Stev. 240. If Trstu 9 v ROifdrtl^li 30« M1S. Letnik XI. izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Lrcd:. amezni. proii mostu zapadno od Tolmina in proti ozemlju severno od tega prehoda zastavljeni naskoki in štirie napadi na fronto Mrzli vrh - Sleme. Ustavil se je z znatnimi močmi poizku-šeni napad proti bovškemu ozemlju. Tu kakor povsod druped so trdno ostale naše postojanke v rokah niihovih branitelje v. Na koroški fronti je precej mirno. Na tirolskem obmejnem ozemlju so trajali dalje topovski boji z menjajočo se silo. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml. Z evstrljsko-nskelo bojlfta. DUNAJ, 29. (Kot.) Uradno se razglaša: 29. avgusta 1915. opoldne. Rusko bojišče. — Naši uspehi vzhodno od VVIadimirja \Volynskega in ob Zloti Lipi so na 250 kilometrov dolgi fronti zlomili nasprotnikov odpor. Rusko umikanje označujejo povsod goreči kraji in razdejana sela. Število zajetih ujetnikov je narastlo na 10.000. Čete generala konjenice, barona Pflan-zer-Baltlna, pri katerih predoru so se zo pet s svojo hrabrostjo izkazali vrli hrvatski polki in pehotni polk št. 52. slede sovražniku proti Buczaczu. Armada generala Bothnerja, ki jo tvore nemške in avstro-ogrske sile, je prodrla preko Podhaica in proti Zborowemu. Mesto Zloczow, ki so ga zažgali Rusi, se nahaja v posesti armade generala kavalerije Boh m - Ermollija. Armadni zbori feldcajgmojstra pl. Pu-halla so vrgli več sovražnih zadnjih straž in ostajajo za petami prod trdnjavi Lučku se umikajočemu sovražniku. PODLISTEK GREŠN1CE. rtonan. — francoski spisal Xaviar d« Monttfpia Ze večkrat je poizkušal, oprezno vprašati Mignonno za vzrok tega vedenja; toda vedno se je znala izogniti izjavi, on pa tudi ni hotel siliti vanjo, da ne bi morda zadel kake občutljive strani v njeni notranjosti. Končno pa je sklenil, da na vsak način pojasni to mučno negotovost, in ko je torej nekega lepega pomladanskega večera sedel ž njo v inali, preprosti vrtni lopici. jo je, ko je nastal več minut dolg premor v njunem pogovoru, vprašal nenadoma: Mignonne ali tne še ljubiš? — Kako prihajaš do tega vprašanja? — mu je odgovorila, izogibaje se pravemu odgovoru. — Vprašuješ me. namesto da bi mi odgovorila? — Da, ker bi hotela vedeti vzrok tvojega vprašanja, preden ti odgovorim. Pri Kobrinu, kjer naši zavezniki dobivajo še nadalje tal, so Rusom odprta pota le še proti severozapadu. Avstro - ogrske sile so dosegle v okolici szeroszo^skl ju-ž no v 7, hodni rob BJelovJeške puste. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. HOfer, fml. Z nemjfto-ruskega bojlfta. BERLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. avgusta 1915: (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga.) Jugovzhodno Kovna |e bil sovražni trdovratni odpor zlomljen. Naše čete slede umikajočim se Rusom. Gozdov je vzhodno Avgustowa je prekoračeno. Dalje južno je bila na zasledovanju dosežena črta Dombrowo - Grodek - oddelek Narewa (vzhodno mesta Narevva). (Armadna skupina princa Leopolda ba varskega.) Armadna skupina, ki nadaljuje z zasledovanjem po gozdu Dielowieska, je prispela z desnim krilom v Szereszo wo. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena.) Med boji z zadnjimi oddelki so bili potisnjeni Rusi do črte Podu bno (ob cesti, ki vodi v Przyzano) — Tevvli — Kobrin. Naše z juga preko močvirja prodirajoče čete so zasledovale Ru^e do Kobrina. S sirovostjo, ki je navdala naše čete le z globokim gnusom, so Rusi v svrho ma-skirania postojank poslali na tisoče prebivalcev, lastnih rojakov, med njimi mnogo žensk in otrok, v boj proti našim na padom. Nehote ie naš ogenj zahteval par žrtev. Jugovzhod no bojišče.-- Zvezne čete so vrgle včeraj premaganega sovražnika preko črte Pomorzany - Ko-zowa za oddelkom Koropieca. Vrhovno armadno vodstvo. Sazonov in Polivanov o vojni. LONDON, 28. (Kor.) »Times« objavlja-jo brzojavko ruskega vnanjega ministra Sazonova, ki jo je le-ta poslal petrograj-skemu korespondentu imenovanega lista. Sazonov z ogorčenjem zavrača podtikanje, da Rusi dvomijo o poštenosti svoji': zaveznikov, ter na novo zaobljubuje, da Rusi ne bodo sklenili miru, dokler se bo nahajal kak sovražen vojak na ruskem o-zemlju. Korespondent je izmenjal tudi brzojavke z vojnim ministrom Polivanovim. ki je izjavil, da se ruska vlada bavi sedaj s tem, da uvrsti v armado dva milijona rekrutov. Vojna ne bo odločena pred prihodnjim letom. Minister upa, da se bo Petrograd držal. Armade bodo brez težav prestale zimo. Prihodnje leto pa bo pripravljenih dva milijona vojakov, da odidejo na bojišče. Ruski list o položaju ruske vo|ske. MOSKVA, 28. (Kor.) »Ruskemu Slovu« je došlo z avtoritativne strani poročilo o vojnem položaju. Vsled padca Kovna da je računati s tem, da zavzamejo Nemci Vilno, s čemer bi bila izgubljena — Vzrok si ti sama, Mignonne, in tvoje vedenje napram meni, ki je sedaj čisto drugačno kot pa je bilo preje. Sedaj se pač veseliš, ko prihajam k tebi, podajaš mi prijazno.roko in mi praviš, da sem ti dobrodošel; toda ne prihajaš mi več naproti, ne kramljaš več tako veselo in prostodušno z menoj, temveč si resna, malo-besedna in skoraj žalostna, ko sem pri tebi. Odkod prihaja ta izprememba, ljuba moja Mignonne? — Prej____da, prej____sem bila zelo abotna deklica in sem gotovo storila marsikaj, kar se ni pristojalo. — Kako inoreš reči to? Saj sva bila vendar sama. — Da. toda ti si bil in si gospod de Saint Andre, sin bogate in odlične rodbine, in jaz____jaz sem preprosta, neizobražena pastirica____ — O, ne govori tako, Mignonne! — Ne, Karel, dovoli mi, da govorim, — ga je prekinila z neko nežno odločnostjo. — Glej, že dolgo sem razmišljala o nečem, o čemer sem hotela govoriti s teboj, toda nisem imela poguma za to---- glavna železniška proga v Petrograd. Za umikanje ostane dvoje železniških linij, Petrograd ni ogrožen, ker je ukrenjeno že vse potrebno, da se izvrSi sedaj regru-pacija vojnih sil. Trenutek, ko se bo ne n-ško prodiranje zastavilo, pride kmalu. Momentano je Rusija, dokler se ne uredi municijsko vprašanje, primorana da ostane v defenzivi. Francozi o padcu Bresta-Litowskega. ŽENEVA, 28. (Kor.) Pariško časopisje izjavlja k padcu Bresta-Litowskega, da ta trdnjava, ko so jo bili Rusi popolnoma Izpraznili ter so bili pustili v trdnjavi samo potrebno število čet, da omogočijo glavnim silam armade neoviran odhod, ni i-mela več nobenega pomena. Zopet enkrat je bila varana nada nemških in avstro-ogrskih vojskovodij, da obkolijo rusko armado. Nekaj drugega pa je z zasede-njem Vilne, koje padec je pričakovati vsak dan. Opustitev Vilne, velikega mesta z 200.000 prebivalcev, da Je za armade carja trpka potreba. Izmznjevnle Vilne. KODANJ, 29. (Kot.) »Berllngske Tlden-de« javlja iz Petrograda, da Rusi Izpraz-nfrifejo Vflno. _ Z zapolnila Mitta. BERLIN, 29. fKor.) Veliki glavni stan, 29. avgusta 1915: Zapadno bojišče. Nobenih bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Kemika letala so Franecskem. MONTMORENCY. 28. (Kor.) »Agence Havas« poroča: Štiri sovražna letala so preletela naše linije v smeri proti Parizu. Zasledovani po letalcih iz utrjenega taborišča, so se trije obrnili pri Compiegne. Dve letali ste pri Tracy le Montu zopet pluli nad našimi linijami. Tretje je bilo po naših letalih sestreljeno in je v gozdu pri Halatte zgorelo. Trupli obeh letalcev ste bili najdeni ožgani. Četrto letalo je prišlo nad Montmorency in Je vrglo pet bomb ne da bi napravilo kako škodo. Letalo je moralo vsled srditega bombardiranja naših baterij ubežati. S turških bojišč. CARIGRAD, 28. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na dardanelski fronti je sovražnik dne 27. t. m. po artiljerijski predpripravi s suhega In morja napadel naše postojanke na desnem krilu pri Kireč Tepe in v našem središču južno A smak Dere. Sovražnik je bil na obeh mestih vržen nazaj In je imel velike Izgube, neda bi dosegel kak uspeh. En sovražni batafton je bH pri Kireč Tepe popolnoma uničen. Sovražnik je izvršil tri napade na naše središče, a je bil vedno odbit z velikimi izgubami. Kro-glje naše artiljerije so ponovno zadele neko sovražno križarko in neko transportno ladjo. Pri Ari Burnu je bil v noći od 26. na 27. t m. živahen topovski ogenj. Ena transportna ladfa in en remorker sta bila po naših proiektitili poškodovana. Ali____kaj ne, Karel, da se zato ne srdiš name? — Kaj mi hočeš povedati? — je vprašal Karel. — Glej, ljubi Karel, ko sem te videla poleg dame izobraženega stanu, kakor poleg miss Ane ali poleg ljubeznive gospe doktorja S„ mi se je vedno porajala misel, da pač ti spadaš v njihovo družbo, ne pa jaz, in šele odtlej, kar sem pri dobri rodbini Germainovi, se čutim na svojem mestu---- — No, saj tudi lahko ostaneš tu, če se tu počutiš dobro---- — Da, — je rekla, zadušivši vzdih v svojih prsih, in glas se jej je začel tresti nekoliko; — da. tudi se počutim dobro, kajti semkaj tudi spadam. Toda ti, Karel, spadaš med druge ljudi, v drug svet. Ko zopet postanem kmetica, kar sem bila iz-početka, o svojih otroških let, in kar bi bila tudi vedno morala ostati____ — O ne, Mignonne, to ne postaneš nikdar zopet več---- — Kaj pa naj postanem, Karel? Za svojo soprogo me gospod dfe Saint Andrč ne more vzeti, In še celo za____metreso bi Pri SeddH Bahru običajni topovski in Infanterijskl ogenj. Sicer ničesar pomem-bega. _ Nemški državni zbor. BERLIN, 28. (Kor.) Državni zbor je razpravljal včeraj o poročilu specijalne komisije o že javljenih izpremembah državnega društvenega zakona. Pri glasovanju so bile sprejete odprava jezikovnega paragrafa proti glasovom desnice in nacijonalnih liberalcev, izločitev strokovnih društev iz društvenega zakoni proti glasovom konzervativcev ?n državne stranke in pripustitev mladostnih k političnim shodom in društvom proti glasovom desnice, nacijonalnih liberalce/ in poslancev napredne ljudske stranke. Celotni zakon je bil nato proti glasovom desnice In nacijonalnih liberalcev sprejet v drugem in tretjem čitanju. Zbornica se je bavila nato z vnrašanjem cenzure In obsednega stanja. Socijalni demokratje so navedli celo vrsto pritožb ter so predlagali odpravo obsednega stanja kakor tudi zopetno vzpostavitev svobode časopisja. Državni tajnik dr, Delbriick je izjavil, da so vsi polni radosti in priznanja nad čini delavcev za svojo domovino. Govornik je naglašal nadalje, da obsednega stanja in iz njega izvirajoče omejitve časopisja ni moči pogrešati: Vendar se imajo te odredbe držati v okvirju absolutno potrebnega, Govornik končuje, izražajoč nado. da bo nemško časopisje, ki se je brez strankarske razlike prizadevalo, da se postavi v službo domovine, delalo tudi nadalje tako. _ O umoru Franca Ferdinanda. BERN, 29. (Kor.) »Berner Tagblat:* dokazuje na podlagi neke svoje stare pariške korespondence, da je pariški list »Pariš Midi« ob Novem letu 1913. označila umor nadvojvode Franca Ferdinanda zaželjenim. Glavni urednik dotičnega lista je namreč pisal: »Edina želja, ki je potrebna k Novemu letu, je sledeča: Odkar je na svetu anarhistov, niso po mojem umenju nikoli imeli tako ugodne prilike, da nas sprijaznijo s sabo. Ali ne verujte tudi. da bi anarhist, ki bi jutri umoril Franca Ferdinanda, prihranil svetu potoke krvi?« _ Hrvatski ban. ZAGREB, 28. (Kor.) Ban baron Sker-lecz se je včeraj s svojega službenega potovanja po sremski županiji povrnil semkaj. _ Bryan — posredovalec miru. FRANKOBROD OB MENU, 29. (Kor.) Po »Frankfurter Zeitungi« se poroča iz Washingtona, da bo bivši državni tajnik vnanjih zadev baje potoval v Evropo, da poskusi posredovati med vojujočlmi :>e državami. Koštrunje meso. Kakor nam javlja a-provizacijski odbor, se koštrunje meso ne bo prodajalo več, ker je dosedanja zaloga izčrpana. Tedensko zdravstveno poročilo. Od 21. t. m., 2. ure pop., pa do 28. t. m., 2. ure pop., je obolelo v Trstu oseb: 2 za škrla-tico, 7 za difterijo in krupom, 31 za tifo-zno mrzlico, 9 za kolero: umrle so 4 osebe za kolero. C. In kr. mestno poveljnlštvo nam javlja: Uradni prostori c. in kr. mestnega povelj-ništva v Trstu se nahajajo od 29. t. m. dalje v prejšnjih prostorih v ulici Sanita št. 10, 11. nadstropje. Uradne ure za stranke od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. — Schottkouski, 1. r., podpolkovnik. Domače vesti. »EDINOST« se odslej prodaja v Ljubljani: na glavnem kolodvoru in v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Češarek, Šelemburgova ulica; D o-I e n e c, Prešernova ulica; P i r n a t. Kolodvorska ulica št. 22. mu ne pristojala. In če bi tudi bilo to, kaj pa naj bi bilo pozneje zmenoj? Naučila sem se m videla velikp, ko sem napravila samo eno stopinjo v veliki svet, in moje lastno razmišljanje mi je povedalo toliko, da sem uvidela, da moreva midva postati srečna le tedaj, če vsak naju živi med ljudmi, h katerim spada. Ali ne misliš tudi ti tako, Karel? Karel jo je poslušal z začudenjem. Kar je povedala, je bilo tako naravno in tako resnično, da bi si bil vse to pravzaprav že zdavnaj moral reči sam, in skoraj se je sramoval, da je moral ta pouk poslušati iz ust preproste, nevedne kmetske deklice. Da, Mignonne je bila predobra, prepoštena, in, kakor je rekla sama, ne bi bila pristojala niti za to, da bi postala pariška____grizeta, dasiravno se je tudi tisoče drugih lepih kmetskih deklet tako lahko zadovoljilo s to usodo. Mignonne bi se morda pred poJ letom v nič slabega sluteči brezskrbnosti neizkušene mladosti ne bila resno branila, ko bi bile zahtevale okoliščine, da naj začne ta navidezno tako vabeči način življenja. Toda odtlej sta njen razum in spoznanje po vsem Pazite na otroke. lOletni Hermencgild Risrnondo, stanujoč v ulici deli' Olmo ši. 3. je včeraj popoldne igraje s svojimi sovrstniki padel ter si pri tein izvinil desno roko. Mati ga je spremila na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik roko naravnal in mu jo potem trdno pwil. Tepen je bil 401etni Ivan Zimolo. Prišel je namreč okoli petih včeraj popoldne na zdravniško postajo, da mu zdravnik iz-leči tri centimetre dolgo rano nad levim ušesom. Seveda mu je zdravnik takoj ustregel, a Zimolo je povedal, da se je bil z nekom spri in da ga je ta nekdo udaril po glavi in mu prizadejal ono rano. Zlomila si je nogo. Včeraj popoldne je 371etna Pierina Girardijeva, ki stanuje v Škorklji št. 87, gredoča po ulici Stadion, tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo v stegnu. Pozvan je bil k niej zdravnik z zdravniške postaje, ki jej je podelil najnujnejšo pomoč in jo dal potem z amhulančnim vozom prepeljali v mostno bolnišico. Razne politične .uesti. Papeževa prizadevanja za mir. Dunajska »Zeit« je izvedela preko Berolina o razgovoru, ki ga je imel neki poročevalec danskega lista »Politiken« s škofom v Kodanju Ivanom van Euchem dne 15. avgusta. Poročevalec je vprašal škofa, ali mu je kaj znano o načrtih papeževih? Škof: Jaz nisem prejel do sedaj nobene vesti od papeža in tudi ne od predsednika propagande, ali resnica je, da narne-ruje papež čim hitreje realizirati svoje prizadevanje za mir. Na vprašanje, ali se papežu to posreči, je odgovoril škof: Mislim, da se posreči. Spominjajte se le, da so v vojni milijoni katolikov. Pred vsem se poljsko vprašanje ne da rešiti brez papeža. Trideset milijonov Poljakov so katoliki. Na vprašanje, kako je razmerje Francije do papeža, je odgovoril cerkveni dostojanstvenik: Na Francoskem se sedal vse vrti okolo narodnega vprašanja. Poleg tega nima nobena druga stvar važnosti. Zato ohranja Francija mir s cerkvijo. Poročevalec je pripomnil, da se govori, da so francoski vojskovodje klerikalci, na kar je pripomnil škof: To se le tako razgovarja, ali jaz mislim, da je Joffre svoboden zidar. Pau je sicer klerikalec. Ali na žalost je sedaj ves svet tako strašen kraj, da se težko da razbrati razvoj bodočnosti. Povsodi na okoli vlada tak kaos, da so nade za mir v doglednem času res jako male. Ali kraj vsega tega ne smejo prenehati prizadevanja za mir. onem, kar je doživela, dozorela tako zelo, da se jej je posrečilo, četudi po težkih notranjih duševnih bojih, utišati celo glas ljubezni. Nočemo trditi, da bi Karel de Saint Andre ne bil nikdar presojal svojega razmerja z Mignonno s stališča, na katero ga je popeljala sedaj ona sama; če pa ga je, pa vsaj ni dalje razmišljal o stvari. Dasiravno mu prav gotovo nikdar ni prišla misel, da bi vzel Mignonno za svojo soprogo, pa mu vendar tudi nikdar ni prišlo na um, da bi jo mogel onesrečiti, če bi je ne poročil, prav tako, kakor bi se ne bil niti on niti nihče med njegovimi vrstniki vprašal morda, ali* ona mnogoštevilna lepa dekleta, ki se zde, da so posebno v Parizu samo za uživanje moške mladine na svetu, kedaj postajajo srečna ali ne. Karel torej tudi ni vedel prav, kaj naj bi odgovoril na Mignonnino vprašanje: »Ali ne misliš tudi ti tako, Karel?« Prešlo je nekaj sekund, preden je odgovoril obotavljaj e se: — Sicer se res ne motiš popolnoma, Mi* gnonne____toda povem ti.... (Dalle), Stran D. »EDINOST« it m V Trstu, 30. avgusta 1915. Gospodarska zveza entente. Maggiori no Ferrari je bil napisal v »Štampi« raž pravo o financijelnem položaju Italije. V svojem listu »La nuova antologia« je razvijal misli, kako bi se ustvarila gospodarska zveza med četvornim sporazumom. Ferrarijev program je vzbudil v Italiji živahne razprave in od raznih strani ga skušajo pobijati. Najstrastneji je Alberti v listu »Idea Nazionale«. Biča Ferrarijeve pedloge in jih označa za utopije, ker nje - dosluženih z mlafSiml ljudmi, đočtm je vojni minister kot namen temu zakonskemu načrtu označil povečanje vojnih rezerv. Srbija na italijanske aspiracije mm vzhodno obal Adrlje. Poročevalec »Corriera* je imel razgovor s srbskim ministrskim predsednikom Pašićem. Izjave, ki jih je podal ta poslednji, so v visoki meri zanimive že po svoji vsebini, a zadobivajo tudi veliko važnost po dejstvu, da jih je Pasič točno napisal. Moža sta se raz manj, nego skupno upravo državnih dolgov' vseh zaveznikov, ujedinjenje njihovih bank in kreditnih zavodov. Dalje predlaga Ferrari, da bi vse države plačevale enak odstotek interesov za svoje dolgove. Alberti pa pravi, da tak program od-jemlje vsem državam svobodno gospodarsko gibanje in bi moral močneji nositi breme za slabejega. Take žrtve so možne v vojnem času, ali v času miru ]e to izključeno, ker bi bili davkoplačevalci proti teci u. Zahteve Ferrarijeve so višek vsega, kar se je doslej na gospodarskem polju sploh spravilo na tapet, in nerazumljivo je kako je mogel človek, kakršen jc Ferrari, podati v javnost kaj takega! Kako je mogel kako veliko Anglijo postaviti poleg kake Črnegore. Velika naivnost je misliti dr bo eetverosporazum trajen, će sedai/sredi vojne, vidimo nasprotstva med vladami četverosporazuma. Kaj drzi entento skupaj? Nič druzega, nego mržnja do Nemčije. Kako hočete, da bi bil tudi po vojni Anglež solidaren z Rusom in Italijanom, ko jim njihovi interesi ne dovoljujejo tega: ?! Predlogi Ferrarijevi bi udušili tr- govsko življenje, s tem tudi življenje po-edinih držav. Radovedni smo vsekako, kai porečejo Angleži o teh predlogih? Ali bodo sploh razpravljali o njih? Edino kar bi mogel Ferrarijev predlog prinesti, bi bilo- carinsko pogodbo med entento, aH tu velja angleška beseda, da je pot v Tipperary (grofija v provinciji Munster) jakq dolga. Socijalna demokracija in vojna, hrakci-ja nemških socijalnih demokratov v državnem zjjoru in socijalisticni strankarski odbor sta imela v dneh 14.. 15. in i*, avgusta skupne seje. kjer so govorili o vojnih ciljih. Obe skupini sta podali sledeče izjave o vprašanju miru: Uvaživši narodne interese in pravice lastnega naroda in vzemsi v obzir zi-vtienske interese vseh narodov, tezi nemška * jalna demokracija po miru. ki Di iiosil v sebi iamstvo trajnosti in ki bi evropske države dovedel na poti k ožji pravni, gospodarski in kulturni skupnosti. Držeč se tega. predlagamo sledeči način v dosego miru: 1 Varnost politične neodvisnosti in ce-lokrrpnosti nemške države zahteva, da se odbijejo vsi osvojevalni cilji sovražnikov slede njene teritorijalne celokupno-sti To se tiče tudi zahtev, da se Alzacija in Lotarhiglja priključita Franciji. ~> Da se zagotarve gospodarske svobode'razvoja nemškega naroda, zahtevamo > od prta vrata«. to je, enako pravo gospodarske delavnosti v vseh kolonijalnih goje«. — Dve resoluciji ste prišli v snn-darske delavnosti v vsen slu "programa odbora za demokratično področfih, da se pride do gospodarsKe^a ^ Zahtevate mir na sledečih nače-nH^trflTitftvaiiieiii cannsKin in , .. ___ i gov program ne zahteva nič več ali nič govariala o težavah, ki so nastale m«!l ......Srbijo in Italijo radi jadranske politike. Dopisnik je tožil da je Srbija s tem, da začetkom italijanske vojne ni začela z o-fenzivo, omogočila Avstro - Ogrski, da je svoje čete od srbske meje vrgla na italijansko mejo. Pašič je odgovoril, da je srbska vojska uporabila to pavzo, da se reorganizira. Kdaj da bo zopet marširala — to je stvar srbskega glavnega stana, ne pa politike. Glede srbskih načrtov v Albaniji je rekel Pašič, da so ti odvisni od izida evropske vojne, toda Srbija ne dopusti nikdar kake sovražne jej Albanije, kakršna je bila ona princa Wieda. Največje nasprotstvo med srbsko in Italijansko politiko pa je nastalo v razgovorih o usodi jadranske obali. Na pripombo dopisnika. da so srbski napadi proti italijanski politiki izhajali iz avstrijskih in hrvatskih spletkarenj, je odgovoril Pašič, da je ravno italijansko časopisje zahtevalo za slučaj zmage aneksijo ozemelj, na katerih bivajo Slovani. S tem je bil izzvan odpor v srbskem časopisju proti rešitvi, ki za te narode nikakor ne bi pomenjala neodvisnosti in svobode. Srbija zahteva tako rešitev vprašanja obali, ki bo odgovarjala narodnostnemu principu. — Na stopne besede pa so bile prečrtane v Pa-šičevem manuskriptu: Položaj stvari more škodovati skupnemu boju in medve dova koža naj se ne deli. dokler ni medved ustreljen. Ni pa bila Srbija, ki je začela diskusijo o delitvi medvedove kože. Angleške strokovne organizacije in vojna. Dne 6. septembra se bo vršil v Bri-stolu, 47. letni kongres angleških strokovnih organizacij. Navzočih bo kakih 550 delegatov, ki bodo zastopali 2,750.000 organiziranih delavcev. Pričakujejo tudi delegatov iz Francije, Belgije, Zedinjenih držav in Kanade. — Parlamentarni odbor strokovnega kongresa predloži sledečo resolucijo: »Četudi kongres obsoja vsak militarizem kot nevarnost za človeški napredek, vendar meni. da je akcija Velike Britanije in njenih zaveznikov popolnoma opravičena. Kongres se obvezuje, da bo podpiral vlado, da bo mogla vspešno nadaljevati vojno«. — Druga resolucija odobruje vedenje delavske frakcije, ki je skupno z drugimi meščanskimi frakcijami delovala na nabiranju vojakov. — Tretja došla resolucija se glasi: »Kongr.es je iznenađen po brezprimernih izgubah na mrtvih in ranjenih na kopnem in na morju. Vsem o-sebam, ki izpoznavajo svetost človeškega življenja, polagamo na srce, naj delujejo v dosego miru, ki bo odgovarjal narodni svobodi in časti. Zahtevamo, da parlamentarni odbor formulira mirovne pogo-resoluciji ste prišli ČMižartja z odstranjevanjem carinskih in prometnih zaprek. Svoboda se ima zagotoviti z mednarodno pogodbo. 3 V interesu Nemčije in njene svobode gospodarskega delovanja na južnem vrhodu odbijamo vse vojne cilje cetvor-oega sporazuma, naperjene v razsulo Av-ttro - Ogrske in Turčije. 4. Uvaživši, da aneksije tujih področij nasprotujejo pravici do narodne samoobrane in da bi se po njih oslabila edin-srvo in moč nemške nacijonalne države ter trajno oškodovali njeni politični odno-saji na zunaj, pobuali bomo načrte kratkovidnih osvoje valnih politikov, ki gredo za tem. 5. Strahovite nadloge in razdevanja, ki ifli je ta vojna prinesla človeštvu, soza-dobili novih milijonov za ideal trajnega svetovnega miru, zagotovljenega po mednarodnih pravnih določbah. Da pridemo •do tega cflja, to mora biti za vse najvišja moralna dolžnost, ki so poklicani v to, da ustvarijo ta mir. Zato zahtevamo, da sc ustvari Matoo mednarodno mirovno so-diiče, Ki mu bodo poverjaJi vsi bodoč konflikti med narodi. Glasilo italijanskih socijalnih demokra tov se izreka proti privatnim akcijam v vojno pomoč. Dotični odbori nimajo ne aredstev ne kompetencije, ne svobode gibanja, puč pa pada odgovornost države na člane lokalnih odborov. Nabiranja imela povsem iluzorne rezultate. Pa tudi v mestih, kjer se je največ nabralo, kakor n. pr. v Milanu, so bile svote v za-smeh v primeri z nujnimi potrebami. Država naj vzame na-se tudi žrtve vojne, kakor je vzela vojake. — V krogih socijalne demokracije je našlo to stališče »A-vantija« ftvega odmeva in značilno je, da Jc italijanska cenzura le malo pristrigla ta dtanek »Avantija«. Nizozemska vlada je predložila zakoniki načrt za uvedenie črnovojniške obveznost' vse še ne poklicane, a za vojaško službo sposobne moške od 20—4<» let Nizozemski socijalisti so glasovali proti temu zakonskemu načrtu. Četudi rito mogli preprečiti sprejema, vendar nji hova akcija ni ostali brez uspeha. Razširjenje obveznosti se Je skrajšalo na polovico. Pod orožje se morejo klicati le moški od 20—30 let, a obveznost je o-mejena izrecno le ta čas trajanja vojne Čas vežbanja bo trajal !e 4 mesece, dc-čim je ta Čas iznašal do sedaj 12 mesecev. Slednjič je dana še ta koncesija, da Je zbornica kot namen sedanje črnovo: viške mobilizacije označila nadomeščanj* lih: 1. nikake aneksije, razun s privoljenjem prebivalcev; 2. demokratična kontrola vnanje politike in mednarodne dogovore mora odobriti parlament; 3. osnutje mednarodnega sodišča, ki se bo javno posvetovalo in razpravljalo v namen, da se ohrani trajen mir; 4. mirovni dogovori morajo ob enem vsebovati tudi klavzulo manjega oboroževanja. Roko je Berolln prišel o okom draginje 1 Neki poročevalec je dobil od šefa bero-linske policije nastopne informacije: Pri nas skrbi za aprovizacijo samo mesto, d očim smo mi — policija — He izvrše-valna oblast in izvaiamo mestne odredbe ter pazimo, da se izvršujejo. Razun tega vrši poKcija kontrolo nad trgovci in prodajalci Se na drug način, ker si je v svesti svoje velike dolžnosti, ki jej nalaga, da v tem času stori vse za dobrobit prebivalstva. V prvi vrsti gre za to, da življenjska sredstva na poti od producenta do tržišča se ne podražujejo. V drugi vrsti pa treba budno paziti na špekulante in o-deruhe. Glede vprašanja pod raže van j a nismo imeli mnogo dela in ako greste danes na trg, vidite, da cene živil od producenta do prodajalca poraščajo komaj za dva, tri pfenige. In na sploh ne morem reči da bi bil našel veletržcev, ki bi si hiteli na ilegalen način pridobivati bogastva. Težja je bila borba proti spekulantom. I-mamo paragraf, ki se porablja proti takim ljudem. Pri prodaji moke nismo imeli neprilik, ali pri krompirju, mesu in maslu so trgovci in špekulanti poizkušali višati cene. Mesto je določilo za krompir maksimalne cene in redarstvo je z železno roko razbilo vse poizkuse tistih, ki so hoteli slepariti občinstvo in mu dražje prodajati krompir. Dogodilo se«je n. pr., da Je nekoliko ljudi pokupovalo v velikih množinah mesa in masla in spravljalo vse to na led ter držalo skrito. Te ljudi smo enostavno zaprli in jih strogo kaznovali. Mi imamo posebno policijo, ki se imenuje »marktpolizei«, a njena dolžnost je, da z vso svojo močjo onemogočuje podraie-vanje živeža na trgu, pa bilo tudi samo za en pfenig. Ta pozornost na$e policije na-| ravnost onemogočuje vsako manipulacijo * špekulantov na trgu. Zistem je ta, da mora detajlist prijaviti maksimalno ceno, po kateri prodaja svoje blago. Ako se je dogodilo, da je kak špekulant nakupil robe v veliki množini in jo hotel prodati po previsoki ceni, nastopajo proti njemu na trgu prodajalci na drobno sami, ker ti ne morejo višati svojih cen vštric s tisto, ki jo je doiočil špekulant, ker morajo poprej prositi in zadobiti dovoljenje za to od strani oblasti, kar pa se v času dveh treh ur. dokler traja pVodaja na tržišču, ne more zgoditi. Prodajalci sami torej nastopajo proti takemu spekulantu in ga v svojo lastno korist ovajajo. Tako so Špekulanti popolnoma razorogeni. V Berolln prihaja živež po večjem delu po železnicah, in to ob 3. uri zjutraj, ter se tajcoj odpravlja na trg. In tu čaka policija že na kolodvoru trgovce ter jih spremlja na tržišče, da je onemogočeno vsako vtihotapljanje cen in prepovedano prodajanje. Dobiček, s katerim delujejo veletržci, sicer res ni velik, ali vojna ni za to, da bi kdo bogatel na škodo občinstva. »Tržna policija« pazi z Argusovi-mi očmi na manipulacije pri tržiščih, pak je pri nas popolnoma izključeno, da bi se mogli na tržišču snovati takoimenovani trusti. ki višajo cene od ure do ure. Naša policija hodi neprestano okolo prodajalcev in pazi, ali ima vsakdo razobešen cenik in Je-Ii ta opremljen z uradnim pečatom. In moram priznati, da ni bilo v tem skoro nikakih neprilik, ker so prodajalci dobro poučeni, da policija budno pazi na njih, pa je niti ne poizkušajo varati, ker vedo, da bi bil tak poizkus usoden, kajti prodajalec bi, ako ga je policija zalotila, da je povišal cene, mnogo več izgubil, nego bi pridobil, ako bi se rpu posrečilo po katerikoli ceni prodati svojo robo. In naše občinstvo ie v tej stvari tako disciplinirano, da sploh ne prihaja do kakih nepriličnosti. Na tržišču sploh ni pogajanja, ker je cena- pri vsakem prodajalcu od oblasti potrjena. Edino, kar se more dogoditi, je, da vsled prevelike konkurence ali prevelikega kvantuma ene vrsti živeža utegnejo cene — pasti! In tako je na tržišču popoln mir in red. Kupovanje se hitro vrši, brez nikakega zaustavljanja radi prigovarjanj ali pogajanj, ker so cene povsodi vidne in občinstvo ve, da jih je oblast potrdila, pak je zelo mirno in lahko kupuje na vsem tržišču. Tu ni nobenega krika ali hrupa in skoro ga ni slučaja, da bi se kdo obrnil s tožbo do redarstva. S takim zistemom smo popolnoma onemogočili podraževa-nje živeža, pak se nas more s polno pravico zavidati, da v tem času še vedno ceneno živimo. Cene raznih živil o Trstu. (Dne 29. avgusta 1915.) Moka bela Sladkor ......... Meso (gtj-reje) sprednji deli zadnji „ 1 Meso telečje ...... < Meso koMranovo • • • . Slanina (»oljen«) • • • • Gniat, kuhana Maslo sirovo Sir (ementalski) • • • • • KokoJi . . • Piččanci Polenovka suha . • • • • „ ' namočena Riž........ Fižol Bob......... Zelje (sladko) . K \ ..... 0,8 kg i-k| K 4 82 k? 4 44 kg 7 20 kg 2 40 do 2 60 kg . 4.40 $o 5.40 kg .....K 12 — kg . . . . K 6— kg . . . . . K 5-40 kg K 7 50 do 8-50 ena K 8-— do 4-— eden . , . K 2-20, 2 40 kg . 1-28 kg K 2— kg K 1 28 kg K 1 60 kg K —-40 kg Zelje (kislo).........104 Kifla repa....... ......& ~^4 Ječmen ^ Fižol (stročji) vinarjev Krompir „ Paradižniki „ Radić „ Salata . Česen „ Čebula „ Jajca » Buče , Pesa » Malancane , Kumare m Mleko - b4 kg K2 - 2G0 ...... 82, 48 kg .......20 do 24 kg ...... 32, 40 kg • •••• 4 do 6 merica ..... 8 do 10 glava ....... 4, 6 glava ......K 64, 72 kg • večje 18,20 komad ......4, 6 komad • 4 do 6 komad • ••«.. 2, 4 komad • 6 do S komad ....... 56, 80 liter pridna, poštena, za vsa domača dela, tudi kuhanje, se sprejme takoj pri slovenski družini. Naslov pove uprava Edinosti. Služkinja, f Zaloga dalmatinske^ vina lastnega pridelka iz Jesenic pri Ornišu Filip Ivanišević ulica Torre bianca 18, Telefon 14-05 B Prodaja na drobno in na debelo. S GostiIna-Buffet v ul. Nuova it. 9, v ka-^^ teri toči svoja vina prve vrste. I I I J Razne vesti. »Bojni list — Feldzeitung« je ime listu, ki ga lzcaja vojno ministrstvo za častnike in vojake v nemškem in 6 drugih jezikih monarhije- in sicer kot poseben odtis »Streffleurs Militaerblatta«. Odslej morejo tudi privatne osebe naročati ta list, ki vsebuje poljudne opise militaričnega in političnega položaja, gospodarska raz-motrivanja, opise posameznih junaštev, pripovedke znanih domačih pisateljev, vesti iz domovine, kratka poročila o važnih svetovnih dogodkih itd. Tekst ie o-premJien s številnimi zemljevidi. Ust je primeren dar za vojake in spomin na veliki čas, ki ga preživljamo. Izhaja tedensko v obsegu 24—32 strani in znaša naročnina K 2.50 za četrtletje. Naroča se: Dvorna knjigarna L. W. Seidel in sin na Dunaju, I. Graben 29. ZOBOZDRAVNIK "V Dr.J.Cermak se Je preselil in ordinira sedal v Trstu, ul. Poste veccliie 12, vogal ulice delle Poste. Mm zo&ov DreziJoMina. Hiranje. UMETNS ZOSJi, pravo dansko maslo najfinejše maslo proda se po dnevnih cenah trgovini specijalitete. Sueže čajno maslo, Jajca, perutnina in cHujačim. Trst, ul. (ampanils if. 15 Čimprej bom prejel dnevno štajerske perutnine in divjačine. Zeleznato Kina-vfno serravaiio za bolehne in rekonvalescente. Provzroča želodec in voljo do jedi, utrjuje ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečlh zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS. spričevali. IZBORNI OKUS. Lekarna Serravaiio - M Kr&siilne Y Fpregen* od vsaitep-a tudi če ni ud Eairujrp, tiir jih obie- M II 01 večje zreško pc ao-5tuj<» |2 jO govoru. Trgovceni £ otvfcija čekovne račune z dnevnim cbr<«itt>-J vanjero. t Rentni davtk pleCuje sadruga sam a. X YWa se" lahko po eno krono. | IMM taCuc 75J71 MM Ml. ^ neomejenim Jamstvom i ulica S. Francesco štev. 2, I. nadst : .................................... »■■gHBJI, ______________________- - -J" ) iUBWl t * Posojila J; ♦ daje na osebni kredit in na zastave ♦ J'a • proti plačilu po dogovoru. % ♦ ~ O X Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 % J dopoldne in od 3 do 5 popoldne. % ♦ _ ♦ ♦ Priporoča male hranilne skrinjice, ki ♦ ♦ so posebno primerne za družine. ♦ SM&MATim Trst, Via Caisa dl Rlsparmlo štev. 5 (Lastno poslopje) KUPUJE IN PRODAJA: n VLOOB HA KNJIŽIC« ITLIJALKE: AKREDITIVI, ČEKI W NA; ESKOMPTUJE vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje In blago ležeče v Javnih skladiščih SAPE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi ^JADRANSKA._ MENJALNICA 4xo pd dam vloga 4® dneva radio, lUatai davafe pl*dn> Mal obabrotoBE TIM • ia Uran dogovoru. ITLIJALKE: DUBROVNIK KOTOR SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NA KAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Žtrahaa sveza s AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. UMi od • do 12V, pop. lil od S1/, do 5 pop ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija Žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ESKOMPT MENEČ