188. številka. Ljubljana, v soboto 18. avgusta XVI. leto, 1883. v Iihuja vsak dan mv*t. <.o p" 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. i>opisi naj se izvole frank i rat i. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani \ Frana Kobnima b.i6i .•' i leriuliska stolbaV U pravnifitvu naj se blagovolijo po&tljati naročnine, reklamacijo, oznanila, tj. vso admiriirttratiftM stvari. Zborovanje v Sevnici. (Konec.) Spomenica bila je, ker vsem kakor iz srca vzeta, odobrena vsestransko, le gosp. Rupoik postajal je nemiren na svojem stolu zlasti tedaj, ko so se navajala imena nekaterih slovenščine nezmožnih uradnikov ter je menil, da to pač ne spada k utvari. A ko se mu je opomnilo, d*» je spomenica namenjena grofu Taaffeju, zadovoljil se je nekako, ali v s« j „volju binil pri nevolji". Spomenici, s katero bil je dnevni red končan, priložena so razkazila o vseh na dolenjem Štajerskem poslujočih političnih uradnikih in njibovej jezikovne] zmožnosti, tako da je spomenica pristna slika naftib razmer in naše ravnopravnosti na do lenjeni Štirskem. Gosp. Fr. Len ček stavi potem predlog: Danes tu zbrani volilci vzamejo poročilo gosp. dr. Vodnjaka o njegovem delovanji v državnem zboru na znanje, se njemu za hrabro delovanje na korist vsega slovenstva zahvalijo, ter mu glasujejo svoje popolno zaupanje. Predlog sprejme se soglasno in zbor zaključi. Kakor pri jednakih prilikah, opažalo se je tudi v Sevnici, da postaja slovenski kmet izredno zaveden, da dobro razumeva vsa politična vprašanja, kakor tudi parlamentarne oblike Ne le, da so jako pazljivo poslušali in da je bil pri vsem zborovanji uzoren red, posezali so posumiti tudi v besedo in v kratkih a točnih besedah izražali svoje mnenje, svoje želje. In ko je bil zbor zaključen, prišli ho se govornikom zahvaljevat za dobljene pouke in zatrjevali so, kakor prej ves zbor, tako zdaj še posamni udje gosp. dru. V oš n jak u svoje popolno zaupanje in zahvalo za njegovo hrabro in koristno delovanje. Mej zborovanjem došli so naslednji telegrami: Šent Jurij. — V brambo narodnih pravic zbranim bratom kličejo Šentjurčaui navdušeno: Živeli! Dr. I pa vic, Kavčič, Praunseis, Ripšl. Š mari je pri Jelšah. — Slava vsem na-vzočnim Sevniškim in drugim zbranim narodnjakom ! Živeli! Narodnjaki Š m a r i j s k e okolice. Šro arije pri Jelšah. — Svojemu ne-ustrašljivemu in srčnemu boritelju za pravice in napredek slovenskega naroda, dru. Josipu Vošujaku kličejo gromoviti : Živio! Jelšanski šmarčuni. Na večer bil je sestauek vseh došlih narodnjakov in skoro vseh ali vsaj najodličnejšik Sevniških tržanov v g. SimonČiča prijazni gostilni. Tu se je vrstila napitnini za napituico, izmej katerih naj bodo posebno omenjene one na dr a. VoSnjaka, dra. Ru-deja, dra. Gregorcca, župana Medica, M. Vošnjaka, na Sevničane, nt krasui spol in na g. Fr. Lenčeku. Občni zbor »Slovenskega društva" bil je v [VSACepi oziru izvrsten in k-»risteu. lato poztvljemo vse narodnjake, da po vsej moči podpirajo to druAtVO v njegovem težavnem, a žilavem, energičnem in vedno uspešnejem delovanji. Pri tem zboru preverili smo se, da je lepa Sevnica odločno narodna, kakor tndi vsa okolica, in da se nam ni bati rovanja malega števila nerašku-tarjev. Ogromna večina prebivalstva je za nas, tej večini na čelu pa izborni voditelji, ki delujejo vztrajno, previdno in složno. Občinski, okrajni zastop, posojilnica, duhovščina, učiteljstvo, notarijat, kakor tudi posamični meščani: vse je pri narodnem delu soglasno in jedue misli. Kjer vlada taka sloga, taka vzajemnost, tam se za bodočnost bati ni. Naj bi narodnjaki po drugod posnemali vzgled vrlih Sevničanov! Miklošič in Hrvati. (Konec.) Ako se akad cinična mhulež že na polji znanosti ne more zjediniti, potem ne vem, kje bi ta bilo prej mogoče. Kaj pa nam še ostane skupnega? Naj li ponavljamo zmironi frazo o Ljudevitovih Hrvatih in Slovencih? Ali pa naj sanjarimo, da je „Slovenija veliki dio Hrvatske?" Ne mamimo samih sobe s takimi doniišlijami — posebno pa bi naj to resni ljudje opuščali — ampak potegujmo se rajši za take cilje, katere moremo doseči; saj Hrvati vidijo, kako se jim godi že z Dalmacijo, Reko, Žumberkom, Mcdjimurjem. Ako bo pa omenjeni cilj kedaj mogoč, takrat bodo Hrvati in Slovenci še tudi o pravem času to zapazili. Sicer pa pri vsem tem, da hrvatska stranka prava toliko o nepravem času politikuje, našel sem navdušene njene pristaše, ki so o naših deželnih zborih imeli toliko pojma, da so jih prav naivno primerjali hrvatskim — municipijem! Položaj svojih rojakov v Dalmaciji in Istri tako slabo poznati, ob jednem pa o Veliki Hrvatski sanjariti, — wie reitttt sich das? In Sotla nas res ne loči, ali velikanski prepad, katerega nareja dosledno mlajša hrvatska generacija. Kdor se ne ozira dalje okoli, bi moral res postati pesimist. Tukaj nam ostaja jedna tolažba: Železo ne ostane tako žareče kakor se kuje. Navadno Se taki mladiči potem žalil>og zagazijo v drugo skrajnost in oni, ki so prej prisegali na liog ve kaj vse, glasujejo potem za vsakega kapetana (stotnika), ki jim ga vlada predloži. To je že davno znana resnica: „les extremes se touchent". Hvala Bogu, to vse le kratko trpi. Saj so tudi Nemci imeli svoj „burdengebrUU", svojo dobo, ko so hoteli vse pogermaniti in ponemčiti, svoj „junges Dcutsch«* lami" itd. Vender v nekih zadevah mora že tudi sedaj i. ,1ST^ Domači pogovori. XV. Dopisnik iz Varšave g. T. Bruno misli, da sem jaz umreti mora), ker se nič več ne oglasim, ne izza peči, ne izza mize; umrl še sicer uesem rizično, in zato pa, ker je Ivan Macun v svojej knji-ževnej zgodovini Slovenskega Štajerja nasvetoval, naj bi štajerski rodoljubi postavili ppri Flegerji" v Arclinu spomensko ploščo Žgi Popoviču (str. 47), a tudi Gašparu Rojku da bi se pribila kaka spo-menska plošča (str. 53), ter se bojim, da ne bi i meni še živemu pribili kam ploščo z napisom: „Mučim mit seinen Knochou Hat ilen Spcctabilis erBtochen", zato se JHvljnm in predlažem pri tej priložnosti še več nego Macun, namreč; nuj bi štajerski rodoljubi, Če nemajo druzega posla, pribili spomenice-plošče vsem pisateljem Mucunove književne zgodovine, po-čenfii od sv. Viktorina do Mihaela Žolgurja iu tudi K'jntekoveniu sinu, kutereg* je Macun ptr nefas prezrl in izpustil, če ravno mu pripada mesto v književnej zgodovini Macunovej, ker se je porodil ne vem ali v Celji ali v Mariboru, nego na slovenskem Štajerskem se je, a Macunu samemu naj bi se pribili dve plošči, jedna na klobuk z napisom: „Landesbefugte slovenische Z>'Ugnissi'jbrik in Graz", a druga na rojstni hiši z napisom : „Tukaj se je porodil Ivan Macun, ki sam ne zna, kaj je vse pisal, ki je nemčil Hrvate, a. slovenil Nemce, katerega prizadevanja pa neso umeli ceniti po zaslugah ne štokavci, ne kajkavci niti kvakavci, le jedini Nemci so spoznali veljavnost in vrednost njegovih spričeval. 1883." Samo bodo morali oprezni biti tisti, ki bodo plošče delali, ker ni dosti verjeti Macunu, ki niti ne ve, kedaj je dr. Razlag umrl, ko piše (str. 153) da ga je smrt pokosila 8. junija 1880, dočim stoji ua spomeniku v Brežicah zapisano, da je umrl 5. junija istega leta; tedaj je po Macunu živel še tri dni po smrti. Da, Macun, ki je v svojej književnej zgodovini sam sebi najlepši venec splel in preglasno slavo pel, da on sam ne ve, kaj je vse spisal, to bi mu človek opiostil; nego da ne zn», kuj so pisali drugi, katere on kritikuje, ta je pač huda. Tako je na pr. napravil krivicoFerd. Kočevurju, ko je rekel (str. 154). da je »Mlinarjev Janez" prvo in jedino njegovo sa mostaiuo delo, mej tem, ko se še jaz, ki ne pišem književne Bgodovlne, dobro spominjam, tla je družb* sv. Mohora izdala leta 1872. knjigo: „Kupčija in obrtnija, denar in blago; spisal Ford. Kočevar". V opazki pravi Macun, da sem juz v „Slov. Narodu" 21. novembra 1877 št. 2G8 napisal životopis Ferd. Kočevarju; to ni resnica, jaz sem mu napisal nekrolog, a ne leta 1877, ko je Se živel Ko-čevar, ampak leta 1878 potem, ko je bil že umrl, ker tuko neopreien uesem še bil nikoli, da bi bil nekrolog pisal komu še živemu. Sicer pa ni dobro shvatil Macun mojih besed, ko je prepisal iz nekrologu, du je Kočevar potoval po hudej zimi iz Beča skozi Ogersko v Zagreb, kjer ga je podpirala tetkn, tako, da je pri računovodstvu dobil udjutum. Tako ga ni podpirala t- tka, ker'adjutum je Kočevar dobil i lirez U tine podpore čisto sam. Meni kot Spectabilisu |e posebno podvoril in počastil Macun; ne da bi rekel, mene ;ali njegova kritika, to ne, ker poznam Macuoa in mu bom vse vsaka mladež težiti po tem, da se jej ne bo očitalo „mladost je norost". Ali hrvatski mladeži ne velja že več nobena avtoriteta, noben svet, naj pride še od tako skušenih mož. Tako je urednik Zaderskega „Narodnoga Lista", od Bleivveisove svečanosti Slovencem dobro znani g. Juraj Biankini, svetoval v listnici 38. št. nekemu rojaku na Dunaji to-le: „Ako i je Miklošič govorec o Hrvatim, gdjegod strašno zabasao, to ipak ne bi opravdalo hrvatsku mladež u Beču, kad ne bi uz svu mladež ostalih slavenskih grana učestvovala slavju njegovoga 40 godišnjeg rada i 70 goda u životu. U ustalom znamo, da je i Miklošič u ovo zadnje doba iz-pravio mnoge svoje netočne pojmove o Hrvatim. Bilo što bilo, ne ćete li ga svetkovati kao velikog učenjaka i neumornog radnika na polju slavistike, slavite ga kao brata Slovenca. Krv nije voda!" Ali tudi Dalmatinci neso se mnogo brigali za svet njihovega glavnega glasila. Ali vender prosimo zmernejše elemente mej hrvatsko mladežjo za več energije pri takih pitanjih. Naj pomislijo, da se take stvari tičejo časti hrvatskega imena sploh, ker drugi Slovani ne brigamo se toliko za politične stranke, katerih stališča se vedno spreminjajo, ampak le za Hrvate. To na-glašaino tudi nasproti stranki prava, katera bi že morala skrbeti, da dobi tudi mej Slovenci in drugimi Slovani prijateljev, česar pa novejše počenjanje njene mladeži nikakor ne pospešuje, ker to je tako, da si naj genij znanosti, genij slovanstva in genij hrvatsko-slovenskega jedinstva pred njim zakrijejo svoje lice. Upamo le, da razumnih Slovencev to vender ne bode motilo v simpatijah do Hrvatov, ker „tempom inutantur". M. Murko. tekoj zopet razobesili in z vsemi sredstvi čuvali siljeni magjarske grbe podirati, jim mi tukajšnji Slo- dotlej, da se višja in nižja sodrga hrvaška venci prav radi lestvice držimo. Danes vam pa javljam, na nje ne privadi.« -- Tako sme pisati ogerski list da ge je -e prerokovanje obistinilo, kajti včeraj o jednakopravnih sodržavljanih! . _ . , , . . , ' . . , J ob 2. uri po poludne vrgla sta jeden Hrvat in jeden Vliailj«* drŽave. Slovenec (Štajerec) magjarske grbe raz finančno Črnogorikl knez Nikola podal se je V poslopje. — Včeraj, kakor sem vam javil, se je do sredo v Carigrad na turški ladiji „Izzedin" ; sprem Ijali so ga trije ministri. Pred odhodom izdal je sledečo proklamacijo: „Crnogorci! Ravnam se obiskati nj. veličanstvo sultana Abdul Hamida, gospodarja sosednjemu otomanskemu cesarstvu. Stoletje juna 1000 Ijudij podalo v gornje mesto pred Davidovo stanovanje, kjer se je najpoprej magjarski nadpis odstranil, potem pa vsa Davidova okna pobila. Vse to godilo se je brez intervencije policajev pri ških bojev mej Črnogoro in Turčijo sklenilo se je belem duevu. Nocoj je bila „prav fletna noč". Vse z obojestransko zaželjenim mirom. Mejsobojno što- ; ulice skoraj do belega dne so bile z ljudstvom pre-vanje in prijateljski odnošaji nujajo me k temu napolnjeno. Nekaterim magjaronoin, kakor kanonikom obisku, prvega iz črnogorskih vladarjev* Odkrito spoštujoč in zavzet za nj. veličastvo ravnam se na Politični razgled. V Ljubljani 18. avgusta. V pričetuej seji |f»rišltcgra deželnega zbora v 16. dan t. m. pooblastil se je deželni glavar grof Coronini soglasno, da izroči pjvodom rojstnega dne cesarjevega pred prestol najsrefineja vošila dežele. — Kot vladina predloga uvela se je postava o pogozdovanji krasa pri Gorici. — Deželni odborniki so izvolieni: Pajer, Gasser, Jos. Tonkli in Abram; namestniki p.-i: Verzenassi, Bern.udelli, Nik. Tonkli in Iteich. Vsi o«r'4.\i listi se bavijo s Zagrebškimi dogodki ter rabijo zelo trpke in preteče izraze proti Hrvatom, zahtevajoč represalije. Orieijozni „Nemzet'' pravi, da tu ni govora o zadostenji, nego le o kazni in strahovanji. „Pester Lloyd" dolži redarstvo, da ii Uporabilo zadostno energijo. KoneČno pravi: ..Bolj ko stvar razmot rujemo, tem bolj se nam dozdeva, da je hil tu komjilot, katerega udušiti neso imeli vludujoči krogi ali ne volje ali pa ne poguma. In ravno poslednje je pri te i stvari naj bolj žalostno. S tem dogodkom se budemo še obširneje bavili; pričakujemo, da se bodo nudpisi na dotičnih uradih pot, iskreno želeč, da bi se omenjeni odnošaji okre pili in postali trajni, da bode Crnagora v svojem nameravanem mirnem razvoji uživala plod simpatičnega sosedstva ob vseh svojih mejah. Za kratek čas svojega potovanja, na katerem me spremljati vaša ljubav in vernost, izročim svoje kneževske oblasti nj. visokosti kneginji Mileni. Vsemožni vsprejmi moje ljudstvo in zemljo pod svoj ščit in blagoslov. Geti nje v 3. (15.) dan avgusti 1883. — Knez Nikola." „Glas Crnogorca'' izšel je povodom ženitbe kneginjice Zorke v slovesni obliki ter prinaša na prvem mestu spev J. Sundečicev, katerega konec slove: „Živili Vaši visoki otcll — Živila majka drag alem taj! — Živio silni car-samodržac — MVaš kum i naslon, krilo i sjaj! — Oj zori Z o r k o uz Petra svog! — Zorite, s Vami svud bio Bog!" V sredo je bil srliMlii kraljevič Aleksander slovesno vsprejet v vojtike in sicer v 7. bata-lijon, ki nosi njegovo ime; mej sviranjem himne poljubil je kraljevič prapor. Ob jednem se je obhajil tudi njegov rojstni dan. Opoiudne bil je slovesen obed za častnike tega batalijona, zvečer pa razsvit-Ijava in slavnostna predstava. — V nedeljo odpotuje kralj v Ischl. Za njega odsotnosti dalo se je ministrom mnogo pooblastil. Telegram „N. Fr. Presse" trdi, da se bode izredna skupščina sklicala v 10. dan septembra. Ta izredna skupščina |>a bode imela dognati samo svoj naprej določen program, ie sicer v tem slučaji jedino le konvencijo glede iztočnih železnic. Interpelacije ali samostalni predlogi se ne smejo staviti. O sestanku cesarjev v Ischlnu pišejo ruski listi rnzlično. Katkov pripisuje obisku nemškega vladarja poseben jiomen in je te misli, da si Nemčija prizadeva pridobiti Avstrijo za to, da bi premerila svojo politiko glede Poljske. Neodvisna lista „Novoje Vremja" in „Peterb. Včdom." menita, da ima ta sestanek svojo os obrneno bolj proti Rnsiji. Avstrijska diplomacija da hoče ta pohod uporabiti v to, da se razmotri vprašanje kedaj da bode Avstriji mogoče ukeriti se na balkanskem polotoku po svoji volji in v koliko sme pri tem računati na podporo Nemčije. V soglasji s tem da stoji nameravan sestanek Bismarckov z K alnokvjem na Dunaji, ki bi imel ob jednem to posledico, da se pozornost vseh velevlast ij obrne na iztok. Dni HSI. ■ /aurelra IG. avgusta. [Izvirni dopis.J Zadnjikrat sem vem omenil, ako bojo Hrvati pri- Vučetiću in Tidijanu, odvetniku Pohu, policajnemu agentu Vidoviću itd. so okna pobita. Ranjenih je tudi nocoj nekoliko (sin profesora S. in mestni tajnik g. Malin prav po nedolžnem), hudo ranjena sta mestni stražar Hagner in civilni stražar Štajdahar. Oba sta v bolnišnici. Lahko ranjenih je prav veliko število. Tudi na ulicah vidiš ljudi z zavezanimi glavami in rokami. Vojaki Leopoldovega polka zaprli so ulice Gunduličevo in samostansko, ali orožja neso upotrebili. Narodnjaka Bošnjakovića ml., katerega je mestna straža prijela, morala je takoj zopet odpustiti, sicer bi bilo silno ljudstvo, ki je to odločno zahtevalo, dotično poslopje podrlo. „Crvena lampa" v Gajevej ulici, policajna poddružnica, čisto je razbita. Niti jedno okno ni celo ostalo. Kapetan mostne policije g Pluščec je z banovim poveljem, ki mu je bil po noči napisan in dostavljen, iz službe začasno odpuščen in namestu njega imenovan poverjenikom deželne vlade gosp. Štefan Hrvoič, sovetnik vladni. Danes so že na vseh oglih pribiti proglasi novega policaj nega poverjenika, v katerih se ljudstvu z vojno silo prav resnobno žuga. Danes ob 3. uri popoludne jahala je cela procesija oboroženih magjarskih husarjev proti Savi. Počil je namreč glas, da pridejo oboroženi Turopoljci Zagrebčane krotit!! Danes je izredna seja mestnega zastopa, katero je na zahtev mestnih odbornikov sklical podžupan, vrli narodnjak gosp. C r nada k (župan dr. Hofman je v toplicah.) Finačni ravnatelj David je svoje magjarske nadpise tudi v ostala hrvatska mesta poslal. Iz Siska in Karlovca že javljajo, da so jih podrli, iz Senja so pa Davidu kar naravnost sporočili, da jih ne bojo obesili. Mesto je še smiraj jako vzourkano, patrole na vse strani. Pravijo, da je David včeraj, ko mu je prvi kamen v okno priletel, ravno prvo žlico juhe zajel. Nocoj pozno v noč ju je baje nekam pobrisal, menda v Pešt. Njemu da se je neki tudi kardinal pridružil, ki je za njim tukaj gotovo v največej nevarnosti. Palača barona Žižkoviča obsedena je z vojaki, junaka Miftketoviča tudi nikjer ni videti. — Danes me je hrvatski kmet vprašal, kje je financija, da bi se za žganje slivovice oglasil. „Le pojdite po tej ulici naravnost doli; hiša, na katerej kar nobene šipe ni, Dalje v prilogi. povrnil, ko mu bom pisal „življenjepis", ampak žali me, da je šel denuncirat in bohnut po svetu moje ime in moj stan, dočiin jaz ne delam rad parade z mojim pravim imenom, ker bi mi to po okolnostih škoditi moglo, kakor je svoje dni škodilo Macunu, ko je bil priporočil v štev. 10. „Novie'' leta 1861. s celim svojim imenom časopis „Ost uud West", kar še gotovo ni pozabil, kakor memli tudi ni pozabil, da je često preklinjal dr. Raslaga za to, ker ga je bil postavil kot slovenskega pisatelja in domorodca v „Zarjo jugoslovansko'* leta 1852, ter mu skozi to škodoval. Da sem jaz pod menom Sjiectabilis na široko in dostikrat tudi dolgočasno pripovedoval tudi burke o pravoslavnem profesorju Smodeku, sem ter tja tudi o Molnarji. ni resnica, ker Clarissimus (dr. Smodek) je bil v štev. 41. „Slov. Naroda1' dne 20. febr. 1880, Claiissimus II. (dr. Molnar) v št. 52 dne 4. marca 1880 (oba podpisal C —v), a podpis Spectabilis se je prikazal še le v štev. 01J. „Slov Naroda" dne 25. marca 1880. leta v „ Domačem pismu" I. Da korakam le malo v duhu J. Paula Fr. Richterja, je res, ker ne stoji nikjer '.apisauo, razen v Macunovej knjigi, da moramo Slovenci korakati za nemškimi pisatelji, a v ostalem jaz J. Paula Fr. Richterja niti ne jioznam. Konstatirati mi je, da Macun ni čital nikoli nič slovenskega za časa absolutizma do leta 18G0. in menda tudi pozneje ni čital „Slov. Glasnika" št. 12. leta 1861, ker tam bi bil našel nekaj, kar sem jaz pisal o njem pod naslovom: „Večerne misli. V.u Tam sem jaz pisal leta 1861. tako-le: „Zidate grad na razvalinah in brez temelja, kateri se vam sproti ruši!" Tako mi je povedal pred dvema letoma (tedaj leta 1859) neki gospod (prof. Matzun, kakor se je v Zagrebu pisal), ko je zvedel, da se rad pečam s slovenščino. Oči sem pobesil in molčal sem, ker neseni smel žuguiti besede. Omenjeni gospod je pred desetimi leti (tedaj 1851) tudi še pomagal ziduti naš grad, potem pa, ko je videl, da gradba ne gre uspešno od rok, je delo opustil. — Ko 20. oktobra lanskega leta (1860) glas nove sloboda lahnimi, se omenjeni gospod zdrami in zopet donaša gradivo za narodno poslopje. Omenjeni go-Bpod je sam spoznal krive svoje nazore, ker se je zopet pridružil mej verne sine naše domovine." Iz tega sledi, da so zdaj, ker je Macun zopet se pokazal, nustali za Slovence boljši časi. Jaz moram samo to reči, da sem poslavši denarje v Gradec in dobivši književno zgodovino ne-plačavši poštnine, ter pročitavši jo, imel dosti zabave, naročito sem se smijal, ko sem čital, da je Macuii mučenik slovenski, katerega sta tako hudo preganjala Premrl in Jarz. O saucta simplicitas, ora pro nobis! Macunu pa le hitro pribijmo spo-menico-ploščo, da nam ne uide; jaz dam 30 kraje, ravno toliko, kolikor je dal Mucun za Vodnikov spomenik, ko ga je Ferd. Kočevar preganjal po vseh ulicah Zagrebškega mesta. Spectabilis. Klara Milic. Kuski spisal J. C. Turgenjev, poslovenil .T. P.) (DaUe.) VII. Aratov našel je tam mnogo šetalcev. Vreme bilo je vlažno in hladno. Premišljeval je, kaj mu je storiti in obračal je svojo pozornost na vse predmete, katere je videl, kakor da bi hotel prepričati Priloga „Slovenskemu Narođn" St. 188. 18. avgusta 1883» je naša tinanca; lehko jo najdete". Revež je kar strmel v me. — Pri včerajšnjih in sinočnih kravalih pravijo, da so kranjske de laike ekscedentom kolce ponujale. Z ftotranjskcga 13. avgusta. [Izv. dop.] (Kdo in kako delaj zaslavnost 2. septembra v Po s toj ini!) Večkrat se je čulo, da so merodajni krogi in pošteni tujci občudovali in na moč hvalili naše slovensko ljudstvo, katero se je letos za Časa cesarskih dnij na tisoči in tisoči zbi ralo ter razhajalo v vzglednem, najlepšem redu. To je lepo spričevalo za naše ljudi sploh ozirom na napredno omiko njihovo; nam pa daje posebe še najboljše upe za našo narodno bodočuost. In res, kdor je opazoval po svetu veliko večje in bolj srečne narode pri jednacih prilikah, se je veselo prepričal, da napredujemo, da nesmo zadnji, nego da prekosimo razmeroma marsikoga. Kaj pa je to stanje pospešilo? Razun močno razširjene domače knjige bili so našemu narodu najkoristnejša šola veličastni tabori, obila narodna društva s svojimi izleti in sploh innožne narodue slavnosti bodi s tem ali tem namenom .... Se ve, da ni v najbolj zavednem kraji že vse varno in dobro: še manjka odločne zavesti, zanesljivega uaiodnega ponosa in samostojnosti, da ae v tem vsem zboljša tudi uaše obupno denarno stanje. Zatorej ne mirujmo! 2. septembra je zopet lepa priložnost v Notranjskej pomagati narodu korak dalje. Ali večina naroda, kakor smo dejali, ni samostojua; potrebuje vodstva in podpore. Pa kdo nagovarjaj iu vodi maso k narodnemu prazniku poučno Šolo, kjer se ne bode skrbelo v prvej vrsti za užitek telesu, temveč zato, da se vedri duh, blažisrce, budizavest, jekleni samostojnost, da se pomnoži pogum inskrbdelati za blagost sebi, za Čast in korist slovenske zemlje, ki ima dosti prostora iu zakladov za nas, če smo zavedni samostoj ni iu pridni gospodarji na njej, ki je pa imela in bode imela, če smo mlačni, nevedni in BUžnji tujcem, komaj „grob za nas" . . . !? Zatorej čujte, kdo naj dela pa vodi! V vsakem večjem kraji po našej dragej zemlji je bolj ali mauj živo narodno druHvo. Že po svojej ustanovi mora biti to središče in ognjišče narodnemu življenju in gibanju. Vodstvo le-teh zberi svoje ude in udje pokličite seboj svoje manj zavedne in slabše bližnje ter hajdite vkup na slavnostue prostore. nAli od nas tukaj je predaleč, kako pa tja V" — modruje skrbno možak. Župan pa ali drugi imovitejši mu hitro prežene skrbi: „Potolaži se. Jaz naprežem prazno svoja konjiča, prisedeš ti, ta iu ta, dokler bode kaj prostora. Iu če nas pojde še več, nagovorimo še tega ga voz za narodno romanje. Fantiči nam privežejo smerečice ua ročice in dekieta naša uain olepšajo zelenje z banderci pa trakovi s cesarskimi in pa prav našimi slovenskimi barvami, katere vsi tako spo-1 teljem, pripovedujoč jim, da kmet slovenski nič neče štujemo in ljubimo, te naše belo-modro-rudeče I slišati o slovenščini in o teh voditeljih, marveč da barve" .... Dobro možje! I kmet le nemščine želi in prosi. Po vrhu tega še Iu razun narodnih društev, ali kjer teh ni, stori j mož graja slovenske učitelje, češ, da so oni zakri-lehko največ naša čestita duhovščina in marsikateri I vili novo šolsko postavo od 2. maja t. 1. Ni čuda narodu priljubljen učitelj za našo narodno stvar, j torej, da pod takim vodstvom nemškutarija učitelj -Nekaj požrtovalnosti in dobre volje pa je unetalska in šolska kaj lepo cvete. V Brežicah n. pr. so tleča iskra! V krajih kjer pa tud: teh ni, je vsaj I uekateri dobro plačani učitelji poglavitna podpora kakšen bolj zaveden in umen človek, ki bere naše j nemškemu šulverajnu; tudi iz okraja morebiti še kdo liste, ki ve ka) se dela in godi mej nami za občo I od učiteljev to nemško društvo podpira. V Globo-blagost: tam naj taisti poseže za delo, kajti vsak jelkera so še le letos osnovali novo dvorazredno šolo, po svojej zmožnosti poklican in dolžan delati za ves j imenujejo jo „Krouprinz-Rudolf-šoloM. Lepo ime, a svoj narod! — I kaj, ko se v njej tako grozovito nemškutari; 2. raz- Te dni razpošljejo se po razmerah krajev ne-1 red je menda čisto nemški, in otroci deklaraavajo katerim udom širšega odbora programi v velicih j ali pojejo nder deutsche Mann"„ ali „das deutsche plakatih. Komur pridejo ti v roke, skrbi vestuo, da I Liea" ali nekaj jeduacega, kjer je vsaka druga bese pribijejo ali prilepijo primerno ua vidne in varne j seda „deutsch". kroje, kjer je ljudstvo lehko bere sli kjer se mul „Sckulverein", kateremu gre na roke menda leti lehko raztolmačijo. Res, da je na videz časa še I sam c. kr. deželni šolski svet, poslal je v Sevnico dosti, ali ne čakajmo zadnjega trenutka. Iu posebej I že 2. nemškega učitelja. pa Še poudarjam, da je in mora biti vse delo vi Pa pravijo, da to še ni dosta. Razširili bodo istiui skupno notranjsko, kakor je bil porod ideje I baje še javno ljudsko šolo v 4razrednico, a tako, složen in skupen! Kakor je bil isti čas jeden duh,I da bosta višja razreda popolnema nemška, jedna misel, tako bodi zdaj jedno dejauje in po Zatlčiue IG. avgusta. [Izv. dop.] Danes dejanji jedna skupna zavest in ponos, da smo storili ao ae tu vršile pri obilui udeležbi volilcev volitve v svojo dolžuost ter koristili svetej narodni stvari! I občinski zastop Šent-Vidsko-Zatiške občine. Voljeni so D. I bili enoglasno sledeči odborniki: V III. razredu: Graull Od Nave 12. avgusta. [Izv. dopis.] (U č i-1 Karol, Jože Skubec, Kozlevčar Miha, Pajk France, teljska nemškutarija.) Včeraj so imeli uči-1 Lampret Jože, Kozlevčar Antoh; v II. razredu: Go-telji iz celega Brežkega okrajnega glavarstva učitelj-1 rišek Jože, Ilauptman Anton, Kovač Franjo, Kozlevčar sko skupščino v Rajhenburgu, kakeršno imajo vsako I Jože, Verbič France (iz Dul), Piškur Anton ; v I. raz-leto. Po naključni sem prišel tudi jaz ta dan v ta I redu: Viktor Globočnik c. kr. notar, Klemenčič Jože, mali štajerski trg, kjer sicer še nemaio nemške šole, I Podobnik Alojzij, Verbič France (iz Zatičiue), Muli kakor Sevničani, pa bi jo nekateri malo veljavni iu I France in Črnivec Anton. — Z uspehom volitve malo premožni ljudje vender radi imeli — pa se I moramo biti v vsacemu oziru zadovoljni, kajti voljeni jim menda ne bo posrečilo, vsaj toliko Časa ne, do-1 so narodno zavedni in za občino uneti možje ! kler stoji na čelu ondotni šoli omikani iu značajni! Iz Kranjske Uore 16. avgusta. [Izv. narodnjak, kakeršni je namreč sedanji uadučitelj. — dop. | (Zborovanje kmetijske poddružnice Veliko značajnih mož pa ne šteje Brežki okraj I i n kmetijsko predavanje.) V nedelj o^i. t. m. med svojim učiteljstvom. lina okraj lepo število uči-1 popoludne ob 3. uri predaval je v tukaJHfc šoli teljev, vmes so nekatere dobre moči, delavni možje, učitelj kmetijstva gosp. E. Kramar o žflJPeji, o tudi izobraženi, a srčni pa možje neso, te kreposti I semenu itd. Gospodarjev zbralo se je kakih 80, tudi nemajo, da bi slovenskemu jeziku pot v javnost I več čast. duhovnikov in drugih gospodov iz Jesenic gladili. Pri omenjeni učiteljski skupščini so razeu in od Save bilo je navzočih. V govoru o semenu jednega čvrstega moža, ki je še bolehen in je ven-1 poudarjal je g. E. Kramar posebno važnost in korist der pri skupščini navzočen bil, vsi nemškutarili, še trijerjev. Gosp. šraj, c. kr. poštar na Jesenicah celo nekateri odlični in narodni učitelji se neso ma-j in poddružnični načelnik, razpostavil je lansko leto terščine posluževali. Ne vem, zakaj tako svojega predsednika posnemajo. On ne govori iu ne bo go- voril slovenščine nikoli ne, ker sovraži Slovence iu njihov jezik. Njemu je le nemščina čez vse priljubljena, in je po njegovih mislih najpotrebnejši predmet ljudske šole na Slovenskem. Slovenci njemu neso političen faktor, političen narod, Slovence on iudentineira s klerikalci. Vsa slovenska političua stranka sestoji mu samo iz nekoliko preuapetih, fanatičnih kaplanov iu učiteljev. S takimi in jeduakimi besedami graja tu predsednik Slovence svojim uči- kupljeni poddružnični trijer, s katerim je po predavanji g. E. Kramar demnnstroval. Gospodarji, ki še poprej nikdar trijer j a videli neso, so se kar čudili, ko so videli, kako vse umetno z različnim plevelom pomešano rž, pšenico in ječmen ta stroj očisti. Gosp. Sraj naznani potem gospodarjem, da bode pustil trijer tri ali štiri tedue v Kranjakej Gori. Udje rabijo ga zaporedoma brezplačno, neudje pa proti temu, da plačajo 10 kr. od mernika. Po predavanji zborovala je poddružnica v gostilni Ilribarjevej. Poddružnice predsednik g. Sraj Bebe, da je prišel sprehajat se kakor drugi . . . Včerajšnje pismo imel je pri sebi v žepu, in vedno je čutil, di je ima pri sebi. Šel je dva pota gori in doli po bulevardu in dobro pogledal vsako žensko, ki je šla mimo njega — srce mu je silno bilo . . . Čutil je, da je truden, in us?l se je ua klopico. Prišlo mu je na misel: „Kaj pa, če te^a pisma ni pisala ona, a kaka druga ženska V" Pa to zanj more biti vse jedno . . . iu venaer moral je priznati, da tega on ni želel. „Bdo bi jako neumno", mislil je, „še mumnejši, kakor ono!" Bil je nemiren; začelo ga je zebsti — pa ne od zunaj, a od zuotraj. Ne-kobkokrat potegnil je uro iz žepa, pogledal ua njo, pa vselej pozabil, koliko minut še manjka do petih. Zdelo se mu je, da ga vsi mitnogredo'i porogljivo in začudeno pogledujejo. Majhen psiček skočil je k njemu, povohal njegove uoge in pomahal z repom. Jezeu mahnil je po njem. Najbolj mu je pa. presedal rokodelski učenec v umazanej in raztrgauej suknji, ki se je usel na klop na uasprotnej staui bulevarda — in žvižgajoč, praskajoč se in teptajoč z nogami v raztrgauih čevljih gledal nanj. „Lej uo", mislil si je Aratov, „gospodar ga gotovo čaka, on pa tu lenobo pase ..." Iu to trenutje je zaslišal, da je nekdo prišel in obstal za njim . . . Obrnil se je . . . Bila je ona! Brž jo je spoznal, dasi je gosta temnosiva tančica zakrivala njen obraz. Kakor bi trenil skočil je po konci — in stal je pred njo, pa niti besedice ni spregovoril. Ona je tudi molčala. Ou je čutil velik nemir, in ona nič manj ni bila razburjeua: Aratov pa sko si tančico ni mogel zapaziti, kako je pobledeia. Vender je ona spregovorila jirva. — Hvala lepa — rekla je s trdim glasom — hvala, da ste prišli. Nesem se nadejala . . . zdaj se je malo obrnila proč iu šla je dalje po bulevardu. — Vi me bote morda slabo sodili, — nadaljevala je, ne obruivši glave. — Res, moje vedenje je jako čudno ... Pa jaz sem mnogo čula o vas . . . a ne! Jaz . . . nesem zato semkaj prišla ... Ko bi vi vedeli . . . Oh, toliko sem vam hotela povedati, moj Bog! ... Pa kako naj to storim . . . Kako nočem začeti? Aratov šel je poleg nje, malo zadaj. On ni videl njenega obraza, videl je le njen klobuk iu uekaj tančice ... pa črno že ponošeno mautilo. Na skrivnem se je jezil na se iu na njo, zoprno mu je bilo to snidenje in to objasuenje mej popolnem tujimi ljudmi na bulevardu. — Prišel sem na vaše povabilo — izprego-voril je on, ko je prišla vrsta nanj — prišel milostiva gospodična (njene rame so se stresle — zavila jo je na stransko pot — in ou šel je za njo) samo /a to, da bi zvedel po kakej čudnej zmoti ste povabili sem mene, vam popolneui nezuancga človeka, ki je samo zato uganil — kakor ste se izrazili v vašem pismu — da ste pisali njemu ravno vi . . . ker ste mu na tem literarnem jutru skazali preveč ... da preveč javno zaniiuivanje. Ves ta dolgi govor govoril jo Arutov — če tudi z zvenečim — pa vender trdim glasom, kakor odgovarjajo mladi ljudje pri skušnjah, če so ho za kak predmet dobro pripravili ... bil je nejevoljen in jezen ... Ta jeza mu je razvezani navadno ne dosti zgovoren jezik. Ona je šla dalje po poti malo počasne e . . . iu Aratov šel je, kakor prej za njo, in kakor prej videl samo to staro mautilo, in klobuk, ki tudi ni bil nov. Njegovo samoljubje je hudo trpelo, ko je pomislil, da bo zdaj mislila ona: „treba mu je bilo samo pomiguiti, pa je pritekel iv (D*Ue prih.) predložil je letni račuo in potem udom razdelil raz lične kmetijske knjige in spise. Za društveni denar kupil se je trijer, katerega udje pridno rabijo. Iz vsega se razvidi, da poddružuica pod vodstvom g. Šraja dobro napreduje. Pod prejšnjim predsednikom g. Seitnerjem je poddružuica popolnem spala, imela je le kakih 14 udov na papirji. Lansko leto bil je voljen g. Šraj na njegovo mesto; do konca tega leta pridobil je poddružnici že 24 udov. V nedeljo 5. t. m. pri zborovanji pristopilo je pa poddružnici se devet novih udov. Torej šteje poddružnica sedaj že 33 udov. Vsi novi udje usto-pili so le pod tem pogojem, ako se bode izdajal društveni htrokovnjaški li«t. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je 20O gld. za nove zvonove v ZgOniku, v okraji Sežanskem. — (Deželni predsednik g. baron W i n-kler), ki se je vrnil danes zjutraj z Dunaja v Ljubljano, podaril je povodom rojstnega dne preavitlega cesarja liuO gol'!, za dobrodelne namene. — (ltojstni dan Nj. Veličanstva) obhajal se je danes izredno slovesno. Zjutraj rano na znanjal je grom topov z Grada in budnica vojaške godbe visoki pomen današnjega dne. Ob 8. uri bila je v „Zvezdi", okolu katere je bila nastavljena vsa tukajšnja guriiizija, vojaška mana, katere glavne dele je označeval precizni strel vojakov iu topov na Gradu. Ob 10. uri bila je v stolui cerkvi slovesna sv. mi!na, katere so se udeležili vsi civilni in vojaški dostojanstveniki ter mnogo odličnega občinstva. Popu! U'l ne imeli bo častniki v kazini banket. Napitnico na preavitlega cesarja markiral je grom kaoonov. — (Na 131 edu) bode, kakor čujemo, v nedeljo 19. t. in. v slavljenje rojstnega dne cesarjevega velika razsvetljava, mej katero bode godba po jezeru svirala iu bodo pevci peli. — (Nov državni pravd uik.) Ko se je včeraj zvečer prinesel naš list na tukajšnjo c. kr. pošto, vpraša znani praktikant Uobba, je li zopet kak dopis iz Zagreba? Ko se mu odgovori: du, reče Uobba, da lista no bode odposlal, ker bode itak konfiikovan. Dobro verno, da g Itobbi naš list ni ravno na Brco prirastel, ravno tako dobro nam je pa tudi znano, da ne sp.nl,t nikakor v delokrog poštnega uradnika povpraševati po vsebini katerega koli časopisa. Zadržavati pa sme list le tedaj, kadar dobi zaukaz pristojne oblasti. Odločno tedaj prote* štujemo proti takim uedostojnitn burkam, ker ne mamo časa niti veselja, da bi, kakor včeraj, hodili pritoževat se k poštnemu načelništvu, in bi tako rekoč morali list spremljati in atititi t»cih napadov, za katere nemamo niti pravega izraza. — (Vabilo k sijaj ni besedi,) katero priredi Ljubljanska Čitalnica s pevskim zborom in BOdelovaojem slav. c. kr. vojaške godbe domtčega. pešpolka baron Kllbu v nedeljo 19, avgusta 18b3 v restavracijskih prostor.h na čast rojstnega dne Nj. Veličanstva presvitlega cesarja. Program: l.Jos. Kral — „OproŠ6eujeu, putnicu. 2. Titi — Ouver-tura „Kraljevi sin". 3.-IU. K. S Villiar — BNa Velebitu1', moški zbor. 4. Ed. Strauss — „Dcuž-niča", valček. 5. H*levy — C.ivatina iz opere „Ži dinja". G -VI. A. llajdrih — „Hercegovska", moški zbor. 7. Ed. Strauss — „Moč ljubezni", polka mu zurka. b. Veatmever — Slavnostna putnica i/, opere „(Jovd pri lleriuanusladtu". i).-IX. Aut. Nedvel — „Ponoćni pozdrav", moški zbor z b&riton solo. Solo poje g. Avg. Pucihar. 10. C. M.llbcker — „Prošeci diji'k", polka fraiio, 11. Goui.o 1 — Vojaški zbor iz opere „Faust" Ili- XII. Fr. Geibić — „Slavospev", moški zbor. 13. Steni — „Poudrav Ljubljane41, četvorica. 14. Strauss — „ Krogi j ive*1, polka. Za£< tek ob 7. uri zvečer. Ustop 20 kr. ?.a osebo. (Ji--iiti člani Čitalnice so prosti uutopnine. Čitalnični odbor. — (iSoareja.) Društvo veteranov Ljuoljan skih priredi danes zvečer ob S. uri ua vrtu gosp. Ferlinčeve gostilne „Pri zvezdi" soarejo v slavo rojstnega dne svojega pokrovitelja, presvitlega cesarja. Svirala bodo vojaška godba domačega 17. po.-pulku — (Včeraj) bila je prizivna obravnava pod predsedstvom dež. nadsodaije svetnika g. Kapretza v afairi Šmidinger contra dr. Pirnat. Obravnava je tre jala ves dan. Dr. Pirnat imel je zagovornika dra. Koz jek* iz Gradca, Šmidinger dra. Suppana Dr. Pirnat je podlegel, mora tedai po obsodbi plačati 210 gld. itd. — („Društvo tiskarjev, k a m n o pisce v in k a m n o t i s k a rj e v Kranjske") imelo je preteklo soboto svoj izredni občni zbor, pri katerem je bil osp. Luka Breskvar izvoljen predsednikom mesto odstopivšeg* g. Val. Arselina. — (An trop o logi čn i kongres) zboruje te dni v Trieru. Predsednik kongresa, tajni svetnik profesor Vire ho v, je v začetnem govoru poudarjal važnost prazgodovinskih najdeb na V a č a h na Kranjskem, katere so za najdbami v Jlallstadtu najvaž-neje, kar se jih je dosedaj odkrilo, in izražal je upanje, da bodo najdbe na Vačah Še marsikaj pokazale, kar bode pospešilo prazgodovinsko vednost. — (Narodna Čitalnica v Škof j i Loki) priredi v nedeljo 1(J. t. m. koncert z jako obširnim in zanimljivim programom. Moški zbor popeva razne pesni, svira se na gosli, glasovir in citre. Ustopnina za ude 20 kr., z družino 40 kr., za neude 30 kr., z družiuo GO kr. Začetek točno ob 8. uri. — V obilo udeležitev najuljudneje vab« odbor. — (Iz Poreča) v Istri se nam 16. t. m. piše: V četrtek se je istrski deželni zbor odprl po starih formalnostih, samo, da je slutiti hude borbe, katera uekda prihaja izvan Istre (?); ker Italijani vedno trde, da Istra nema Hrvatov ne Slovencev, da so to vsi „stranieri" (!). Pri verifikaciji se je zopet zgodila nezaslišana krivica ubogim, tlačenim istrskim Slovanom; namreč volitev č. g. kanonika št cika je italijanska večina z a v r g 1 a. In to naj brže zato, da ne bodo mogli slovenski poslanci staviti nobenega predloga; kajti nek deželnozborski §. zahteva, du mora ona stranka imeti najmanj 5 poslancev, katera stavi predlog. Čuditi se temu ui, našej vladi pak bode gotovo po volji. — (V Toplice na Dolenjskem) došlo je od 1. do 15. t. m. 30 gospodov, 38 dam, izmej kmetskega prebivalstva 29 moških. 78 žensk. Prehodnih gostov pa je bilo 151, tedaj vkupe 326 osob. V letošnjej saisoni je tedaj že 1376 osob obiskalo Toplice. Telegram „Slovenskomu Narodu": Trst 18. avgusta. Ko je včeraj, kot na predvečer cesarjevega rojstvenega dne, vojaška godba šla mimo „Piazza di Lipsia", razpočila je v grmovji skrita petarda brez škode. Množica vsled tega razburjena šla je k italijanskej telovadnici ter kljubu takoj doslej policiji razbila vsa okna in vse, kar je bilo premakljivega. Množica hotela je potem proti uredništvu irredentovskega lista liidipcndente, a zadržana po stražah, razšla se je mirno. Tiijii: IG. avgustu. Pr» Nlouu: l>eck ■ Dunaja. — Caruana iz Trsta. Tlioiseh iz Pulja. Pri Mh tli Glanz z Dunaja. — Grucar iz Trsta. Luser iz Rudolfoveira. Meteorologično poročilo. ž ^'hh opa-Či | /UVrlll j 11 1 Stanjo Urometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri ua v | m,u. ;)- 7. /jutraj * | 2. pop. t£ '.». /.Vr.Vl 1 738*20 mm. 781*1« rw. T.'»4- J-n mm, -|-18'0 0 •4-22*7° C hI. Bvs. hI. »vz. 8l. j«, obl. obl. obl. 1 1 Oliuv. dežja. gj> 7. zjutraj « 2. pop. • -' i». sveder 785*7 1 mm. 786'71*mu < 118 1 1 M. + 11:8*0 -h 17 1" C -r-l-J-2" 0 hI. BVS. hI. BVS. hI. bvz. obl. obl. obl. 2 80 mm. dežja. Bređoja temperaturu obeh tlnij je znašala -f lso° iu -4- 14*0°, oziroma rta iiuin 5*0° pod normalom. dne 18. ovgusta t. I. (izviruo ti'letfrAtfčuu poročilo.) >apima renta..........78 gld. 70 Iu Zlata renta ........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcijo narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London........ ... Napol............ C!, kr. cekini. ...... . . Nemške murke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1851 350 tfld. Državne Brečke iz 1. 18<>4. 100 gld.' 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta ti°/0...... n n ti — . „ • ' • • • „ papirna renta 5°/,,..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Va0/0 zlati zast. listi . Prior. Oblig. Elizabetom zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Budolfove srečko .... 10 „ Akiije anglo-avstr. banke . . 120 „ Traiumway-druŠt. velj. 170 gld. a. v. Gostilna „Pri zvezdi" (Ferlinc). Na • 80 * 93 * 50 n — 296 20 119 a 80 n 9 n 49'/, m 5 b 65 n 58 n 35 n 120 a 50 n 170 n 25 m 99 TI 80 ff 119 n 85 n 88 n o5 s 87 25 , 103 » — 9 114 n 50 n 118 n 50 rt 107 n 50 n 105 b — » 173 f> 50 a 21 b — a 112 b 50 a 225 b — a f pri katerem svira godba domaćega ; 7. peš-polka baron Kuhn. ipaf^ Začetek ob 8. uri zvečer. Obče znano izvrstno tovarno kmetijskih strojev HENRIK LAiTZ-a na DUNAJI zastopa za Krmi j s k o od sedaj naprej ter vzprejema naročila E. Kramar, (534—3) učitelj kmetijstva v Ljubljani. Glasovir s 7 okt. dobro obranjen, in s 5 okt. in 5 reg. še nov. Oboje proda po jako nizkej ceni •Bo*, ii i cin(> lic i C, učitelj v Št. Vido nad Vipavo. (548—1) prave t>o:£j«3 stare liax>Uioe VeČ SOdoV (52i-3) proda za gotove denarje ZE^r. <3--u-f3tirr', Ifcv£etlil-zi. Srebrna ronta 79 50 Že 44 let izkušeno! Najboljše in najcenejšo vino «It»ieče, posebno pa vino zboljšujoče sredstvo je pristna francoska žolča (galerta). — Dobiva so vedno pri 1. Ilarrliiiami-ii, v Ljubljani, v Tavčarjevi hiši. (41)6—5) Navod za uporabo brezplačno. HENRIK LANZ na DUNAJI, III. !E3Iii3.tere "Zollamtsgassc 13 a.. **Sg>ooij4ilitoto: l*arui nilulilui >ooii iu l4»kouii»bili od 2 do 8 konjskih uio/'ij. ^Ilaliliiit'e ročne in h kouJHkiuA I.nii [l do 6 konj). It«kxalnice /.» krmo, niiiin na »uim-Io nioko, trijerji itd. Najnovejše I:onstrukc le, najboljši sistem, nizke cene. Baipe ;u) b io lon.uoo taeib strojev. Ilus trovani katalogi gratis iu franko, iščejo io Izvedeni, polteni agenti in prekupoi« 4.ln\:ii /.iinI. pni K /u Kijinj-vUo gOM|». bi. Ev r:i 111 ur. učitelj kiueliJHtin v I.Jubljnui. (45G—4) Prevažanje ljudij in blaga v AMEEIKO najbolje in najceneje pri (238—11) ARNOLD-u REIF-u, '"Si^t1* C. k. privilegij šivalnih za zboljšanje strojev. v Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabijivih za vsakatero Šivanje. (3-6—12) Šestletna garancija! rodu k brezplačno. Na HMfliac obroke po 1 do ."1 d. Iz Ver e c a (na južnem Ogerskem) (547—1) razpošiljam na vse kraje cesarstva po poštnem po vetji poštnino prosto in zadelat,o po 5 klg. vsak dan sveže: rt • bralke In jabolka...... 2 gld vodene in sladne dinje (melone) . 1 g§ »S ananas in turkestane, aromatične . 2 „ P, 41 W kumare in papriko, zeleno . . . 1 „ •>o 1 2 i paradaj zarje, zelene in zrele . . 1 „ £ e ** kuruzo, zeleno za kllho in peko . 2 „ g* *|a vsakovrstno zelenjavo (prlkuho) • 2 r S -rr Kros«! Je, različne vrste . . . 8 „ ■ g Rivša (,sok nezrelega sadja) . . . 4 „ — ,, P o = sipečje jagode (maoohe) .... 4 „ — „ M. S. Itadak v Veršecu na Ogerskem. BO kr. 50 „ n 50 n 50 n 50 Notarski koncipijent, v vseh notarskih in pravnih zadevali popolnem izurjen, jednajstletne nepretrgane prakse, zmožen tudi v slovenskem uradovanji, želi premem ho službe na Kranjskem kot notarski koncipijent. — Oglasila naj se oddajo pri administraciji tega list' . (536—S) (234—35) r T niti želi ho liisii, trt — H sob, s pristranskimi poslopji in poleg ležečim vrtom ali njivo (okoli '/■ orala), na Dunajskej cesti, na Poljanah ali pa v (iradišči, od meseca januvarja ali od sv. Jttrja 1884 naprej na 10 do ll' let. — Kup ni izključen. (543—3) Ponudbe z naznanilom ulice, hišne Številke, legi-, velikosti itd, naj se pošljejo: E. Ilyl>en-iMeliilzn, pošta nv. Kok mi l>ol«oi jskvin. 1 1 » I 1 » » Dr. JULIJ SCHUSTER,; zdravnik ženskih in otroških. L bolezni], porodničar, zdravi od 9. do 10. ure dopolnilne in od 3. do 4. ure popoludne v Kohler-jevej hiši, II. nadstropje, poleg Hra- =«j decky-jevega mostu, na Starem trgu št. 2. j Uboge brezpluenoi (524—3) Pivovarna bratov Kosler-jev. v zabojih po 25 in 50 & steklenic se dobiva iz (83—28) -jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. Zdatno znižane cene. ii«'|M>sr«'«lno is HmilburgH raz])ošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, v žakljih po 43/4 kg. netto, poštnine prosto z zavitkom vred nemudoma po poštuein povzetji. B kg. av. v. gld. Moooa, pristno arabska, plemenita „ „ „ „ 6.30 Menado, izvrstnega okusa . . . „ „ „ „ 5.40 Perl-Ceylon, jako fina in mila . „ „ „ „ 5.40 Melange (zmes), posebno priporočati n .. „ „5.30 Ceylon Plantation, jako slastna „ „ „ „ 5.— Java, zlatorumena, jako fina . . „ „ „ „ 4.70 Cuba, modrozelena, briljantna . . „ „ „ „ 4.70 Afrik. Moooa, fina in zdatna . . „ „ „ „ 3.90 Santos, fina iu močna.....„ „ „ „ 3.55 Rio, okusna........„„ „ „ 3.25 CaJ v izvrstnej izberi, »/i kilo od av. v. gld. 1.— (318—14) do gld. 6.—. ■ Sobobolj o vsake vrste se? sigurno in naglo ozdravi s pravo dr. Popp-ovo anatherin-u.stno vodo, kar rnim zopet, dokazujejo naslednje vrstice: Gospodu (/;•. ./. G. Popp-it, c. kr. dvornemu zobozdravniku na Dunaji, notranje mesto, liognergusse 2. Moram \*am vendar poročati, kako da je Vaša sUtvnoznana anutheriti-ustna roda presegla \h;l moja pričakovanja, Uporabsi unat/terin-it.sttie vodi' zadostuje, da se uteiii tudi najhujše zobobofje tako, da se no povrne več. Trpečemu človeštvu na dobro priporočam ana-tberin-ustno vodu pri vseh bolečinah na zobeh in v ustih kot doslej najboljše. Pooblaščam Vas, da te vrstice uporabite, kakor Vas je volja, ter se znanie-novain s posebnim spoštovanjem V Trstu v dan 18. marca 1882. (777—4) Dr. Romualdo Bellloh, I. r. Dobiva se r Ljubljani pri lekarjih J. S\voboda, G. Pic- coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkocsv« E. Birscbits, dalje pri trgovcih Ant Krispor, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petrioič, L. Pirker, 1*. Lassnik, Terček & Nek rej); r Postojni: A. Lehan, lekar; t Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. Honiches, lekar; t* Idriji: J. Warta, lekar; r Krmi ji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J, Benes, b;kar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Norem mestu - D. lii/.-zoli in J. Hergiimn, lekarja; t Trebnjem: J Rupreeht, lekar; p Radovljici: A. Koblek, lekar; r Kamniku: J. Močnik, lekar; v Cmomlji: J. Hlazek, lekar; v 17-pavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: V. Osaria, lekar. ♦ Umetne » zele In zebo v} a : T ustavlja po naitiovejšem a m e r i k a ii sk em načinu T e> brez vsakih bolečin ter opravlja plouib«*v»uJw in » ♦ vh(' /oImic oiM-riirilc ♦ t ' J ♦ t zobozdravnik A. Paichel, ♦ P»>leK HradeekY)o\r^a mostu, I. nadstropje. ^ Vsem prebivalcem Avstrije in Ogerske. Nujni poziv! Zaradi dedne razdelitve vidike ti^ovske hiše Ivana Karola Kun/.sclunidtn, ki je obstajala 121 let, sklenili BO dediči v svojem shodu v dan 1. junija t. 1., (hi bodo prostore od 1. Septembra 1H83. naprej v najem dali tor dotlej poprodali \so zalogo blaga po tistej ceni, kakor je njih stala surovina, tedaj nkoro s.uolonj. da bode le mogoče prostore 1. septembra izprazniti in oddati. (522—3) Na prodaj je še sledeče blago: 4500 ženskih Bralo iz najfinejšega angleškega chitVoua s pristnimi Švicarskimi vezenimi ustavki, prava umetna vezenina, po l gld. 60 kr.; dvanajsto* rica za ii> gld. 50 kr. lf>()0 ženskih pouočnlb srajc jednako baze, zelo dolge iu po vsej dolgosti z vezenimi ustavki, jako elegantno opravljene, krasota za VSSko damo, — po 1 gld. 50 kr.; dvanajstorica za 10 ^ld. " kr. Taiste iz telkega barhantu po 1 gld. 0i> kr. 6600 tonskih spodnjih kril iz najfinejšega sivega platna h pristnimi švicarskimi svilnatimi obiivkl okralena, — po 1 gld. 40 kr.; dvanajstorica za 15 gld. 50 kr. Taista iz mdečega cretona po l gld. 5') kr.; dvanajstorica za Ki gld. 50 kr. Iz teške klobučiue po 1 gld. 75 kr. 35ti<) mozkili srajc iz najfinejšega angleškega ehilVonn, četvernato »tprsje gladko ali veztMio. vsakerSnu po 1 gld. 60 kr.; dvanajstorlos iiainl/.uih garnitur, z iz jednoga prta iu 19 ; neobhodno za vsako zarobljenih, posamič ovratne Sirjave, za 16 gld. 60 kr. 1500 dvanajstorio damastovih ulitimi cveticami, obstoječe brisalk, — po 2 gld. 85 kr.; hišo in čudovito ceno. 2000 dvanajstorio turških otirač zloženih, z rudecimi ol>robki in dolgimi resami, najfinejše pikiranih, prekrasnih, — po .'$ gld. 75 kr. dvanajstorica. 2000 velikih ženskih ogrinjal i/, najfinejše Herolinske volne, z dolgimi resami, različno barvana, bela, siva. drapp, križasta, turška Itd., — po 1 gld. 20 kr.; dvanajstorica za 12 gld. f>0 kr. 400 popotnih plaidov najtežje baze, jako veliki, lini, s temnim robom in resami, ki se dade še po 90 letih rabiti, proj po 12 gld., zdaj samo — po 4 gld. 85 kr. 500 svilnatih koltrOV iz najtežje Lvonske chappe svile, belo, rudeče in žolto črtani, — po 4 gld.; čudovito ceno. 350 garnitur iz gobelina, obstoječe iz dveh finih posteljnih pregrinjal in raizncga prta z baržunasthui čopi, v raznih barvah krasno izdelano, ter velja garnitura, to je vsi trije kosi vkupe, samo 7 gld. 50 kr. 6000 dvanajstorio rjuh Is dobrega, težkega platna, tudi za največje postelje; — po 1 gld. 86 kr.; dvanajstorica za 15 gld. Vsaki kupec, ki da skupiti ob jednem najmanje 15 gld., dobi nagrado, torej grntiH švicarsko uro iz francoskega zlatega brona z dolgo verižico; za pravilni tek se jamči 2 leti. Naročila v gotovini (s poštnimi nakaznicami ali pa tudi povzetji) naj se pošiljajo z naslovom: Erbschafts-Vervvaltung Rabinovvicz, Wien, II., Schiiraintsgasse Sv. 20. r.'«*fc\*«aHOHI NAJBOLJŠI V\R ZA C\QARer 3 > je C LE HOUBLONl 4 Franoosk fabrikat. PRE1> PONAREJANJEM SE SVARI!!! 'ravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če Ima vsak list znamko LE rIOLTBL.ON in vsak karton nosi varsfviMo inMtnkil in BifftiatltrO CAWLIY m% MKNUV.tUginlj« Fibrikinten, P uRlS IBTiiaBmBff'Tf rF°7aw:iBaM 12 Čudež industrije. Sam.o 4 gld. s c. kr. patentom previđena ura na nihalo, ki bije, v lepo poliranom okviru i/, orehovega lesa, z uihalom iu bronastimi uto/.aini Kazen teli prednost ij ima ta ura nepreoenrjivo lastnost, da se v tomnej noči c. kr. patentirano kazališoe sveti z jako čudovitim, vijoličastim, čarobno krasnim svitom, ter sc /.a izdamo svetlobo jamči 10 let. Stotine, in stotine Ijmlij, ki BO to liro\idcli in kupili, bili so očarani zaradi nje neverjetne cene. Dolžni se smatramo opozarjati VSakojfn čitatelja, da kaj jednaCOga, praktičnega in izredno cenenega, odkar obstoje ure, še ni bilo in znabiti Bi v I"1' lotili BH več DO I'« ' slepi coni gld. 16.—. 2050 žepnih ur na sidro v najfinejšim francoskem doubl -zlatem ali pa v dobro posre ironem nikljovciii olooln, lino gravira-nem in gnilloidiirancin, idoer na 16 pristnih luhimh, s preciznimi koleščki, sekundnim kazalcem, plosnatim steklom in lepo verižico, fino repasirane — .samo gld. 7.—. Taiste ure iz pravega L81otneira srebra, punolrane iu pozlačene, — Bamo gld. 1L.—. 1500 Washingtonskih remontoir-ur iz dobro posrebrenoga niklja ali double-slata, ki se dajo brez ključka navijati, einailiraae, s ploinatlm steklom iu sekundnim kazaloom, na sekundo lino re gulovane, precizno i/.delane, liujboljfio nre na sv -tu, stanejo s krasno verižico vred le gld. 8.30. 1000 srebernih remontoir-ur iz težkega, pristnega lolotnega srebra, po e. kr. avstro-ogerskem uradu punci rane, ki se navijali brez ključka, z od zunaj premikajočimi se kasaloi, omaiiirane, s ploinatlm steklom in sekundnim kazalcem, na minuto reglllovane, izvrstna ura. Prejšnja cena gld. 25.—, zdaj za slepo ceno borih gld. 13.—. Za pravilni tek ymT~ jamčim 5 let. "•L Naročila po pošti ali telegrafu, po povzetji ali z ilo-poslano gotovino, naj imajo naslov: Firma F. SCHAPIRA, Hanpt-Patent-Penuel-Uhieii-Eabriks-Depdt, "vVien, Leopoldstadt, Schiffamtcgaose 20. i Preselitev knjigoveznice. I Mano podpisani dovoljujem s; čast. občinstvu naznanjati, da sem svojo dosedanjo knjigoveznico na Kongresnem trgu št. 14 preselil na Stari trg št. 24 v hišo g. E. Hohn-a, in jo združil z njegovo nad 1l la.ua, Situri tVff £t. *f"^S * *OT>* a.*fW%? aj^TT^P ajt^^ čevljarski mojster, Židovske ulice št. 8, J naznanja častitemu p. n. občinstvu, da je prevzel pod lirmo Sedlar Jfc Relah ^ obaLojern ^ &mr čevljarsko delalnico -sac na Bvoj ručan., ter se-zahvaljuje za prej tej firmi izkazano zaupanje in priporoča tudi novo firmo in svoje čevljarske, izdelke častitemu p. n. občinatvu. — Cene so jako nižje, kakor so bile do zdaj, delo pa dobro. Zunanja naročila izvršujejo ne točno. (f)44—2) /ali v al j njem se prečastitim gg. trgovcem in slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje, priporočam prečastitim gg. trgovcem svojo izvrstno urejeno apreturo za sukno, slavnemu občinstvu pa svojo po polnem ua novo osnovano kemično spiralnieo, v katere) se iirrHzpnrHue moške in ženske obleke, obleke za plese in vizite, šali, tapecirarsko -nlago, pregrinjala z vsemi okraski, ne da sc isti zmanjšajo ali pa zgiihč prvotno barvo in obliko, lepo očcdijo. Isto tako se lepo očcdijo obleke od Imržuua in rasnega blaga plašči, jauke, katere so obšite 8 čipkami ali kožuhovino, uniforme z baršunastim okrašenjein ali vezenjem, ako »o He pomečkale, oprašile ali po dežji poškodovale, tudi ..ko ho se onesnažile a llr-iie/ein aH crnilom. Zastori se sprejme pri meni za pranje in se potem nategnejo, kakor so bili prvotno, jako lepo, ne da se raztrgajo. — V m oje j ličnej barvariji sprejema se različno blago, s svile, bombaža ali pomešano, čipke vsake vrste, rute s krepona, pregrinjala, tapecirar.-ko blago, blago s pliša, daruasta in ripHa. v' Tudi se pobarvajo različne obleke za gospode in gospč, ženski paletoti iu du-' Sevnl plašči, ne da se isti razparajo ali pa da postanejo manjši, v vsakej barvi, katera se želi. Za mnogobrojna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem JOSIP REICH, Poljanski nasip, Ozko ulice št. 4, v Ljubljani. r 5 s i ?s senzačnimi uspehi!' i i ♦ ♦ ]$rei resežito sredstvo proti slabemu teku, navalu krvi, napenjanju, a, d. vl li. i, protinu, hvpoliondiiji, kataru, koliki, (flttvtthittjt;, želodčnemu krču, nervojsiteti. Sauveur te la vie. Em. grofa Lichtenberga ^ tovarna likerjev v Sin ar IJ1 (na kranjskem). 1 steklenica koncentrirano 1 gld. 20 kr. za mažo; 1 steklenica likerja 66 kr. za pijačo. Vsakej steklenici je priloženo vodilo za rabo. i\«k|fl'4'SiC'/||0 sredstvo proti koleri, rheumatizmu, omotici, b o d I j a j u, nutvudu, vodenic i, zobobolju, (Hfteritlfli, migreni, prsnemu krču, liolcziiini na jflnili. (869-101 : ! i i ! I'o receptu francoskega zdravnika. < 'isto neškodljivo. Vnanje uporabljeno uteši T takoj vsako bolečino. Za nenadne napade bolezni) bi imelo biti pri rokah v vsakej S družini, posebno ker se vzdrži leta in teta. Mnogo spričeval na raspolaganje. B /alouu pri Viljemu »Iujt-u, ■ »♦tKHO^HH • » ■■♦♦SEJ*«! lekarnarju v Ljubljani; llaiiuibacli- u, lekar Darji v Cel)l< Me tlačilnice najnovejšega sistema, zavzemajo malo prostora, tlačijo dvakrat hitreje ko drage preše, ^-|-» v ^ so zelo priročne, so- »T*5S»*3«B lidne in trpežno se- stavljene, izdelujejo se v vseh velikostih za privatno osebe, kakor tudi za največje producente kot specijaliteta, (biranoj«, spričevala o Več nego 1000 izdelanih tlačiliiic. Obrisi in cene na zahtevanje gratis in franco. (404—10) (pro/due trlicc najnovejše sestavljene. Zeli se v kratkem časa naročil. Dunaj, II.« Prater-strasse 06. Tovarna v IVuiiliobnolu n. M. %aloga pri gospodu A. liebevcu. Ljubljana, Marije Terezije cesta. Ph. Mayfarth & C, Naznanilo in priporočilo. Visoko časti tej duhovščini in slavnemu občinstvu sploh naznanjam, da sem po smrti svoje stare matere, gospe Frančiške »Šupevc eve, prevzel njeno dobro znano svečarijo, katero bodem vodil pod sedanjo lirmo: Fr. Šupevc. Zahvaljevaje se za ranjkej izkazano zaupanje, priporočam se uljudno visoko častitej duhovščini in slavnemu občinstvu, da tudi mene blagovole počastiti z mnogimi naručili, ker so ranjka stara mati toliko izgo-tovljenega blaga zapustili, da mi jc mogoče takoj vsakej želji ustreči Zagotavljam pa tudi, da v prihodnje poleg dosedanje firme ostanejo tudi dosedanji izkušeni in vestni delavci, dosedanje nizke cene, dosedanja točna in natančna postrežba in dosedanje — popolnem eictto In nepokvarjeno blago. Z najodličnejšim spoštovanjem JosLp Bernard mlajši, (685—8) vnuk ranjke Fr. Snpevo. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI Pri /tlaiiio znižanih cenah 1 velika razprodaja bogatJ založenega, v konkurzno maso gospoda Iv. P. Schrever, Špitalske ulice, spadaj« »čega galanterijskega, Norimberškega in drobnega blaga na debelo in drolnio. — Posebno so priporočila vredna krasni, v velike| izberi nahajajoča se (405—10) pisalna, pušilna in popotna orodja, albumi in fino blago iz usnja, otročje igrače, namizno in jedilno orodje, kuhinjske posode, kinč, parfumerije, lesorezni izdelki, podobe svetnikov, pobožni darovi itd. Izvanjska naročila izvrše se točno in r zmlovoljnost po poštnem povzetji. £j medicinska tovarna pastilj s parom m strojem lekarnarja „pri angelji", v Ljubljani na Dunajski cesti. Antikatarrhalične salicil-pastilie ^v"^orat draženost dajo ali no in stapljajo slizn, proti kašlju, hrpavosti, bolečinam v pijačah, v prsih in vratu, na boljše obvarovalno sredstvo proti difteritidi. Jedna akateljca 20 kr. Gummi-bonbons i; l5,iu hi^vati v »»teijoahpo Bonboni iz sladmga ekstrakta Si^ft!^^ prebavljivi, tečni, utesajo rasthaituost, dajo slino .u stapUaio sliao, proti kašlju, hripavosti, bolečinam na pljučab, prsih in v vratu. V skateljoah po 10 kr. PflAi-lIlA Vi llonrou' m^fp Ohranjajo redno prebavljenje, «l>Mljl |Xi |M»|MU\< Uli U . pospešujejo slast, in soilupeMio sredstvo proti slabostim in krču v želodcu itd. itd. Nepogrcšui so tudi za kadilce iu za elegantno gospodu. Skateljce po 10 kr. Pastilje s santoninom. ItZ ri^ul'^Zlt"« glistam za otroke in odraščetie. Škateljca po 10 kr., posameznih 100 pastilj 70 kr., 1000 pastilj za gld. 0.50. I * *» w S j I c Wf)llo iniajo prijeten okus, krepijo oslabel želodec, po-I il.NMIp .NiMIU. spešujejo prebavo, store neškodljive preoii le kisline prebavilnili organov. Jedna ikateljoa 10 kr. $/mW~ Kuvpiiidajalc.i dobe rabat. "'^Sti Naročila zvršujejo se točn«. )>o poštnem povzetji. (891 — *») I/datelj in odgovorni urednik Miik.^o Arniič. Lastnina in titsk , Narodne tiskarne44.