GEOGRAFSKI OBZORNIK MESTNA KLIMA NA SLOVENSKEM Ivan Gams in Marko Krevs UDK 551.584(497.4) MESTNA KLIMA NA SLOVENSKEM Ivan Gams, dr., Ulica Pohorskega bataljona 185, 1000 Ljub- ljana, Slovenija, Marko Krevs, mag., Oddelek za geografijo Filozofske fa- kultete, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Povprečne letne temperature so v mestu višje kot v okolici pri Celovcu (1851-1900) in Celju (1881-1900) za 0,7 "C, Ljub- ljani (1931-1960) in Mariboru (1961-1990) pa za 0,5 "C (minimalne temperature za 1,1 °C). Mestece Vrhnika je od podeželske postaje Lipe z vidika povprečnih temperatur to- plejše za 0,5 °C (minimalnih temperatur za 1,3 °C) in več- ja Ljubljana za 1,1 "C (oziroma 1,8 °C). Temperaturne raz- like so tudi znotraj mesta. UDC 551.584(497.4) TOWN CLIMATE IN SLOVENIA Ivan Gams, Dr., Ulica Pohorskega bataljona 185, 1000 Ljub- ljana, Slovenia, Marko Krevs, M. Sc., Oddelek za geografijo Filozofske fa- kultete, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia Mean annual temperatures in the towns are higher than in their surroundings in Klagenfurt (1851-1900) and Celje (1881-1900) for 0.7°C, in Ljubljana (1931-1960) and Ma- ribor (1961-1990) for 0.5°C (the minimal temperatures for 1.1 °C). The town Vrhnika is warmer considering the mean annual temperatures for 0.5°C (the minimal temperatures 1,3°C), bigger town Ljubljana for 1.1°C (the minimal tem- peratures 1,8°C) compared to data of intermediate neighbour meteorological station Lipe. The differences are proven also inside the towns. Človek je podnebje v mestu spremenil predvsem ka. Največja temperaturna razl ika s podeželjem je s tem, da je površje prekri l z asfaltom in betonom ter po sončnem vzhodu. Ponoči piha s podeželja hlad- postavil zgradbe i z opeke in kamna. Ta gradiva pa nejši z rak proti mestnemu središču, kjer dviguje to- mnogo hitreje prevajajo toploto kakor naravna tla plejši z rak. Zato govorimo, da predstavlja mesto to- (zemlja), ki jim toplotno prevodnost zmanjšuje vme- plejši otok v hladnejši okolici. Ponoči in ob sončnem sni z rak v njih, hkrati pa jih na polju senči poljsko vremenu se z zrakom vred dvigajo tudi prah in dru- rastje, na travniku travno in v gozdu drevesno. gi delci onesnaženosti (polutantij. Sončni žark i za- Sončno obsevanje zato čez dan v mestu bolj in bis- to pri prediranju mestnega zraka oslabijo v ultravi- tveno globlje segreje prej omenjena gradiva, ki z več- joličnem delu spektra in dolgovalovno sevanje se raz- jo ogreto maso zadržu je jo nočno ohlajevanje zra- prši tako, da je sonce videti kot rdečerumena ploš- Preglednica 1: Razlike med mestnim in podeželskim podnebjem. Podnebni kazalci Vrednosti v mestu glede na vrednosti na podeželju Celotno sončno obsevanje o d - 1 5 do - 2 0 % Ultravijolično sevanje pozimi - 3 0 % Ultravijolično sevanje poleti - 5 % Trajanje sončnega obsevanja o d - 5 d o - 1 5 % Srednja letna temperatura od +0 ,5 do + 1 , 0 "C Minimalna temperatura pozimi od + 1 , 0 do + 2 , 0 "C Relativna vlažnost zraka od - 2 do - 3 % Oblačnost od +5 do + 1 0 % Megla pozimi + 1 0 % Megla poleti + 3 0 % Padavine od +5 do + 1 0 % Količina trdnih delcev 10-krat več Količina plinskih polutantov od 3 do 25-krat več Vetrovnost, letna o d - 1 0 do - 2 0 % Izredno močan veter o d - 1 0 d o - 2 0 % Pogostost brezvetrja od +5 do + 2 0 % 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK mestookolico meseci —•— mestookolica Slika 1: Temperaturne razlike med Celovcem in okolico v obdobju 1851-1900. ča. Ker je v zraku s trdnimi delci vred več kondenznih delcev, ¡e v mestih več megle, več oblačnosti in več padavin. To ne drž i v vseh primerih. Povsod pa ¡e zaradi vododržnega površja hitrejši površinski vodni odtok in zaradi zmanjšanih zelenih površin manjše izhlapevanja vode iz listov. Tudi zato je mesto toplejše. Z neenako visokimi stavbami mesto zmanjšuje ve- trovnost, po nekaterih meritvah še več kot sto metrov iznad zgradb. Različno potekajoče ulice usmerjajo v viš inah enotne vetrove v razne, lahko tudi nasprot- nosmerne vetrove. Zmanjšana vetrovnost pa pome- ni počasnejše nočno ohlajevanje gradbenega gra- diva (3 in 6). Ž e staro preglednico o razl ikah med mestno in podeželsko klimo, ki so jo sestavili v okviru Svetov- ne meteorološke organizacije, še danes ponatisku- jejo mnogi učbeniki o podnebju. Poglejmo si jo še mi s pripombo, da pozitivne vrednosti pomenijo več pojava v mestu in negativne manj (preglednica 1). Razl ike med mestom in podeželjem, ki j ih kaže preglednica 1, so povpreček. N a dejanska odstopa- nja pa vpliva več dejavnikov, med njimi zlasti veli- kost mesta in gostota pozidave. Kadar v tujini govo- r i jo o mestnem podnebju, mis l i jo predvsem na veli- ka mesta. V velemestih je zrak toplejši za 2 °C in več. Večja splošna vetrovnost razl ike zmanjšuje. V razme- roma majhnih slovenskih mestih ni dokazano, da bi imela mestna središča več letnih padavin in več me- gle kot mestna obrobja. Obratno, v Ljubljani in Ma- riboru se dogodi, da je v središču mesta manj me- gle kot v njegovi okolici, ker je pač zrak toplejši. Ker pa je večina slovenskih mest na dnu kotlin in dolin, Slika 2: Temperaturne razlike med Celjem in okolico v obdobju 1881-1900. kjer se javlja nočni temperaturni obrat in je zmanj- šana vetrovnost, so lahko novejše meritve z občutlji- vimi termometri v nočnem hladu že v manjših nase- l j ih našle za desetinko stopinje ali več toplejši z rak. Celo med večjim kmečkim hlevom in hišo so merlji- ve razl ike glede na travnik ali njivo. Da se zrak ponoči v gosto zaz idanih trgih in me- stih manj ohladi, so vedeli že ob uvajanju mreže me- teoroloških postaj v drugi polovici 19. stoletja, zato so poleg mestne merilne postaje postavili še posta- jo na bližnjem podeželju. Prva naj bi beležila mest- no podnebje in druga podeželsko. N a slikah 1 in 2 so prikazane razl ike med mestom Celovec in njego- vo okolico (obdobje 1 8 5 1 - 1 9 0 0 ) ter za Celje in nje- govo okolico (obdobje 1 8 8 1 - 1 9 0 0 ) . Čeprav je bil Celovec večji od Celja, so raz l ike v letnem povpreč- ku enake, 0 , 7 ° C (4). Razl ike med mestom in okoli- co so največje v z imsk ih mesecih in majhne jeseni. Ko mesto rase, se večajo tudi temperaturne raz- like med njim in podeželjem. To pričajo tudi podat- ki za Ljubljano. Med letoma 1 8 5 1 in 1 8 8 0 je zna- šala v njej letna temperatura zraka 9 , 1 °C, med le- toma 1 9 3 1 in 1 9 6 0 9 , 5 °C ter med letoma 1 9 6 1 in 1 9 9 0 že 9 , 8 °C (4). Če bi postaja ostala na prvot- nem mestu, v starem mestu, in se ne bi preselila na rob mesta za Bežigrad, bi bila raz l ika še večja. To- da mestna pozidava je pozneje segla prek vrta s po- stajo. Zaradi dograditve soseske Bežigrajski dvor, ki zastira večerno sonce in zmanjšuje zahodnik, je »tem- peraturna rast« še hitrejša. Doslej smo govoril i o povprečnih letnih tempera- turah, ki so povpreček treh terminskijs-meritev (po for- i-f 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Razlike v temperaturah med merilnima postajama Ljubljana - Bežigrad in Ljubljana - Polje v obdobju 1931-1960. m u l i Tdnevno = ( T 7h + T 14h + 2 X T 2 1 J / 4 )' T o d a r a z l i k e med mestom in podeželjem so največje pri nočnem nižku, ki ga zabeleži poseben termometer. Z a Ljub- ljano in podeželje na primer poznamo minimalne tem- perature med letoma 1 9 3 1 in 1 9 6 0 (1). Tedaj je podeželska postaja delovala ob letališču v Polju. Raz l ika med povprečnimi letnimi temperaturami (9 ,0 °C v Polju in 9 , 5 °C v Ljubljani) je bila tedaj 0 , 5 °C, med minimalnimi temperaturami (4,2 °C in 5 , 1 °C) pa 0 , 9 °C (slika 3). Razl ika je najmanjša ok- tobra, največja pa od januarja do maja, ko presega od 1 °C. Tik po 2. svetovni vojni je bila glavnina mesta Ljub- ljana še vedno med Gradom in Rožnikom in nočni hladni veter se je osredotočil proti mestnemu jedru, pa naj je pihljal z Ljubljanskega polja ali Ljubljan- skega barja. Meščani so na robu strnjenega jedra lahko čutili poleti prijetno ohladitev ob vdoru teh nočnih sap. Pozneje so se stanovanjske soseske razšir i le po robu Ljubljanskega barja in po vsem Ljub- ljanskem polju in i z »toplega otoka« v središču je nastalo »toplotno otočje«, saj se toplejši in hladnej- ši z rak izmenjavata tudi med zelenicami in parki ter krajevno gosto zazidanimi površinami. Da so se kljub temu na bežigrajsk i postaji nočni minimi še naprej dvigovali, ugotovimo ob primerjavi s postajo Lipe, ki je na nasprotnem koncu Ljubljane, na Ljubljanskem barju. S l ika 4 obenem prikazuje tudi postajo Vrhni- ka (5), ki je na nadmorski viš ini 3 0 1 m začela delo- vati na južnem robu naselja enonadstropnih hiš, a se je kmalu znašla sredi njih. Je torej pokazatelj manj goste vilske zazidave manjšega mesteca kot je Ljub- ljana. Temu primerne so tudi razl ike med Lipami, Vrh- niko in Ljubljano. Vrhnika je od Lip toplejša pri pov- prečnih temperaturah za 0 , 5 °C in pri minimalnih tem- peraturah za 1,3 °C, Ljubljana od Lip pa pri povpreč- nih temperaturah za 1 ,0 °C in pri min imalnih za 1,8 °C. Pri slednjih so razl ike največje poleti in najmanjše pozimi. Poleti so namreč povsod v Slove- nij i največje razl ike med dnevnim viškom in dnevnim nižkom. Tudi drugo največje slovensko mesto, Maribor, je ponoči dokazano toplejše kot podeželje. To izhaja i z dveh postaj na robu mesta: pod Slovenskimi go- ricami (postaja Mar ibor-Kmet i j sk i zavod) in pod Po- horjem (Maribor-Tabor) ter podeželske postaje Ma- ribor - letališče (5 in 7). N a sl ik i 5 se vidi, da so niz- ki n iž j i kot na prvi postaji za 1,3 °C in za 1,1 °C niž- ji kot na Taboru. Povprečne letne temperature so na teh postajah 9 , 1 °C, 9 , 7 °C in 1 0 , 0 ° C . Preglednica 2 prikazuje, da so se tudi v tem me- stu ob večanju naselja dvigovale minimalne tempe- rature, toda nekoliko tudi na podeželju, ki ga v pre- glednici predstavlja še postaja Starše na Dravskem polju. Preglednica 2 kaže, da so se v zadnjem deset- letju minimalne temperature na letališču bolj dvignile kot na postaji Starše. Vzrok večjemu dvigu je po vsej verjetnosti primaknitev postaje neposredno k letališki stavbi. Podobna prestavitev merilnih naprav na ljub- ljanskem letališču Brnik je med obema desetletjema dvignila minimalne temperature z 2 , 7 °C na 4 , 4 °C! Ker se je na sosednji postaji Vočji Potok in na naših Staršah dvignila le za 0 ,1 °C, je slednjo razl iko mogo- Preglednica 2: Minimalne temperature v obdobju 1961-1990 v Mariboru in okolici (°C¡. Meteorološke postaje Obddobje Kmetijski zavod Tabor Letališče Starše 1 9 6 1 - 1 9 7 0 4 , 9 4 , 7 - 4 , 2 1 9 7 1 - 1 9 8 0 5 , 5 5 ,3 4 , 1 4 . 6 1 9 8 1 - 1 9 9 0 5 , 8 5 , 6 4 , 5 " " " 4 , 7 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Temperaturne razlike med merilnima postajama Ljubljana-Bežigrad in Lipe (A) ter med merilnima postajama Vrhnika in Lipe (B) v obdobju 1961-1990(51. D Leto A. min. B. min. A. povpr. B. povpr. če pripisati naravni otoplitvi v desetletju 1981 -1990 , preostalo (na Brniku) pa premestitvi postaje. Temperaturne razlike med mestnimi deli so ugotav- ljali v Mariboru (7) in Ljubljani (3). Zaradi večjih gostopozidanih površin imajo mestno podnebje tudi druga mesta na Slovenskem. Ker pa v njih in na njihovem podeželskem robu ni bilo istočasno delujočih meteoroloških postaj, ne vemo, za koliko so toplejša od okolice. Da je temperaturna razlika glede na okolico največja v Ljubljani in Mariboru, sklepamo po njuni velikosti in tudi po tem, da v nji- ju gojijo breskve in marelice, ki jih na okoliških rav- ninah, v dnu kotlin in dolin, ni. Nedvomno bi mogli v primeru gosto pozidanih površin v vaseh govoriti o vaškem podnebju, le da so temperaturne razlike glede na okolico manjše. Slika 5: Temperaturne razlike med merilnima postajama Maribor-Tabor in Maribor-letališče (A) ter med merilnima postajama Maribor-Kmetijski zavod in Maribor -letališ- če (B) v obdobju 1961-1990. 1. Furlan, D. 1965: Temperature v Sloveniji. Ljubljana. 2. Gams, /., Krevs, M. 1990: Ali nam grozi poslabša- nje vremena? Ujma 4. Ljubljana. 3. Nikollč, M. 1993: Mestna klima Ljubljane. Geograf- ski obzornik 40/2. Ljubljana. 4. Pučnik, J. 1989: Velika knjiga o vremenu. Ljubljana. 5. Temperatura zraka 1961-1990. Klimatografija Slo- venije. Ljubljana, 1995. 6. Zupančič, I. Z. 1994: Značilnosti mestnega pod- nebja. Geografski obzornik 41/4. Ljubljana. 7. Ziberna, I. 1996: Mestna klima Maribora. Doktor- ska disertacija, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta. Ljubljana. 23