z redkimi izjemami le po nemškej knjigi in koje špoga le nemško govorico." Žal, da je to gola resnica. Ako pa vprašaš po uzrokih tej tužnej prikazni, se ti tudi stalno odgovori: „To je zakrivila zdanja ponemčevalna šola." Ta trditev je pa le deloma istinita. Res je, da za nove šolske dobe germanizacija osobito po dekliških šolah juko napreduje; vender to nij onej žalostnej prikazni glavni uzrok, kajti kjer je v teh šolah slovenščina obligaten predmet, tam se je deklice kljubu vsemu nemčenju vsaj citati nauče. Ampak glavna dva uzroka odtujenju ua-sega olikanega ženstva, katera pa največ mi sami zakrivimo, sta sledeča: Prvi tiči v tem, da se po večjih mestih slovenskih pokrajin nahaja obilo dekliških zavodov 8 pravico javnosti, ki so pa v resnici samo dobre dohodke noseča zasobna podjetja. To so vam prava gnezdeča za raznarodenje našega ženstva iz boljših stanov, katera imajo pred drugimi javnimi dekliškimi učilnicami jedino to prednost, da je iz njih slovenščina popolnem izbacnena, ter da so jako draga. Ako bi se pa kdo pobrinil za statistične date o narodnosti teh gojenk, temu bi se iz prsi izvil LISTEK. Domači pogovori. VII. Uže sem bil zasadil pero, da vam napišem pismo „iz?a peči" dne 16. junija t. 1., ko se je bilo živo srebro na Celsiusu strdilo do 13 gradov in se mi je zdelo, da zima trka na vrata. Dobro, da sem počasen in se ne prenaglim tako hitro; ko bi vam bil zares napisal tako zmrzneno in ozeblo pismo, bi vtegnilo taisto na svetlo priti po največjej vročini in potem bi se raztalilo tako, da ne bi imelo čisto nobene vrednosti. Kakor je z jedne strani dobro, če se človek ne prenegli, tako zopet z druge strani to nij dobro, ker zamudi se lehko najlepša priložnost, ziniti katero in povedati kaj o pravem času. Ko bi hotel deoes pripovedovati, kako in kje so se producirali sokolski trobentači, bi bilo uže prepozno za to, ker jedna stvar podi drugo in komaj je jeden čin dovršen, uže prične drugi in Bledeči, a n&m ne preostane nič druzega, nego — spomin, včasih ugoden, včasih tudi neugoden, kakor pride in kakor to okolnosti naneso. Kar sem zamudil povedati v poslednjem svojem pismu, naj bo mej tem zakopano na dnu mojega spomina, znabiti še pride kdaj nekaj o tej zadevi na svitlo, če pa ne pride, tudi ne bo prevelika škoda. Sicer me poznate in veste, da rad povem na vsa usta, če kaj vem, kar pa nij vselej praktično in se navadno ne izplača; dosti boljše je, Če človek svoja usta le na pol odpre, kdaj želi kaj povedati, naj Bi potem vsak misli, kar mu drago. Spominam se na nekega dijaka, ki je bil tako oprezen, da še jedne besede nij hotel cele izgovoriti, in kateremu je bilo ime Srabotnik. Vpraša ga nekega dne g. profesor: „Wie heissen sie eigentlich: Srabotnik oder Srebotnik?" — „Ich heisse Sra—!" je odgovoril naš Srabotnik in nij se mu vredno zdelo svojemu „Srau dostaviti nbotnik". To je bil praktičen človek po mojem mnenji in osvedočenji, ki nij nikdar in nikoli nobene zinil rastonj, zato so ga pa ljudje tudi radi na miru pustili, ker so vedeli, da ne pregovori besedice brez posebne potrebe. Jaz se ve da ne bom pri svojem nesrečnem temperamentu nikoli tako miren in i iko oprezen, kakor je bil tisti Sra—(botnik), ampak škodilo mi tudi ne bo, če si ga pokličem večkrat pred oči in če ga pogledam v duhu, kako se je vzdignil počasi v svojej klopi in je spregovoril patetično svoj: „Sra!u Če bi mene kdo vprašal, kako mi je ime, ne bi jaz gotovo nikoli odgovoril: nSpek—!", ampak še več bi menda rekel, nego je potrebno in dvakrat bi mu isto povedal. Tako so različni ljudje na svetu, jedni govorijo preveč, drugi premalo, nekateri pišejo preveč, drugi čisto nič, nekaterim se dopada to, drugim ono, še prepričan sem, da se nekaterim celo jaz dopadam, ker drugače mi ne bi bil nasve-toval g. dopisnik iz Kočevja, da pišem „o strupenih slinah" kaj, a dopisnik iz Štajerskega, da m;j nadziram dopisnike in sodelavce pri celjskem „Popotniku", če si bode kateri kdaj kaj prisvojil tujega brez znanja in brez dovoljenja vlastnika v svojo korist. Kar se tiče dopisa iz Kočevja, rad verjamem tudi jaz, da so človeške Mline strupene, ali to pa tudi vem, da sline „mladih nežnih" nijmajo še čisto nič tacega v sebi, da bi se človek ostrupiti mogel, ker v tem slučaji bi nas posvetnih ljudij le malo ta-le opravičeni vzklik: „Oj zaslepljenost: to so večinoma hčerke naših imovitih narodnjakov, ki za drag« novce dajejo svoje nežne hčerke potuičevat v čisto nemške zavode, ker se istim vcepljuje mrze-nje do vsega domačega, katere si, izstopivši, naro-Čujejo nemške romane dvomljive vrednosti, katere kot matere ne kramljajo s svojimi otročiči več v jeziku svojih slovenskih mater nego v tujem, kateri v zvezde kovati so jih v nemškem zavodu naučili." Pa m.-j kdo reče, da temu nij tuko ! Prepuščaje tega raka na našem narodnem telesu v radikalno ozdravljenje gospodu načelniku šolskemu odseku občinskega odbora ljubljanskega vsaj v metropoli slovenskih dežel, obrnemo se k pre-tresovanju druzega uzroka. Ta se pa nahaja, pisatelji slovenski, roko na srce! pri vas samih. Vi sicer spisujete krasne romane, novele in kar sploh žensko srce mika, potem pa tožite, da nij vašim umotvorom dovolj čitateljic. Ali res ne veste temu uzroka? To se vam godi radi tega, ker začenjate hiše graditi s streho, puščaje naše male učenke v nemar. Ko te učilnici odrastejo, so za vaše umotvore za vselej izgubljene, ker mej tem se jim je nemška knjiga iz šolskih knjigarnic omilila, v katerih nij bilo njihovemu duševnemu razvitku v domačem jeziku primerne tvarine. Ali mar mislite, da samo za moški spol velja: „ Česar se Janezek nij učil, tega tudi Janez ne zna". Pričakujete morda, da Marija zna ceniti to, kar se Marijčki nij prikupilo? Zavoljo tega, ako hočete nemškemu knjigo-tržtvu mej našim krasnim spolom vspešno konkurenco delati, tako začnite pri koreniki, oskrbite nemudoma prevod oineujeuej knjigi, dajte jej naslov: „Slovenska učenka" ; spisujte po tem vzgledu druge; mi učitelji in učiteljice se vam pa ponudimo za brezplačne agente, za razširjanje vaših umotvorov po Šolskih knjigarnah, o priliki konecletnih daril in pri starših premožnejših u6enk; kajti znajte, da imamo ua tisoče čitanja zmožnih in željnih učenk, pa veliko sušo za njihovo primerno duševno hrano. Urno na delo tedaj! Ljubljanske ljudske šole, deške in dekliške toplo priporočamo zdanjemu mestuemu zboru, kateri menda dobro ve, da imajo vse ljudske šole v Ljubljani večinoma nemšk značaj, kateri so jim dali prejšnji nemški očetje, čemur je bil se ve da deželni šolski svet radostno pritrdil. Četrti in peti razred naših ljudskih šol sta čisto nemška, tretji razred ima biti po prejšnj h in še obstoječih predpisih skoraj za polovico uemški in uže za drug razred se terja nekoliko nemškega govorjenja. Pa tudi za prvi razred se nij še opustila pedagogična nesmisel, nemščino nežnim slovenskim otrokom v glavo vbijati. Da pa se nemščina posebno pri dekliških šolah toliko pri Uršulinkah, kolikor pri sv. Jakobu, posebno marljivo goji, o tem mi nij treba pripovedovati. Silno drage privatne dekliške šole v Ljub- ljani so pa itak čisto nemške, o slovenščini nij ni duha ni sluha. Narodnjaki torej, ako vam je za narodno odgojo ljubljanske dece d os ta ležeče, odpravite zdaj nepotrebno nemščino iz naših šol, v katere so jo bili nemškutarji v tolikej meri napehali, da so celo s pomočjo nadzornikov in učiteljev iz-bacnili od c. kr. vlade izdane nenoško-sloven-ske in uvedli jedino le nemške knjige." resna misel. Sicer je pa onih 48 ur uže preteklo in vladi, angleška pa francoska, stopiti bosta morali pred evropske oblasti z novimi nasveti, ali pa se morda snide konferenca — s sultanom v sredi. Dopisi. bilo neokuženih; ampak kolikor jaz vem, še tisti sladki strup do zdaj nij nobenemu škodil. Dopisniku s Štajerskega moram obstati, da sem zares „peregrinusu v našej šolskej literaturi, pa dopustite mi vprašanje, kdaj bi tudi človek zraven svoje borbe za vsakdanji kruh vse čital v zdanjem času, ko nam uže na vsakej vrbi raste literarno blago in nam vsak panj cvete in rodi lesnike, če nič boljšega. Nad tiste lesnike literarne bi jaz rad poslal sršene, ki se tako radi držijo dobrih zrelih hrušek, in ki nam najslajši sad opikajo in objedo! Jedino me tolaži okolnost, da večina odločuje, kakor na ljubljanskem magistratu, tako tudi drugod, in ako so „nekater" nezadovoljni celo s poezijami S. Gregorčiča, nas je drugod še več, kateri smo za dovoljni ž njimi v superlativu. Če bo tedaj kdo božji nezadovoljen z mojim denašnjim pismom, nič ue de, samo Če se bo našlo tudi takih, ki bodo rekli, da so zadovoljni. Ako bode kdo zelo nezadovoljen, naj piše sam in naj nam pove kako pametno, mi ga bomo poslušali. Spectabilis. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 19. junija. „Wiener Zeitung" razglasila je v 17. dan t. m. več postav ali zakonov >n sicer zakon o prostosti pristojbin za pogodbe in druga pisma, ki se bodo na podlagi deželnega zakona s 27. decembra 1881 delala o pogozdovanji Krasa v tržaškega mesta okolici; dalje zakon o prostosti pristojbin glede posojil, ki se iiinjo vzeti od gališkega deželnega odbora v znesku 1,100.000 gld. in 1,919 OOO gld. na podlagi deželnih zakonov z 29. decembra 1881 iu z 22. marca 1882; k on orno zakon o nakladnih k rediti h leta 1882 zn potrebščino vojakov v Bosni in Hercegovini. Nova cegka univerza dobila je v soboto svojega rektorja; izbran je bil zgodovine profesor Tomek, njegovim namestnikom pa Jurist profesor Rand a. „Wiener Allgemeine Zeitung", pred kratkim se Plenerjev organ, ki pa zdaj hoče nekako modra biti in našim nemškim liberalcem odkrite rane neprenehoma z jesihom Upira, piše v 17. dan t. m.: „S>imo Nemci uživajo žalostno to prednost, da imajo časopise, ki so od vlade podkupljeni ali pa ječijo pod prokletstvom fraz in tako po vseh močeh zavirajo samostojno gibanje narodovega duha. Dunajsko časopisje grdi in pači zavest." Joj! daleč ste prišli, če sami sebe tako obsojate in si glavo potresate s takim pepelom ! Kakor včerajšnji n»š telegram poroča, se nam upanje nij izpolnilo popolnem! V tržaški mestni zbor volila je okolica štiri iz avstrijske stranke, kukor jih je priporočala „Edinost", dva pa izmej „progresistov". Zdaj sta torej avstrijska in irreden-tovska stranka v mestnem zboru jednako močni, vsaka ima 26 glasov. Kako bode šla stvar zdaj naprej, smo radovedni. Vnaiij»ilobn vehkonemških kričačev znači pa to, da so šli sami k policiji ovadit svoje kolege, češ, da društvo njma več pravice obstati, ker n-jma v pravilih ustanovljenega „mirnega sodu". TVga voliti pa so sami zaprečili. Veliko senzacjo in nejevoljo zvbudilo je tako nekvalificirano vedenje „nadepolne" nemške mladine. Tu u>e orat brara i/daj*; kikov bode pač sc d take mladine! — Kako drugače je to pač mej slovanskimi vseučiliščmki. Sicer so tudi tu marsikatera nasprotja, kurje včasih zelo naravno in celo potrebno. A nikdar nij bilo tako ostudnega slučaja. * Dunaja 17. junija. [Izv. dopis.] (Shod „Reformvereina".) V četrtek 15. t. m. zboro valo je piotižidovsko društvo „Refurmvereiu" v dvoranah „zur Stadt Wien" v Josipovem predmestji. To zborovanje imelo je prav posebno značenje. Pri-sustvovalo je — 960 mož. Vsi prostori bili so natlačeni. Ljudje postavljali so se na stole in mize, da bi bolje mogli slišati ognjene govore posamnih govornikov. To društvo še nij leto staro, pa kako se je razvilo! Ono broji uze nad 600 udov! Na vzočnih bilo je prav malo časniških reporterjev, kajti židovski listi — kar je naravno — nijso imeli pristopa. V listih bilo je razen „Vaterlanda" in „Tribüne" le malo citati o tem shodu. In vender bilo je znamenito. Smelo trdim, da če bode mej zaved nim nemškim meščanstvom in ljudstvom židovsko vprašanje na tak način se razpravljalo kot to stori društvo „Reformverein", bode tudi v Cislajtaniji prišlo do semitskega gibanja. Židovstvu naklada se VBe zlö, kar ga je v državi. Korumpirano časopisje, politični boji mej dvema velikima strankama, cela kopa slabih zakonov iz prejšnje dobe, velikanski državni dolgovi, popačenost velicih podjetnikov, ki se bogate ob žuljih ubozih delavcev, propad kmetijstva, obrtnije, trgovine, kratko in malo vsega je krivo židovstvo! In če Bi poslušal temeljite dokaze v govorih brez slepečih fiaz in to od izkušenih nemških mož, moral si nazorom pritrjevati. Pri posamnih stavkih proti židovskej žurnalistiki od „N. Fr. Presseu do „Hansjörgla" vuemal se je frenetičen plosk. Ko je Schönerer rekel: zavedajmo se, da smo kristi-jani, da je kristijanska malomarnost kriva, da cvete židovska žurnalistika, kristijanska pa hira, da se bogate židovski fabrikantje in trgovci, kristijanski pa tarnajo, da so naša društva postala celo židovska — to vse zakrivljuje malomarnost kristijanska! Te besede govoril je Schönerer, ki je na glasu zbog svoje velike, da brezozirne odkritosrčnosti! Drugi govornik je zopet opozarjal, uaj vsak gleda na to, da čita in naročuje kristijanske liste, ako tudi drugače se ne vjema povse ž njimi, naj se zatira židovsko novinstvo, naj Be ljudje poučujejo, kje je rakova bolezen. Grozovito bila je bičana levičarska stranka! Ustavoverna stranka napravila je bankerot, zjedinjena levičarska stranka je na kantu in nova nemška ljudska stranka ? „Sie ist im Ausgleichsverfahren, bevor sie geboren wurde!" Ker je Schönerer bil napal dr. Kronawettra ter demokratiško stranko, odgovarjal je priprost človek b toliko raz-jarjenostjo, da je komisar uže zahteval razpuščenje zbora. Predsednik dr. Pattay, dvorni in sodnijski odvetnik, poravnal je zadevo ter v dolgem govoru priporočal potem, naj se ljudje naročujejo na poštene liste, akoravno se morebiti ne zlagajo popolnem ž njimi. Imenoval je „ Tribuno", ki dobro podpira 8vrho tega društva. Privatno pa se je agitiralo še za naročevanje na „Volksfreund„Vaterland", „Sonn- und Montagszeituog" itd. Govor bil je tudi o jednakopravnosti raznih narodnostij. Kar veselje prešinja človeka, ko sliši važne stavke: Čeh, Poljak, Slovenec, Italijan naj imajo tiste pravice kot Nemec, naj si prosto razvija svoj jezik, naj ga nihče v tem ne moti, jezikovni razpor iznašli so židje in lehkoverni Nemci bili so preslepljeni ter šli na klej židovskim sejalcem raz-pora. Živo se je odobravalo take stavke. Zborovanje trajalo je cele tri ure v najlepšem redu. Po zborovanji razgovarjali so bo članovi o sredstvih proti .liberalnej" žurnalistiki. Ko sem se z marsikojim o tem in onem razgovarjal, videl sem, kako velik je razloček mej temi v korenu nemškimi možmi in raznimi našimi nemškutarji in popačenimi Nemci. Tem „nemškim kulturonoscemu želel bi, da bi le jedcn-krat prišli mej take nemške može na Duuaji, gotovo bi jih bilo kmalu sram. To bil bi prvi znak pobolj-fanja. — Izprevideli bi, da v svojej preslepljenosti delajo res le v službi židovstva, ki razpor neti, da kuje iz tega matenjalen dobiček. Domače stvari. — (Umrla) je v soboto 17. t. m. v viso kej starosti mati našega visokospoštovanega dež. predsednika gosp. Winkle rja, kateri se je po noči odpeljal na Goriško k pogrebu. — (Gosp. vitez Schneid,) ki biva zdaj v Pottschachu na Dolenjem Avstrijskem, dobil je naslov in značaj vladnega sovetnika. — (Slana) padla je v noči od sobote na nedeljo ter na ljubljanskem burji močno oškodovala fižol in buče, menj pa krompir. — (Mraz.) V Postojini opazovali so včeraj zjutraj ob 7. uri na termometru -\- 2.5 R. Za ta čas gotovo neČuveno nizka temperatura. — (Promocija.) V petek IG. t m. je na dunajskem vseučilišči napravil tretji juridični rigo ro/.um g. Fran Vovšek, c. k. pristav pri okrajnej sodniji v Mariboru. V prihodnjem tednu bode pa promoviran za doktorja pravdoslovja. Prav iz srca čestitamo vrlemu našemu rojaku! —u— — (Kranjskega obrtnega društva) gospodarski svet sklenil je v zadnjej seji, da plača vsak ud kot donesek do konca t. 1. 1 gld. 50 kr. Na prošnjo mnogih ljubljanskih obrtnikov se je nadalje sklenilo, obrniti se do predsedstva c. kr. deželne sodnije ljubljanske s prošnjo, naj bi se vsa dela za porotno poslopje v Ljubljani oddala, kakor so zaznamovana v dražbenem razpisu, to je posamezno, in naj bi se nobena druga ponudba ne sprejela, tudi ne, ko bi hotel prevzeti vse delo le jeden podjetnik. Kajti če jeden sam podjetnik pre vzame vse delo, ostane njemu samemu ves dobiček, drugi obrtniki, na katere tudi treba gledati, bi ne dobili nič. Upati je, da bode si. predsedništvo deželne sodnije uslišalo prošnjo, katero podpišejo vsi ljubljanski obrtniki. Novi člani se pridno vpisavajo v to društvo, katero se sme le priporočati. — (Peticije na državni zbor) za rav-nopravnost slovenskega jezika v šolah in uradnijah in za premeščenje nadsodnije v Ljubljano, odposlale so po poslanci g. dr. Volojaku občine: Sv. Bolfank priMonšberku, Stoprce, Jelovec, Makolje, DonaČkagora in Drvanja. Zadnja je občina v Šent-Lenartskem okraji, tik nemške meje. — (Iz Celja) se nam piše 16. t. m. Vodja tukajšnje okrajne sodnije, svetni tajnik gosp. Lulek je na vprašanje, zakaj ne dopušča slovenskega ura-dovaoja dal za odgovor, da jezikovega ukaza ne pri-poznava kot obvezujočo normo, — on bode pokoril se samo postavi. Lulek tedaj se ustavlja pravosodnega ministra ukazu, s katerim se je zaukazsla rav-nopravnost jezika; istega ministerstva določbo, s katero imenovan je bil svetnim tajnikom, priznal je brez v s a c e g a obotavljanja. Sicer pa gosp. Lulek, ki je v svo jej prošnji navel, da je alovenSčine v govoru in pisavi popolnem zmožen, ne zna toliko slovenski, da bi mogel v slovenskem jeziku uradovati. — (Razvada.) Prijatelj nam piše: V oni dan stopil sem na kegljišče jedne izmej ljubljanskih znanih gostilnic. Ker imam navado, zmirom le po konci gledati, bilo mi je lehko na steni zapaziti tablo v lepem okviru. Takoj se mi je zdelo, da morajo ondukaj zapisani biti udje ožje kegljiščne družbe ali če hočete „žurfikslarji". Pristopil sem bližje. Stvar v tistem okviru bila je nemški uravnana, kakor drugače pričakoval nijsem. Ali tako pa uijsem pričakoval, da v nemškej tej posodi najdem tudi imena slovenskih mož! In ko sem takisto pregledal bil ta imena, čijih nositelji so nekateri zlati narodnjaki, tedaj postalo mi je gorko okrog mojega srca in vzdihnil sem: kdaj pač bodemo mi Slovenci res pravi Slovenci! V--Še istega dne zvečer stal sem na kolodvoru južne železnice. Pred blagajnico stopi tedaj znan in odličen narodnjak ter pove po nemški, kaj da bi rad! Zaječal sem, ko sem čul nepotrebne te nemške besede! Poleg onega gospoda stal je zaveden slovensk preprost mož, jaz pa sem si moral misliti: kako lehko bi tukaj prišlo pohujšanje! Kajti zapisano stoji: če se uže to godi na suhem lesu, kaj li še na zelenem! Jaz sem sicer prepričan, da je gospod le nevedo in nehote izpregovoril tisto nemško besedo in gotovo se bi kesal tega malega greha narodnega, če bi vedel, da je pohujšanje prišlo. Zatorej odložimo to nelepo in narodnej stvari škodljivo razvado, bodimo povsodi dobri in odkritosrčni Sloveuci — in pohujšanje ne bode nikdar prišlo! Le radikalno, gospoda, in tvrdo, če hočemo kdaj kam priti mi Slovenci! — (Utonil je) v Savi na Prebačevem pri Kranji delavec France Jenko iz Smlednika, v četrtek 15. dan t. m. Zjutraj hoteli so se trije prepeljati čez Savo, a silna voda jim čoln zanese po raztrganem jezi. France Jenko skoči na „kašto", da bi Savo preplaval ter priklical tovarišema pomoči. Ali tedaj se mu izpoddrsne, pade v vodo, dvakrat se še prikaže s krvavo glavo in potem izgine v valovji. Tovariša sta se rešila, Jenkota pa do pred-včerajnim nijso mogli Se dobiti. Brat rajnkega, ki nam to poroča, prosi, da bi se njemu v Tomačevo ali pa domačim v Smlednik naznanilo, kjer pokojnega potegnejo na suho. — (Akademičnega društva Slovenije") tretja redna seja, ki je imela biti preteklo soboto, bode se vršila v sredo 21. junija z naslednjim sporedom: 1. Čitanje poročilo o zadnjej seji. 2. Razgovor o shodu slovenskih velikošolcev v Ljubljani. 3. Slučajnosti. — K temu zborovanju, ki se prične točno ob 8. uri v spodnjej dvorani gostilne „zum Lothringer" I. Kohlmarkt št. 24, vabimo uljudno vse gg. ude in prijatelje društva. Na Dunaji dne 17. junija 1882. Odbor. — (Račun dvajsetletnice „Kola")pri-občuje se v „Pozoru". Po tem računu iznašali so prostovoljni doneski 1722 gold. 35kr., vstopnice v pevski hram 3285 gold. 72 kr, za programe in spomenice skupilo se je 413 gold. 80., vstopnico v Maksimir 1503 gold. 57 kr., vsi dohodki tedaj (5.025 gold. 44 kr. Ker je bilo stroškov le 6009 gold. 37 kr. preostalo je čistega dobička 91 (J gold. 7 kraic. To je gotov sijajen vspeh, ako se pomisli, da odbor nij ravnal skopo, temveč vse bogato in ukusno okrasil in priredil. — (8000 besed na jednej dopisnici.) Nekega dne priobčili smo, da je Nemec VVirth ▼ Kitzingenu na jednej jediaej dopisnici napisal 7200 besed in odposlal jo na razstavo v Norimberg, a neki drugi za rastavo v Stuttgartu dopisnico s 5000 besedami in naposial jeden s 6669 besedami za no-rimberško razstavo. No, prekosil je vse te jeden Hrvat, Franjo Franjek, poštarski oficijal v O-ieku, ki je na jedno dopisnico, katero smo sami videli, napisal 8000 hrvatskih besed a vrbu tega jedno z 9000 besedami za tržaško razstavo S povekšalom možno je Citati popolnem točno in lehko to dopisnico. „ Pozor". Telegrami »Slovenskemu Narodu". Praga 19. junija. Glavni del slavnosti praškega „Sokola" izvršil se je v krasnem vremenu, v najlepšem redu. Udeležba je ogromna, več nego 1600 „Sokolov" iz vseh slovanskih krajev zbralo se je v zlatej Pragi, mej kojimi sta bili deputaciji iz Ljubljane in Zagreba ter zastopniki amerikanskih društev „Sokolov" pri vsakej priliki živo in navdušeno pozdravljam. Telovadilo je 600 „Sokolov". Dr. Gregr se je v slavnostnem govoru iskreno spominal naroda slovenskega in hrvatskega ter njega zastopnikov. Dr. Tyršu poklonil je praški „Sokol" za njegove vsestranske zasluge o telovadbi srebern lavorov venec. Denes na večer splošna zabava v meščanskej besedi. Berolin 19. junija. Zapadni vlasti predlagali ste, da bi se konferenca sešla 22. t. m. v Carjemgradu. Nemčija je 8 tem zadovoljna. Pritrditev Italije, Avstro-Ogerske in Rusije je gotova. Konferenca bode po razmeri resultatov razpravljala s Porto. Kedive, Derviš, Arabi jamčijo za red. Aleksandrija 19. junija. Zagotovlja se, da se je po vplivu Derviša in konzulov konsti-tuviral kabinet Ragheb. To poravnanje zadovoljuje sploh. Narodna stranka ima do Ragheba velike simpatije. Zbornica imenitnikov se snide in bode sklenila pravej konstituciji jednak règlement. Začasni vojaški komite bode uravnal položaj vojske. London 19. junija. Policija zasačila je Irca, ki je imel v najemu magacin, v katerem so v soboto našli orožje. V njegovem stanovanji našlo se je še več municije. Trst 18. junija. Pri denašnjej volitvi iz okolice v mestni zbor izvoljeni so kandidatje „Edinostiu : Nab ergoj, Nadlišek, Dejak, Pa g an, potem pa progressista C es are in Burgstaller. Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mu-krina v mm. 16. junija Ob 7. iri ijutraj •b 2. nri popilidu« •b J. nri 732-87 mm. 734*73 mm. 736-88 mm. + 15-4° C -f-12-8° C + 11-0° C slabotna bnrja ilabottn jurouhod brei-letrije deloma jasno oblačno oblačno 25-OOmm. dežja. 17. junija ob 7. ari »jotnj *b 2. nri popoludn« •b J. nri neltr 738- 21 au. 737-49 nm. 739- 44 mm. -f-100« C -f- 17-8«C +10-6» C ilaboten jugozahod ilaboten jngOTihod slaboten »hod jasno deloma jasno jasno 000 mm. dežja. 18. junija ob 7. nri zjutraj ob 2. nri popoludne ob 9. nri noter 74019 mm. 737-84 mm. 737-14 mm. + 9 20 C -f-202° C +14-4° C brei-vetrij« slaboten jugozahod slaboten jngorahod jasno jasno oblafno 000 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je v pretočenih dneh večjidel pal in bil vsled tega precej neiednakomerno razdeljen, tako da je znašal razloček mej makBiniom iu minimom 9 mm. Vetrovi bo ostali precej jednako močni in so prevladovali južni in zahodni večinoma nad severnimi in vzhodnimi. Temperatura uže poprej nizka, je pala do nižjo in je stala globoko pod normalom; pri vsem tem vender nij bila ekstremna, ker je znašal razloček mej maksimum in minimom samo 7° C. Vreme je oilo povsod zelo nestanovitno, po več krajih deževno; nebo skoraj povsod ali popolnem ali pa vsaj deloma oblačno. Morje mirno. Tržne cene v EJublJaiii dné 17. junija t. I. Št. 2797. ZD*u.anL3oslsa* "borza, dne 19. junija. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta......... Srebrna renta .... .... Zlata renta ........ 1860 državno posojilo.......130 Akcije narodne banko...... Srebro ............ Napol.............. C. kr. cekini........... Državne marke .... 4' „ državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0......119 40/ „ papirna renta 5°/0 ..... r>' ,, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečko 5°/c . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. -11 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zupad. železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železuice Kreditne srečke.....100 gld. Budolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 .. Trammway-drust. volj. 170 gld. a. v. . . Mesto zdravnika je v .lurf-uiiii, v lepem kraji Slov. goric, kjer je nad 3000 duš in nad uro daleč v okolici nobenega zdravnika, prazno. Kdor želi na to mesto priti, se naj najdalj e v 4 tednih do podpisanega pedstojništva obrne. Oziralo so bo le na take gospode, kateri bo slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožni in kakor pomočniki pri porodih spretni. Omeniti je še, da je mesto 2 uri od Maribora in samo pol ure od železniške poBtaje Pesnice. (406—D Občinsko predstojništvo v Jarenini. 76 gld. 70 kr 77 n 45 rt 94 • 40 S 130 n — « 830 71 — T) 323 n 20 S 120 » 15 7) 9 » n 56 » • 5 ji 65 a 58 n 65 n 119 » 75 it 171 n — Fl 94 » 50 rt 119 n 95 n 88 35 n 86 35 a 104 n — n 113 n 25 n 119 n 50 n 99 B — » 106 B 25 n 176 n — n 19 m 75 n 124 n 80 n 227 ■ 50 n Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ ... Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, m . . . Koruza, „ . . . Leča „ ... Grah „ . . . Fižol „ . . . Ktompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Speh frišen „ . . n povojen, n . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ melika, „ „ „ . gld. 9 6 5 3 5 5 7 9 9 10 3 kr. 26 18 36 «0 20 36 21 92 84 74 78 75 2 8 56 52 64 30 35 18 41 78 80 Zahvala. Za velikodušni dar 100 gld., ki ga je izročila slav. hranilnica kranjska podpisanej požarnej brambi, izreka najtoplejšo zahvalo Prostovoljna požarna liramba v Kostanjevici dne 17. junija 1882. F. Bučar, (409) poveljnik požarne brambe. Zahvala. Mi podpisani posestniki iz Kigonce v Dobovskej župniji, ob kraji Sotle, izrekamo najiskrenejšo zahvalo prebla-gorodnemu gospodu baronu Teodoru l>uiiuiirelvltierju9 veleposestniku na Savskem Marolu in Januševci na Hrvatskem, ker nam je s svojimi briz^alnicami v nedeljo 4. junija 1882, ko je pogerelo 5 hiš z gospodarskimi poslopji, toliko pripomogel, da je drugih 25 hiš brez škode OBtalo in nam denarno pomoč daroval. VRigoncih, dnč 11. junija 1882. (402—2) Martin Mečeta 1. r., župan. Janez Mcguvec 1. r. Janez ftepee 1. r. X J*»»i|» Cirniovnek, X Matija Cloloblč, ■ »»411 TaaiN«*k I ran Vogrluc, podpisal in pričal. priča. EPILEPSIJO fbožjast) ozdravi indijski zeliftki sol*, ki se kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zopbr božjast. (218—31) Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobuejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi. Dobiva se ilacon po 20 kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v EJubl jaui ima ta sok lekarnar g. Julij pl. Trnk6czy, v Jieinu pa prirejevatelj Kudolf Mtalal, emer. lekarnar. S pošto se menj kot 2 flacona no pošilja. po kupu kot na debelo. Poštnine prosto proti poštnemu povzetju. — Jamči se prav vrl okus. (385—3) 6 Ko. Guatemala, močna.......gld. 4.60 „ B.— „ 6.60 n e.- 11 6.26 „ e.-kilo. Portorioo, posebno fina „ Ceylon, najbolj fina ..... „ Plan tag-. Ceylon, briljantna . . . „ Zlato Menado, prežlahna .... „ Ceylon Perl, prežlahna..... Zdaj poviNaua eolnlnn, 16 kr. per odšteje, tako da mogo naši najemniki dobivati še po starem tarifu. LUDVIK HARLING & Co., HAMBURG. MO Natečaj. (407—1) Na deželn^j vino- in sadjerejskej šoli na Slapu poleg Vipave bode 1. oktobra leta 18*2 izpraznjeno mesto pristava kot druzega učitelja proti obojestranske) pouletn* j odpovedi, z letno plačo 800 gld. in s prostim (naturalnim) stanovališčem, kdor bi bil ne-oženjen. — Njegove dolžnosti so: podučevanje v na-ravoznan^tvu, v splošnem kmetijstvu, v zemljemerstvu, v knjigovodstvu in slučajno v predmetih ljudske šole, potem kontrola pri bbigajnici in v gospodarstvu, računsko zapisovanje in sploh pisarniška opravila. Prosite,ji za to službo naj svojo zmožnost dokažejo z absolutoriji kakega višjega kmetijskega učnega zavoda ali s spričah o sposobnosti za podučevanje v naravoznanstvenih in kmetijskih strokah in s spričali o službovanj- v teh strokah. Dokazati I imajo tudi svojo starost, avstrijsko državljanstvo in popolno zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Prošnje nnj se pošljejo do konca Julija 1SS2 podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 13. junija 1882. Deželni glavar: T h um. Razstavna loterija v Trstu. 1000 dob., vrednih 218.550 gld. Pni dobitek v zlatu ali v papirji 50.000 gld. a. v. Drugi dobitek t zlatu ali v papirji 20.000 gld. a. v. Dalje več dobitkov po 10.000 gld., in več po 5000, 3000, 1000, 500, 300, 200, 100, 50, in 25. (398—2) Vsak loz le 50 krajcarjev. Loži dobivajo se v vseh menjalnicah, c. kr. trafikah, loterijah itd. avstrijsko-ogerske monarhije in v loterijskem razdelku tržaške razstave (Piazza Grande št. 2) v Trstu, do katerega morajo se obrniti vsi tisti, ki hočejo lože razprodaja ti. Vila na Malem Rožnih (za Gradom) v IJ ubijaul proda se iz proste roke. Le-ta stoji na soverno-vzhodnem bregu Grada, na prijaznem brdu, ob Gruberjevem kanalu; zidana je trdno v švicarskem zlogu iu obdaje jo saden vrt in pa polje, kar vse meri 1 oralo 1025 C0. Vila ima 3 sobe, kuhinjo z železnim ognjiščem, shrambo za jedi in priročno klet v tleh, dalje štiri prostorne sobe v nadstropji. Od zadej se nahaja blev za živino in vodnjak z drbro vodo. Vse je še v dobrem stanu in zastran p ijazne in lepe lege posebno prikladno za poletno bivanje. Več o tem pove goBpod Ivao Plruat v Ljubljani (Kolodvorske ulice št. 24). (408—1) Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zg i Ï QÄ C. in kr. najvišje priznanje Zdravilišče Gleichenberg Zlata kolajna Pariz 1878. na Štajerski1!!!. Jedno vozno nro od postaje Fcldbach ogrs"e zahodne železnice. Začetek sezone dne 1. maja. Začetek grozdnega zdravljenja začetek septembra. Alkalično-muriatične in železno klalice, kozje mloko, inbalacije z mlekom, smrekovimi bocki in itudončaBto slanico, ogljeno-kiBlo kopolji, juklono kopelji, kopelji v sladkej Todi, kopulji od smrekovih bock, mrzla puliia kupelj z upravo za zdravljenje z mrzlo vodo. Johannistrunnen pri Gleichenbergu. \ni/.\rs(iicjsii In nnjsdrttvejMn nladlln« pljaett: ker ima veUko proate ogljene kisline, pospešuju |>i-«'bi»\IJenJe vslod tona, ker ima dosU dvojno ogljeno-kiilosa nutrona in domače Boli in nijma aimenskUi zavez, obteiujočih želodoo, zato se Johnunlzbrunnen poaobuo priporoča pri boleznih v aelodcl in mehurji. Dobiva se v vseh večjih trgovinah z mineralno vodo. (212—7) Zaloga tr LjMtlJanl pri Fatfva. Lanoiilkn. Vprašanja in naročila voz, Btanovanj in ruduic pri rHViiiit«ljNt vu vodnjaku pri Ulelclienberfrii. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „ Narod ne tidkarne'