• Nove novičke: Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica GOBE, DA TE KAP VOLITVE PRED VRATI OBČINA PREMALO AGRESIVNA? SPECIALKA NEMŠKIH OVČARJEV §11 n , v lil • Reportaža: KUPONOV KOLIKOR • Vaš intervju: JANEZ ŽLINDRA • Predavanje: ASTROLOGIJA IN SODOBNI ČAS • Šport: RAZBURLJIV ZAKLJUČEK ONL TRGOVINA »Mia, ZA DOM IN OBRT barve, laki, lepila, čistila, tehnično blago Ribnica, Grič, c. VII/3, telefon 862-287 Vam nudi po ugodnih cenah: IUPOL 30 kg 2.378,00 BELTOP 0,901 656,80 JUPOL 25 kg 1.819,00 NITRO ČISTILO I 166,30 JUPOL 8 kg 814,00 NIVEDUR 25 kg 999,50 JUPOL 3 kg 392,00 IZOTEKT 3.949,40 BELTON 0,901 473,20 LEPENKA STR. 826,40 Vabljeni na ugoden nakup! *************************************** * pizze vseh vrst sadne kupe, sladoledi pestra ponudba pijač NOVO; hamburgerji topli sendviči POSEBNA PRILOŽNOST: * Skupina, ki naroči 6 pizz, dobi eno brezplačno 5 PRIČAKUJEMO VAS S PRIJETNO GLASBO * IN PRIJAZNO POSTREŽBO! * * Delovni čas: vsak dan od 10.-23. ure 6 * JANI JUVANČIČ ^ 61316 ORTNEK, tel. 0611781-140 *************************************** PROIZVODNI PROGRAM: vodovod, centralno ogrevanje, klima, kleparska in ključavničarska dela. ZAČELA SE JE KURILNA SEZONA! Ne pustite se presenetiti. Sporočite nam morebitne pomanjkljivosti vaše kotlovnice, odpravili jih bomo strokovno in pravočasno! PODJETNIKI IN OBRTNIKI! Centralno ogrevanje delovnih in poslovnih prostorov vam izvedemo najceneje s pomočjo rabljenih, a kvalitetnih LTZ kotlov in oljnih gorilcev. Prezračevanje poslovnih prostorov, bifejev, gostiln in drugih lokalov izvedemo najceneje ob hkratnem izkoriščanju odpadne toplote, kar znatno zmanjša stroške ogrevanja. PISANA MAVRICA ZNANJ IN IZKUŠENJ kovinar kocevje Reška cesta 23 tel.: 854 112 DE Inštalacije: 851-453 DE Kleparstvo: 851-408 ************************** UVODNIK Čeprav nam v zadnjih mesecih ne prizanaša tako vreme kot gospodarstvo, nam vse skupaj kar nekako uspe previhariti. Da vse ni tako črno, zna včasih poskrbeti narava sama. Gob in polhov je letos v izobilju, po vseh živalskih vrstah, ki smo jim priča v zadnjem času, pa se ni bati tudi slabe lovske sezone. Odprl pa se je tudi lov na volilce, ki jih želijo v svoje mreže ujeti nasmejani obrazi s plakatov. Kljub temu, da je za obiranje jesenskih darov poleg znanja potrebno tudi nekaj trikov in sreče, se nam ni bati, da ne bi pred zimo vsakdo naredil nekaj zaloge. Potem pa bo prišla pomlad in ozelenela bo trava... UREDNICA VSEBINA str. 4-5 Visoki politiki križarijo po naših krajih brez recepta za ozdravitev cestnih križev str. 6-7 Dežja je oktobra padlo največ v zadnjih 100 letih, 100-letna pa je tudi gobarska sezona str. 8-9 Eni imajo srečo, drugi pa smolo str. 10-11 Astrologija ni hec ampak stroka, ki vam najde mesto v vesolju str. 12-13 Kontra verzni direktor KGP čvrsto verjame v svoje vizije str. 14-15 Naši gospodarstveniki skušajo firme obdržati nad vodo. str. 16-17 Kočevski val na razpis, Poljanci pa protestirajo str. 19 Domači »fusbalisti« so končali svojo ligo S PROSTO ROKO: mSAi-UAu' C' / /// Jesenske zaloge KREACIJA ESTETIKA TRGOVINA OBLIKOVANJE D.O.O. tel.: 061/863-412 Šeškova 43, Ribnica — vhod iz Struške * umetniške slike * unikatni spominki * lepa darila * časopisi in revije * cigareti * RIŠEMO PO NAROČILU NA: platno, steklo, papir, les... LEPOTA ROČNIH DEL JE V NJIHOVI UNIKATNOSTI! Novi c E NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 790 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. Volitve pred vrati ČAS SVOBODNE IZBIRE Le še dober mesec je do prvih volitev v samostojni Sloveniji, zato stranke tudi na našem koncu mrzlično iščejo poslance za državni zbor in državni svet. Zaradi zapletene volilne zakonodaje bodo morale imeti kar srečno roko pri izbiri kandidatov, saj bodo morali poleg strankarske podpore zbrati tudi glasove ostalih volilcev v volilnih okrajih. Medtem, ko so morebitne koalicije in imena še precej skrivnostna, so na našem koncu svojo predvolilno kampanjo že začela znana strankarska imena SKD, predsednik Lojze Peterle in predsedniški kandidat Ivan Bizjak. Strankarski prvak se je v petek, 23. novembra najprej poklonil spominu žrtev poboja v Kočevskem Rogu, se sestal z kočevskimi ženami, obiskal Dom upokojencev in Melamin ter se napotil v Loški potok na ustanovitev tamkajšnjega krajevnega odbora stranke. Popoldne se mu je v Ribnici na shodu pred Miklovo hišo pridružil še Ivan Bizjak, Peterletov obisk pa se nadaljeval še z družabnim srečanjem v Globeli in končal v Kočevju z okroglo mizo o problematiki Kočevske. Predsedniški kandidat Ivan Bizjak v pogovoru z ogorčenim volilcem Dokaj zahteven program se je vsaj v meri, kolikor smo ga uspeli spremljati, odvijal v zadovoljstvo tako gostov kot gostiteljev. Kako tudi ne, saj je bil Peterle v času svojega predsedovanja - če smo prav šteli - na našem koncu vsaj sedmič. Stranka ima v obeh občinah tudi vsaj po tri krajevne odbore, tako da imajo strankarski veljaki kam prihajati. Novost je bila obisk politikov v družbenem podjeteju Melamin, ki je bil po nekaterih pripombah tudi sporen,saj naj politika v podjetjih ne bi imela kaj iskati. Problem so rešili tako, da so na srečanju s Peterletom sodelovali poleg vodilnih tudi v podjetju zaposleni poslanci kočevske skupščine. Poklon 14. talcem iz Travnika naj bi imel poseben pomen zato, ker so te žrtve italijanskega nasilja imele dalekosežne posledice tudi za povojne odnose med vasmi v Loškem potoku. Precej manj srečno roko pa so imeli organizatorji pri predstavitvi predsedniškega kandidata Ivana Bizjaka v Ribnici. Slabo udeležbo pa bi lahko pripisali pomanjkljivi propagandi, istočasni prireditvi v TVD Partizan in tudi nenavajenosti Ribničanov na javno izkazovanje svoje politične pripadnosti. Peterle je v svojem znanem slogu komentiral opazko mimoidočega, da tega že ne bo gledal, z besedami: “Hvala bogu, da so taki časi, da lahko svobodno izbira ! “ Bizjak je v svojih razlogih za predsedniško kandidaturo izpostavljal svojo neobremenjeno politično preteklost, posluh za težave državljanov in skladnost z evropskimi krščanskimi načeli. Na poznejši tiskovni konferenci je poudaril, da je kot predsednik družbenopolitičnega zbora čutil tudi probleme iz našega okolja, vendar je vprašanje, kako so se potem reševali izven skupščinskih pristojnosti. Ivan Bizjak se v Kočevju tokrat ni pojavil zaradi obveznosti v skupščini in predsedniškega soočenja s konkurentom Jelkom Kacinom istega večera v Dobrni. Slavnostna skupščina DRNOVŠEK Z GOSPODARSTVENIKI Na dan 500. obletnice cesarjeve podelitve patenta o svobodnem krošnjarje-nju, 23. oktobra, je bila v prostorih Zavarovalnice Triglav v Ribnici slovesnost, s katero je novomeški Pionir formalno zaključil svoja dela pri obnovi Ribnice od Johanove hiše do Kareja in banke z SDK-jem in zavarovalnico. Slavnostna seja, na kateri bodo podeljene občinske nagrade in priznanja, bo 6. novembra, slavnostni govornik pa bo Janez Drnovšek. Predsednik vlade bo obisk izkoristil še za pogovor z ribniškimi gospodarstveniki. Okrogla miza v Osilnici OBČINA PREMALO AGRESIVNA ? V prejšnjih NOVIH NOVICAH smo napovedali, da bo na okrogli mizi v Osilnici o ukrepih za reševanje obmejnih problemov Zgornje kolpske doline več kot na proslavi ob občinskem prazniku povedal notranji minister Igor Bavčar, vendar ga tja v nedeljo, 18. oktobra ni bilo. S to problematiko pa se v Demokratski stranki zadnje čase precej ukvarja njen podpredsednik Tone Peršak, ki pa kljub temu udeležencem ni mogel ponuditi zadovoljivih odgovorov. Demokrati so z organizacijo okrogle mize šli očitno po kostanj v žerjavico in se pri tem opekli kot vsi, ki prihajajo reševat globoko prizadete, če že ne celo življenjsko ogrožene obkolpske prebivalce od zunaj. Peršak je krivdo za zavlačevanje z gradnjo obkolpske ceste naprtil ministrstvu za promet in zveze, predsednik kočevskih demokratov Franc Bartolme pa je pritegnil kritikam na račun kočevske občine, da je premalo agre- sivna na republiki. Krajani Osilnice niso bili zadovoljni s precej medlimi obljubami o pričetku gradnje ceste spomladi, zato so sprejeli zahtevo, da ne bodo dovolili asfaltiranja niti kilometra ceste kjerkoli v kočevski občini, dokler ne bo narejena obkolpska cesta. Na neumnost in nesmisel takega početja sta jih opozorjala tako predsednik kočevske skupščine Mihael Petrovič kot vlade Alojz Petek, saj po njunem mne- nju s tem ne bi prav nič prizadeli republike, ki je dolžna reševati in rešiti probleme, povezane z mejo. Odsotnost visokih gostov z republike je očitno usmerila srd krajanov na domače veljake, to pa je že voda na mlin lokalnim političnim silam, ki si prizadevajo z rušitvijo vlade rešiti večji del kočevskih problemov. Koliko bodo pri tem uspešne, se bo pokazalo na četrtkovem zasedanju skupščine, krajanom Osilnice in sosednjih z mejo od matične domovine odre- Ribniška obvoznica CESTA ZARISANA zamh vasi pa bo v vsakem primeru treba ponuditi več kot zgolj druge ljudi na oblastnih položa- jih- Republiška uprava za ceste je na pobudo ribniškega IS naredila idejni projekt ribniške obvoznice, ki ga podpirajo tudi na tukajšnji krajevni skupnosti. Idejni projekt je bil predstavljen tudi podjetjem, mimo katerih bo tekla cesta zaradi nje spreminjati občinske plane. Obvoznica bo po zadnjem ovinku na Bregu speljana čez travnike in pašnike do sedanjega odcepa čez progo v Gornjih Lepovčah. Trasa obvoznice teče naprej po cesti mimo železniške postaje in Inlesa čez Melesov nakladalni plato in se v ovinku, ki dopušča hitrost 60 km/h, priključuje na križišče v Hrovači, od tam naprej pa po že zgrajeni obvoznici do Male Hrovače. Tu je predvidena kot alternativa nova trasa ceste mimo hiš in novo križišče, s katerim se obvoznica priključuje na cesto proti Kočevju pod precej manj ostrim kotom kot v sedanjem križišču. Usoda obvoznice je odvisna predvsem od soglasja Inlesa in Melesa, saj ga pogojujeta z ureditvijo nivojskih dostopov do železnice in za- dostnim številom parkirišč za pohištevni salon. Križišče v Mali Hrovači za sam začetek gradnje ceste ni bistvenega pomena, saj z manjšimi korekturami lahko ostane tako kot je, križišče na Bregu pa je zanimiva lokacija za novo bencinsko črpalko, ki jo Petrol namerava seliti iz Žlebiča. V idejnem projektu obvoznice je zarisana tudi smer pešpoti in kolesarske steze iz Brega in Griča proti Ribnici, to pa je razlog več, da se na obvoznico končno preusmeri hrupen in nevaren tovorni tranzit mimo šole. Ob vseh soglasjih bo potrebno zagotoviti za ureditev obvoznice še nekaj domačega denarja, na kar pa bo potrebno razmišljati ob sprejemanju naslednjega proračuna. ter strankam, saj bo treba PETROL V SODRAŽICI? Medtem, ko v Soražici še čakajo, kdaj se bo Komunala lotila urejanja kanalizacije na levem bregu Bistrice, razmišljajo o pločnikih do mosta na Prvomajski ulici in čakajo poštarje, kdaj jim bodo priključili telefone na prenovljeno telefonsko centralo, se krajani vasi Jelovec nad Sodražico nimajo več nad čim pritoževati. Pravkar so dobili v vas telefonske priključke, zgradili pa so tudi protipožarni bazen za 100.000 1 vode, s katerim se bodo počutili varnejše tudi v primeru pomanjkanja vode. V Sodražici že iščejo tudi primerno lokacijo za bencinsko postajo, saj se za to možnost zanima Petrol v primeru, če bodo selili sedanjo postajo v Žlebiču. NOVO POKOPALIŠČE SE JE PRIJELO Pokopališče s kapelico in mrliškimi vežicami je vse do kar dolgotrajne izgradnje izgledalo kot tujek, na katerega se bodo krajani Dolenje vasi in Prigorice težko privadili. Ker pa je dosedanje pokopališče sredi vasi povsem neustrezno in ker je nov objekt postal pravi lepotec, so se na novo, kakih 700 m od kraja oddaljeno lokacijo krajani že kar navadili. Že od avgusta naprej na novem pokopališču pokopujejo pokojne, po novem skupščinskem odloku pa je odslej obvezna tudi uporaba mrliških vežic. Edina in to kar velika hiba celotnega pokopališkega kompleksa je njegova cena, saj je veljal po podatkih iz zadnjega skupščinskega zasedanja kar 26 miljonov tolarjev. _ DEŽ ODKRIL POMANJKLJIVOSTI Oktobrsko deževje je na našem koncu napravilo kar nekaj jezer. Večina jih je na srečo jesenska naravna znamenitost in ne napravijo dosti škode, nekatera pa so prav nadležna. Tako je npr. jezero na Ugarju, ki zalije most v Zalužje, tako, da je edina prava cestna povezava s to vasjo možna preko Prigorice. Jesenski nalivi pa so odnesli še 20 m te ceste, tako da je višji most na Ugarju še toliko nujnejši. Vse bolj pogosto in nadležno pa postaja “jezero“ na križišču pred lovskim domom oz. Rikovim ZPO-jem. Promet proti Ugarju oz. proti Opekarski ulici je bil v soboto, 17. oktobra, skoraj nemogoč, saj premajhni kanali niso mogli sprejeti vse vode. Narava je tudi na tem mestu opomnila na staro rano Opekarske in okoliških ulic- neurejeno kanalizacijo PRIMER STERK RAZREŠEN m J* V Pred letom in nekaj meseci smo pisali o križih in težavah zasebnika Alojza Šterka pri pridobivanju soglasja za ureditev prostora pri njegovi čevljarski delavnici, iz katerega se je širil smrad in plesen. Kot kaže slika, se je primerk Šterk razrešil. Stanovalci bloka pri cerkvi v Kočevju so le dali soglasje za preureditev kolesarnice v lokal, tako da bodo namesto “discoteke“ za okoliški naraščaj imeli pod okni precej bolj mirno in koristno dejavnost: trgovino z ortopedskimi pripomočki. KULTURNI DAN PO TRETJESOLSKO 8.oktober, kulturni dan, so si učenci tretjih razredov ribniške osnovne šole zastavili kar se da ustvarjalno. Spoznali so se z grafičnim in likovnim oblikovanjem plakatov na temo človekove pravice, odkrivali so po vzoru TV oddaje Ona in On “čudne reči“ iz babičine skrinje, uprizorili so modno revijo v starinskih oblačilih, izdelovali preproste igračke in okraske iz zrnja ter obudili starinske družabne igre. Prijazen in poučen kulturni dan, kakršnih bi si učenci še želeli! »T NOVE T7 NovicE NOVE NOVIČKE ii Gobarski rekordi GOBE, DA TE KAP Na višku gobarske sezone, ko je oktobrski dež dodobra razmočil zemljo, so gobe kar ponorele. Kako bi lahko drugače označili najdbo srečnega gobarja Mikija Stanojeviča iz Ribnice, ki je nekje (kdo bi si upal povedati kje?!) v ribniško kočevskih gozdovih naletel na pravi gobarski Eldorado: 7,5 kg jurčkov na dobrih dveh kvadratnih metrih površine. Seveda so morali biti vražje veliki, da se jih je toliko stlačilo na tako majhnem prostoru. Največji je tehtal kar 180 dkg, okrog mogočnega korena je meril 40 cm, klobuk pa je meril v premeru 24 cm. Iz štora mu je poganjal drugi jurček - orjak, ki je bil “le“ za kg lažji. Reakcije srečnega najditelja so bile najbrž kak teden dni pomembna tema gostilniških debat, saj je trofeja krožila od ene v drugo tistega oktobra kot včasih kakšen uplenjen medved -velikan. Rekorderja si je v družbi kakih 200 drugih različnih gob pri predsedniku ribniškega gobarskega društva Viktorju Oblaku ogledala tudi gospa Ostrovškova iz sežanskega društva, kjer so prav tedaj pripravljali razstavo. Dober glas ribniških gobarjev je tako hitro segel v deveto vas. Komaj se je pomirilo vznemirjanje v gobarskih vrstah, se je pojavil nov rekorder. Gospa Tončka Škufca je na razmočenem Brezju zakričala od presenečenja, ko je med poležanim prapro-tjem zagledala jurčka, ki je obležal pod lastno težo. Kako tudi ne, saj je tehtal kar 1,98 kg, klobuk pa se mu je razlezel kar na 34 cm premera. Družbo mu je delal še 90 dekagramski jurček, oba pa sta bila zdrava kot dren in sta medtem že napolnila kar nekaj kozorcev za vlaganje. G. Škufčeva je kot upokojenka strastna gobarka, vendar kaj takega na svojih vsakdanjih obhodih še ni doživela. Pa tudi velika večina drugih gobarjev ne, zato vam v izziv in zavist jurčke - rekorderje pokažemo še v živo. :::::::::::::::::::::::::::::::::::: ■lil! ;v: m»«!»!: es nr I vX.vIvXv'.vXv!; lilllllti _ ^vXvXvIvIvXv! ::i5vX;XvXvX;X;X ;XvX;X;X;X;X;X; IvX;!;XvX;X;lvX ********************************************* Kinološko društvo Kog MEDNARODNA SPECIALKA NEMŠKIH OVČARJEV Kinološko društvo Rog Kočevje je na novem poligonu, ki ga je uredilo spomladi na Trati pri bivšem skladišču eksplozivnih sredstev, v soboto, 24. oktobra, priredilo mednarodno razstavo nemških ovčarjev. Na okrog 500 m2 poligona se je zbralo več sto ljubiteljev psov, ki so primerjali kvaliteto svojih ljubljencev v močni konkurenci. Psi so bili razporejeni v 6 panog glede na starost, stroge sodniške oči pa so ocenjevale pasjo strukturo in kondicijsko pripravljenost. Delovnim psom so preverjali tudi streloplašnost (rekacijo na pok). Udeleženci so tako dobili občutek, kakšnega psa imajo, to spoznanje pa vpliva tudi na razplod oz. izboljšanje pasme. Za okrog 30 članov tega novega kočevskega kinološkega drštva je bila to prva organizacija javne prireditve, zato so so jim gostje prav gotovo odpustili kakšno manjšo pomanjkljivost. Strogim sodnikovim očem ne uide nobena malenkost NAGRADNO ŽREBANJE S: v K&SS Si: A:* Sg.SSffijS SSiSi is&SSiSS Jelkino Super jesensko presenečenje TOLIKO KUPONOV KOLIKOR RIBNIČANOV NoTicE Mercatorjeva nagradna akcija Super jesensko presenečenje je doživela vrhunec z nagradnim žrebanjem 23. oktobra v nabito polnem ribniškem TVD Partizan. Dvorana je bila premajhna za preštevilne lastnike Jelkinih nagradnih kuponov, ki so ob zabavnem programu dobre tri ure napeto pričakovali, da bo sreča potrkala tudi na njihova vrata. Najsrečnejši nagrajenec je bil vsekakor JOŽE PRAZNIK, ki je novo katrco zapeljal do bližnjega Prijateljevega trga. Organizatorji zakjučne prireditve prav gotovo niso pričakovali tolikšnega odziva, saj bi bila za žrebanje preko 12.200 nagradnih kuponov, modno revijo, srečolov in nastop prve dame slovenske popevke Marjane Deržaj najbrž primernejša velika dvorana sosednjega Spornega centra. Moderator prireditve Mile Bitenc je kot star znanec Mercatorjevih prireditev kljub temu znal ohraniti napeto vzdušje prav do konca. Svoje pa so k uspehu prireditve prispevale seveda mikavne nagrade. 30 so jih podelili srečnim lastnikom izžrebanih kuponov, 12 nagrad pa je romalo v dvorano k tistim, ki so imeli mirno roko na kolesu sreče. Nagrade so odšle prav na vse konce ribniške občine in tudi na bližnje Bloke, kar priča o udomačenosti Jelkinih prodajaln in dostopnosti njenih prodajnih artiklov na Ribniškem. Naj omenimo le prve štiri nagrajence: RAJKO ZAKRAJŠEK je odpeljal Inle-sova vhodna vrata v Novo vas; MIRA KRAJEC iz Srednje vasi bo šla z Riko-holdingom 7 dni na Roglo; MIHA GORNIK bo 3 t Gabrovega cementa porabil doma v Danah; MARIJA DEBELJAK iz Hriba pa si bo s pomočjo M-turista na Miklavža ogledala Dunaj. Kaj pa bo z glavno nagrado, popularnim R 4, naredil njegov novi lastnik? 37- letni JOŽE PRAZNIK iz Stritarjeve domačije v Podsmreki je pravkar kupil stanovanje na Prijateljevem trgu, ki ga opremlja tudi z nakupi pri Mercatorju. Nakup pomivalnega korita se mu je obrestoval s katrco, z njeno pomočjo pa si bo opremil stanovanje do konca. NAGRADNI KUPON št. 133? Ime in priime Naslov:.... Telefon: velja pri nakupu nad 3.000 SIT V ... ŽELIMO VAM VELIKO JSÜfll) Mercator-Jelka, Ribnica, d.d. K uspehu Super jesenskega presenečenja je pripomogel predvsem velik odziv kupcev - v igri je bili toliko kuponov, kolikor je Ribničanov. Mercator Jelka se jim zahvaljuje za sodelovenje in zaupanje, prav tako pa tudi številnim ribniškim delovnim organizacijam in zasebnikom, ki so prispevali nagrade. Posebna zahvala za sodelovanje na zaključni prireditvi pa velja Agrokombinatu in Tobačni tovarni, ki sta s svojimi izdelki razvajala prisotne. NovVcE CRNA KRONIKA ZBIL PEŠCA ODKRILI “PRESVERCAN“ Z MOTORNIM KOLESOM AVTOMOBIL 10. oktobra se je zgodila prometna nesreča na območju Goriče vasi. Voznik R 4 I. A. iz Velikih Lašč je vozil iz smeri Kočevja proti Ribnici. Ko je pripeljal iz Nemške vasi je naletel na skupino pešcev, v kateri je poleg sebe rinil kolo z motorjem F.A. iz Dolenje vasi. Zaradi nepravilnega prehitevanja je voznik avtomobila zbil pešca, da je skupaj z motorjem padel po vozišču. Pešec je bil laže telesno poškodovan in prepeljan v Ljubljano, voznik pa je bil preizkušen z alkotestom, ki je pokazal 1,6 g/kg alkohola. Odvzem krvi so zaradi suma vinjenosti odredili tudi pešcu, zoper oba pa bo podan predlog k sodniku za prekrške. PREKUPČEVANJE Z GOBAM! 11. oktobra so na Policijski postaji Ribnica prejeli obvestilo, da se v Loškem potoku nahajata kombija delniške in novogoriške registracije, iz katerih se nekaj preklada. Policisti so na kraju dogajanja ugotovili, da je voznik iz Hrvaške na nedovoljen način pripeljal v Slovenijo okrog 100 kg gob in jih prodal Novogoričanu. Ker je voznik hrvaškega kombija pred prihodom že zapustil območje Slovenije, so o njegovi dejavnosti obvestili organe sosednje države. POŠKODBA PRI DELU V Inles Hrast d.d. se je dne 21.10.1992 ob 10.30 kri pripetila huda poškodba pri delu. V oddelku za izdelavo posebnega programa oken je delavec K. M. na miznem rezkalnem stroju obdeloval polkrožni okenski element. Zaradi neustrezne nastavitve višine krožnega vodila, neuporabe varnostnih zapor in šablone pri obdelavi obdelovanca, je prišlo do povratnega udarca obdelovanca, pri čemer je delavcu leva roka zdrsnila v nevarno območje rezila. Pri tem je prišlo do tako hude poškodbe, da so mu morali na UKC amputirati štiri prste. Na Travni gori prodam gradbeno parcelo za vikend 670 m2 z gradbenim dovoljenjem. Cena po dogovoru. Telefon: (061) 454-639 12. oktobra so ribniški policisti pri rednem delu na terenu naleteli na R 21 sumljivega izvora. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je lastnik avtomobil na ilegalen način pripeljal iz Avstrije in ga registriral na podlagi drugega prometnega dovoljenja. Številko motorja in šasije si je sposodil iz razbitega in nevoznega avtomobila iste znamke na tak način, da je preuredil številke na “uvoženem“ avtu. Ko bodo zbrani vsi podatki, vključno s poročilom o carinskem prekršku, bo zoper lastnika podana kazenska ovadba. PREVENTIVNA AKCIJA ZŠAM Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Kočevja je v sodelovanju s tamkajšnjim Avto - moto društvom, policijo, svetom za varstvo in preventivo ter zavarovalnico Tilia v soboto, 24.oktobra, izvedlo preventivno prometno akcijo. Na treh mestih v Ribnici in Kočevju so zaustavili okrog 200 vozil in jih napotili na preventivni tehnični pregled. Šoferje so tako opozorili na manjše pomanjkljivosti na vozilih od zavor do svetlobnih teles. V tem letnem času so bili posebej pozorni tudi na gume, prostovoljni udeleženci akcije pa za odkrite napake niso bili kaznovani temveč le opozorjeni. ZŠAM je v uniformah prisotna tudi na drugih akcijah, kjer je potreben nadzor v prometu: javnih prireditvah, začetku šolskega leta in šolskih kolesarskih izpitih. N o vi c E MEJNE ZNANOSTI ~~ .......... ~ Predavanje ASTROLOGIJA IN SODOBNI ČAS V Miklovi hiši v Ribnici se je v petek, 16. oktobra 1992 ob 18. uri zgodilo predavanje g. VIKTORJA GERKMANA, kliničnega psihologa, z dvoumnim naslovom ASTROLOGIJA IN SODOBNI ČAS. Dvoumnim zato, ker je marsikdo iz sicer polne dvorane pričakoval bolj komercialno oz. “laično“ razlago horoskopa, kakršnega smo navajeni iz dnevnega časopisja. PREDSTAVITEV ASTROLOGA G. VIKTOR GERKMAN je avtor knjige z naslovom ASTROLOGIJA: veda o značaju in usodi, ki je izšla kot posebna izdaja revije AURA v Ljubljani 1.1991. Knjigo bi lahko označili kot pravo malo enciklopedijo o astrologiji, kot učbenik, ki po svoji vsebini gotovo presega vse tovrstne, pri nas izdane knjige. Vanjo je avtor skušal prenesti svoje dolgoletno intenzivno študiranje astrologije. Predstaviti veličino človeka Gerkmanovega kova je sila zahtevna naloga, mirno pa ga lahko postavimo ob bok starejših kolegov prof. Trstenjaku in Pečjaku. ZGODOVINA ASTROLOGIJE V uvodu se je g.Gerkman dotaknil zgodovine astrologije, ki je po nekaterih predvidevanjih stara dvajset tisoč let, brez dvoma pa je ena najstarejših ved sploh. Astrologija je veda o tem, kako so najrazličnejši pojavi v kozmosu med seboj povezani. Že prav zgodaj so ljudje odkrili, da je gibanje nebesnih teles povezano z našimi dogodki. Kot se vrtijo nebesna telesa, se vrtijo tudi človeške usode, tako z njih gibanjem lahko sklepamo usode posameznih ljudi. Tako je nastal neke vrste simbolični sistem, v katerem ima vsako nebesno telo svoj pomen. POMEN NEBESNIH TELES Sonce simbolizira avtoriteto (očeta). Pomeni izvir, začetek življenja, je njegov hranitelj in njegov cilj. Vsak človek je sonce in kot tak nespodbitno središče vesolja, center sveta. Simbolizira človekov duhovni pol. Luna simbolizira čustvenost (mater). Simbolizira vse neizoblikovane, delno izoblikovane, pa tudi popačene ali izrinjene vzorce in oblike, ki so lahko podlaga za nadaljnje oblikovanje, dodelavo, razvoj...Simbolizira materialni pol. Zemlja se v astroloških učbenikih ne pojavlja med planetnimi simboli, vsaj v večini ne. Merkur je planetarni arhetip notranje komunikacije (t. j. mišljenje) in zunanje komunikacije (t. j. seznanjanje in sporazumevanje). Venera je simbol za privlačnost vsega, kar doživljamo kot dobro, prijetno in lepo. Najbolj se njeni procesi izrazijo v LJUBEZNI. V njej doživimo magično moč Venere, saj nas dobesedno prestavi v drug svet, ki je nekakšen predokus nebeške popolnosti in predanosti življenju. Venera nas očara s svojo polnostjo, nas prevzame, navdahne, pa tudi opije in oslepi za vse drugo. Napravi nas lahkotne in igrive, prepuščene navdihu trenutka. Mars pa simbolizira vse, s čimer se lahko potrdiš, dokažeš (vsaka aktivnost). On je tisti, ki poželi, ki načrtuje in svojo zamisel udejanji. Jupiter in Saturn simbolizirata človekovo vraščanje v družabno življenje. Jupiter pomeni ekspanzijo, nezadržno napredovanje bodisi v dejavnosti bodisi izkušnji, pa tudi razumevanju. Z njegovo močjo in pomočjo stalno poskušamo širiti svoj svet. Saturn postavlja meje, s tem pa določa obliko nekega pojava. Meje so povezane s pojmom polarnosti. Polarnost je pojav, ki sploh omogoča razlikovanje med bitjem in njegovim okoljem, med jazom in ne-jazom. Odkritje zadnjih treh nam znanih planetov (Uran, Neptun, Pluton) je imelo najbrž mnogo večje posledice za astrologijo kot za astronomijo. Novejša astrologija imenuje transsaturnske planete tudi transcendentne. SE ČLOVEK RES RAZVIJA ? G.Gerkman je družbo označil kot aparat nasilja, saj le-ta ni N o vvi c E MEJNE ZNANOSTI zainteresirana, da bi bil človek res človek. Od njega pričakuje, da bi bil le eden od člena v kolesju. Tako je človek v veliki meri proizvod socialne sredine, iz katere izhaja, sistem vrednot, po katerih naj bi se človek ravnal, pa se zelo hitro spreminja. Nič pa ni tako tipsko, da ne bi imelo svoje usode, tudi predmeti, celo posamezna država ima svojo usodo. G. Gerkman smatra, da človek ob rojstvu ni bel, nepopisan list papirja, marveč ima že ob času rojstva določene lastnosti in na nekatere ne more vplivati. Vsa narava je povezana celota, vsak njen del vpliva na njeno delovanje. Napredek je človeka iztrgal iz neke organske celote. Tako je izkrivil svoj odnos do narave, do sočloveka, do lastnega življenja. Nastopila je kriza nazora, pogleda na življenje. Znanstveno - politično je razvoj prišel do konca... Ali se človek res počuti bolj polnega ob razvoju ? Ali mu bo sploh še kaj pomenilo, če bo določene stvari lahko počel ? Ali razvoj ne uničuje človekovega interesa do življenja? 0 REINKARNACIJI Misel, kdo sploh človek je, kako je povezan z naravo in kako je privezan na ta svet, je človeka vznemirjala že od nekdaj. Ta vprašanja so gotovo stara toliko, kolikor je stara zavest človeka. Odgovore nanja je iskal skozi stoletja in tisočletja, dokončnega odgovora pa gotovo ne bo nikoli zagotovo vedel. Tu se je g. Gerkman dotaknil reinkarnacije, za katero je menil, da mu je ni potrebno posebej označevati in dokazovati. Dokazov je dovolj, le po ustrezni literaturi je treba seči. POPOTNICA H KNJIGI Naj za konec zapišemo še spremne besede iz knjige g. Gerkmana ASTROLOGIJA : veda o značaju in usodi: “Astrologija je po vsej verjetnosti najstarejša med vsemi vedami, saj je stara več tisoč let. Pa vendar niti sodobna znanost, ki je nase tako ponosna, ni uspela ustvariti boljšega prikaza dinamike in strukture organskih celot, kot je horoskop, to temeljno orodje vsakega astrologa. Astrologija nas po treh stoletjih suhoparnega materializma in pozitivizma znova spominja, da je človek celostno bitje, prepleteno iz raznovrstnih energij, pa najsi ga gledamo v njegovi telesni, du ševni ali pa duhovni pojavnosti. Uči nas razumeti, kako je človeško bitje odraz večje, kozmične celote. Pomaga nam, da odkrivamo zakonitosti tam, kjer se je zdelo, da se dogajajo zgolj naključja. Star pregovor je dejal : značaji so usode. Sodobna astrologija, ki se v zadnjih letih nenavadno hitro vrača na oder javnega, pa tudi akademskega zanimanja, nas uči, v čem je ta povezanost med človekovim značajem oziroma lastnostmi, ter njegovo usodo. Pričujoča knjiga je obširna informacija o tem, kaj pravzaprav je sodobna astrologija. Poleg tega pa lahko služi tudi kot učbenik, saj bralca zelo podrobno seznani z osnovnimi elementi astrološke vede, ter ga usmerja v nadaljnje raziskovanje. Avtor na astrologijo gleda problemsko in kritično skozi svoje desetletne izkušnje na tem področju. Osnovne astrološke podmene nam predstavi v zgodovinskem okviru globokih starih modrosti ter jih skuša povezati s spoznanji sodobne fizike, ki na sv j način ugotavlja, da je svet nedeljiva celota.“ Du ,, D. H. ★ ☆ ★ 'NT ★ ☆ Novi c E VAS INTERVJU •jiSij!; Janez Žlindra Z GOTOVIMI KORAKI IN DEJANJI Direktor Kmetijskega gospodarstva Kočevje Janez Žlindra je Kočevar, ki je ta naziv za dosedanje Kočevce prvi javno uporabil pred letom dni na govorniškem odru v Šeškovem domu. Paradoks pa je v tem, da je po rodu prazaprav Ribničan, rojen v Vincah. Ker je po rodu iz kmečke družine, je drugi paradoks v tem, da vodi družbeno kmetijsko firmo, tretji pa v tem, da trdno verjame v potrebnost njenega obstoja in celo v njen uspešen razvoj, čeprav temu včasih precej na glas oporekajo tako kmetje, ki jim je sam omogočil kmetovanje na družbenih posestvih kot politiki, ki računajo na glasove malih kmetov in ekološko osveščenih volilcev. Kljub vsem kontravreznostim ali prav zaradi njih smo se z njim zapletli v pogovor, s katerim bomo kljub obširnim odgovorom najbrž odprli nova vprašanja. Pred dobrim desetletjem ste začeli oddajati kmetijske površine priseljencem, ki so na tak način začeli s kmetovanjem. S kakšnimi motivi ste se lotili tega projekta? V tistem obdobju je bila kmetijska dejavnost močno zapostavljena. Leta 1977 smo bili zaradi takega odnosa tik pred likvidacijo, zato smo z oddajanjem zemlje reševali tudi lastno gospodarsko situacijo. Pričakovali smo, da se bo v roku 10 - 15 let na teh kmetijah povečevala proizvodnja, zaradi povečanega odkupa pa smo načrtovali tudi razvoj trgovine, mesarije... Drugi motiv je bila prazna Kočevska, saj bi s poseljevanjem pospešili tudi razvoj infrastrukture (ceste, vodovodi, elektrika, telefonija). Pri tem nismo bili obremenjeni s takratno socialistično ideologijo, v tem smo bili korak pred časom. Ob ideološki prenovi smo šli hkrati tudi v tehnološko in preden si je kdorkoli upal načeti vprašanje razdeljevanja družbene zemlje, smo že leta 1982 del te zemlje dali kmetom. Političen sistem se je spremenil, očitki na račun Kmetijskega gospodarstva pa le- tijo iz vrst novih kočevskih kmetov in nekaterih današnjih politikov. Kako si to razlagate? Najprej o novih kmetih: Dokler ne bodo ti začeli delati po kmečko, ne bodo nikdar kmetje, ampak bodo Kočevje samo sramotili. Predvsem se ne zavedajo, da je vzpostavitev kmetije z vso infrastrukturo generacijska naloga in da se ne postane kmet čez noč. Z naše strani jih nismo nikoli prisiljevali, kaj morajo rediti. Zaradi nas lahko tudi prašiče. Nepripravljenost na sodelova- nje s KG pa je po mojem bolj reakcija na politične spremembe,kjer vidijo v farmah ostanke kolhozništva in v farmski reji nekakšno sramoto. Pri tem pa ne vidijo,da je sam obseg farme normalen tudi v evropskih okvirih, da imamo na naših farmah zajetega veliko znanja in močno svetovlano službo, da tvorijo tehnološko rešeno celoto, da dosegamo evropski nivo proizvodnje in evropsko kvaliteto mleka. Očitki niso samo splošne narave. Tudi v našem časopisu N o vic E VAŠ INTERVJU .. ........................... ' ■77777T> -77--T •xxx-x» :::::: Wf ■■■ . SSx:: W?;: wx w: m mmm W8& SSS:-::: asa ::: wss wssss M ÄW*: •«.m.:.: .... .... ... ■ so se že pojavila sumničenja, da se je Kmetijsko gospodarstvo okoriščalo prav na račun novih kmetov... Program razvoja kmetijstva je bil izdelan 1. 1986 in je vključeval farme v dolini in družinske kmetije na podeželju. Za vsakogar je bilo potrebno izdelati poseben program, vsaka enota pa je bila na podlagi tega pokrita do določene meje s strani republike, ljubljanskih občin, fonda za nerazvite in lastnih sredstev. Tako smo izdelali programe tudi za vsakega posameznega kmeta, od realiziranih sredstev pa smo si zadržali 10 % za stroške, kar pa ni bilo niti 2 % celotne investicije. Danes bi bila s plačilom take provizije zadovoljna vsaka firma, ki bi na podlagi izdelanega projekta dobila tako ugodna sredstva. Poudariti moram, da na Kočevskem brez našega angažiranja ne bi bilo niti enega samega novega kmeta. Za vsak takrat pridobljen dinar je bilo potrebno ogromno poslovnega in tehničnega napora. Poleg tega smo odgovorni tudi za namensko uporabo sredstev, čeprav so nekateri kmetje pridobljena sredstva vlagali mimo programov. Kašni so po vašem mnenju rezultati novih kmetij po desetih letih obstoja? Na podeželju smo formirali 30 novih družinskih kmetij, od katerih jih je 70 % uspelo in so v stanju, da bodo same uspele dokončati svoje kmetije. 30 % kmetij je manj razvitih in predstavljajo obremenitev za kraj. Potrebujejo nove projekte in programe in pomoč za nadaljni obstoj,več pa bodo morali sodelovati tudi- z organizatorjem. Volja in ljubezen brez kmetijskega znanja ni do- volj. 3 kmetije so prenehale, 3 - 4 pa bi še morale. Ravninske farme so še naprej družbene, lastninska zakonodaja pa še ni sprejeta. Ali je kljub temu tudi na tem področju mogoče povečevati učinkovitost s podobnimi projekti, kot ste se jih pred leti lotevali na podeželju? Prepričan sem, da bodo tudi ravninske farme dobile nove kmete iz vrst delavcev. V Polomu smo našemu bivšemu delavcu Jožetu Papežu dali hlev s senikom, 100 glav živine in zemljo v najem za 99 let. Sedaj je prijavljen kot kmet, čeprav formalno ni lastnik farme in plačuje minimalno najmenino: 10 % minimalne amortizacije. Kaj pa Kmetijsko gospodarstvo Kočevje kot celota? Ali ni morda podjetje, ki združuje pod eno streho preveč dejavnosti? KG je zaokrožena celota in že deluje kot zadruga, le da se imenuje drugače. V zaključenem krogu proizvaja, predelava in prodaja, zato ne prihaja do medsebojnih izsiljevanj in izkoriščanj v verigi. Kdor danes očita velikost farme, ne pozna dolgoročnega trenda evropskega kmetijstva, ki opušča 3 - 4 ha velike kmetije in vidi perspekivo v kmetijah s 30 - 40 ha. Majhne kmetije v proizvodnem smislu niso konkurenčne, pri nas pa je pomembnejša predvsem njihova socialna vloga na vasi. Naše farme so razvile tako stopnjo znanja, da predstavljajo znastveno inovativno bazo za znanstvenike iz univerz, njihovi izsledki pa so uporabni tako za nas kot širše za kmetijstvo. Naj omenim samo letošnjo novost: ko smo na Mlaki prešli na celodnevno pašo od spomladi do jeseni, smo v govejih hlevih redili prašiče in jih spitali od 20 do dobrih 100 kg, ko so bili že primerni za zakol. Razvijamo tudi trgovsko mrežo z novo prodajalno Kmetovalec in mesnicami, v kratkem pa bomo na Roški odprli tudi restavracijo. V kočevski skupščini je bilo slišati očitke, da se do zasebnikov obnašate monopolno in jim ne nudite svojih uslug pod enakopravnimi pogoji. Na to lahko rečem le, da so farme, klavnica in mešalnica naša last in da se obnašamo tržno. Vsakemu smo na voljo s svojimi uslugami, vendar po v naprej dogovorjenih kriterijih in ne pristajamo več na to, da bi dajali usluge zastonj. Odkupujemo tudi živino od kmetov po cenah, ki se oblikuje na trgu. Pri tem gledamo, da smo konkurenčni tako Dobrepolju, Snežniku ali ribniški zadrugi. Lahko pa komu ni všeč to, da smo gospodarsko stabilna firma. Kako pa bi za konec še javno odgovorili na očitke o ekološki oporečnosti prašičje farme v Klinji vasi? Tako, da je pri nas ekologija razvita kot v zahodnih državah. Razvili smo novo tehnologijo, nepropustne lagune, kjer se gnojevka razgrajuje, od tam pa jo razvažamo na kmetijske površine po pretežnem delu kočevske in ribniške doline. Tak izvoz gnojevke, ki razgrajena ni škodljiva za okolje, pomeni pravzaprav razselitev prašičje farme na več manjših lokacij. Stane Hafnar Lojze Peterle v Melaminu NA ZAHODU UVELJAVILI SVETOVNE CENE Kemična tovarna Melamin je kljub zamenjavi direktorja pred nekaj meseci uspela ohraniti image gospodarsko relativno uspešne in stabilne firme. Kot taka je bila predstavljena tudi predsedniku SKD Lojzetu Peterletu, ki se je zanimal tudi za lastninsko preoblikovanje in morebitne pomanjkljivosti na ekološkem področju. Direktor mag. Kozinc je v pogovoru poudaril, da se zaveda negativnega prizvoka, ki ga ima v vsakem okolju kemična firma. V Kočevju ima tovarna res ponesrečeno lokacijo (sredi mesta, neposredna bližina mlekarne...), vendar niso tako bogati, da bi si lahko privoščili selitev kakih 5 km stran. Hlape iz tovarne je mogoče zaznavati, vendar tako po količinah kot po sestavi ne ogrožajo zdravja, formaldehid pa se uporablja tudi v živilski industriji kot razkužilo. Vsi kemični izdelki Melamina so izključno plod domačega znanja, zanje pa dosegajo na evropskem trgu zanje uveljavljeno svetovno ceno - razen v Franciji, kjer vztrajajo kljub nizkemu iztržku. Zaradi hude tuje konkurence imajo na domačem trgu težave s prodajo filmov za iverke, Politik med gospodarstveniki uspešno pa se dogovarjajo za oskrbovanje s kemičnimi dodatki za papirno industrijo tudi z avstrijskim delom tovarne Vevče. S surovinami nimajo težav, delajo z lastnim kapitalom, vendar si razvoja ne morejo privoščiti brez novih vlaganj. Zunanjega kapitala pa si ne morejo privoščiti zaradi visokih obrestnih mer, brez tega pa ni tudi razvoja, zato sedanje stanje pomeni stagnacijo. Trenutno je v podjetju okrog 300 zaposlenih s povprečno netto plačo okrog 30.000 SIT, niso pa se še lotili nobene od oblik divje privatizacije, zato se ne bojijo tudi nobenih revizij, ki so predvidene v novem privatizacijskem zakonu. Inkop z novim direktorjem NUJNA TEHNOLOŠKA PRENOVA Pozornost na kočevski Inkop smo usmerili zaradi napovedi kočevskega zavoda za zaposlovanje, da pričakujejo iz tega podjetja večje število odvečnih delavcev. Informacijo smo preverili pri novem direktorju Inkopa dipl. ing. Branetu Ambrožiču, ki je alarmantne napovedi postavil v realnejši okvir. Trenutno je v Inkopu zaposlenih 168 delavcev, ki prejemajo plače v višini 80 % od kolektivne branžne pogodbe med 15. in 25. v mesecu. Pošiljanje delavcev na čakanje na delo je bolj posledica trenutnega pomanjkanja dela v posameznih fazah proizvodnje, na nekaterih drugih področjih pa morajo dajati na dodelavo tudi navzven. Zaradi izpada jugoslovanskega trga se preusmerjajo na zunanje trge, kamor izvozijo okrog 30 % proizvodnje. Začeli so poslovno sodelovati s svetovno trgovsko firmo IKEA, ki je v svojo prodajno mrežo že vključila del kopalniškega programa, prihodnje leto pa naj bi zanjo stekla proizvodnja posteljnega programa. Na zunanjih trgih pa se lahko obdržijo le ob zelo nizkih cenah v primerjavi z domačimi (za likalne mize npr. celo do Direktor INKOP-a Brane Ambrožič tri-krat nižjimi), ob tem pa morajo dosegati tudi zahtevane ISO standarde. To pa je dolgoročno nemogoče brez avtomatizirane proizvodnje in novih kadrov v razvoju. Z drugimi besedami: na Inkopu se bodo slej ko prej pojavili trajni viški predvsem manj kvalificiranih delavcev, hkrati pa iščejo marketinške in tehnične strokovnjake. Od uspešnosti slednjih bo torej odvisen obstoj podjetja in hkrati obseg za proizvodnjo potrebnih delavcev. Novic E GOSPODARSTVO - :::x:x:x:x:x:x;x:::x:x::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::;::: Riko holdingu dodelili večino delavcev TEŽKA POT NA SVOJE Ko se je v začetku oktobra iztekel rok, ki ga je novi direktor Rika Mirko Jančigaj dal sedmim družbam znotraj podjetja, da se aktivirajo kot samostojne produkcijske enote, so bile to vsaj deloma sposobne storiti le štiri: Loški potok, Rikostroj, IND in Lakirnica. Riko holding je tako prevzel nase Ricomag, Robotiko in nekdanje skupne službe, situacija pa se je naknadno zaostrila še v Lakirnici, pri kateri se je direktor odločil za radikalno potezo - vse njene delavce je poslal na čakanje. Z aktiviranjem družb z omejeno odgovornostjo znotraj Rika, ki so doslej obstajale le na papirju, naj bi postala situacija na Riku preglednejša, saj naj bi vsaka družba vzela zase po njenih ocenah le toliko delavcev, kolikor jih potrebuje za sedanji obseg proizvodnje. Lakirnica pa naj bi jih potrebovala 27, 9 pa jih je dala na holding. Lakirnica kot celota ne bi mogla delovati v holdingu, ker bi opravljala uslužnostne storitve. Zanje pa bi morala zaračunavati 20 % davek, stvari so se zapletale, sodu pa je izbil dno bojkot izdaje že izgotovljenih izdelkov za Nemčijo. Direktor ni mogel najti skupnega jezika z vodstvom Lakirnice, odpovedati so morali transport, naslednjega dne pa so vsi zaposleni v Lakirnici dobili v roke odločbe o čakanju na delo. Tega dne so ostala vrata lakirnice zaprta, za nadaljno dejavnost v tem za Rikove potrebe predimenzioniranem obratu pa bo delavce po potrebi angažiral Rikostroj. Incident je bil tako oster, da je delavcem grozil suspenz, če bi se direktor odločil za uvedbo disciplinskega postopka. Ko odštejemo zaposlene v samostojnih družbah, je Riko holding prevzel nase preko 600 delavcev. Ker je Bomag zaradi razmer na Riku v zadnjem času pretrgal z njim vse vezi, bodo morali na tem področju iskati povsem nove partnerje. Za stavbo, v kateri je Robotika, se zanimajo tekstilci, tu naj bi se kazale možnosti za sodelovanje na področju strojnih elementov. Na lastne noge postavljene družbe se bodo morale naučiti hitro shoditi, ker ima holding očitno dovolj dela s svojimi “nedonošenčki“. Kljub temu vsaj direktor vidi potrebo tudi po obstoju holdinga, saj v družbe namerava vgraditi mehanizme, zaradi katerih ga bodo potrebovale. Holding naj torej tudi perspektivi ne bi bil zgolj čakalnica za napotitev na borzo dela. Lakirnica: zaprta vrata SDK o tržnih povezavah: IZGUBE JUŽNIH TRGOV NI MOGOČE NADOMESTITI Z DOMAČIMI Podatki in analize, ki so jih pripravili na kočevskem SDK o o povečevanju izgub in padanju akumulacije tako kočevskega kot ribniškega gospodarstva v prvem polletju, so dobili pred kratkim svojo dopolnitev v informaciji o izvozu, uvozu, terjatvah in obveznostih taistega gospodarstva. Slika o stanju je tako celovitejša, zato pa seveda nič bolj rožnata. Vezi kočevskih in ribniških podjetij z drugimi republikami so se po monetarni osamosvojitvi oktobra 1991 začele močno rahljati. Podjetja so morala iskati nove partnerje, pri čemer so jih kočevska iskala in našla predvsem v tujini ob istem obsegu prodaje doma, ribniška pa so jih našla predvsem v Sloveniji, saj je tukajšnje gospodarstvo z monetarno osamosvojitvijo poleg izgube južnih trgov razpolovilo tudi prodajo v pravo tujino. Gledano v celoti se ribniško gospodarstvo ne bi smelo preveč pritoževati nad neizterjanimi terjatvami, saj je samo ravno za toliko dolžno drugim. Kočevska podjetja pa so glede terjatev na slabšem, saj so le te večje od njihovih obveznosti do dobaviteljev. Razmerja med terjatvami in neporavnanimi obveznostmi so v obeh gospodarstvih na slovenskem tržišču izenačena, do prave tujine imata obe gospodarstvi več obveznosti kot so jima tuji partnerji dolžni, v drugih republikah pa je vnovčevanje terjatev slabše od poravnavanja obveznosti. Terjatve na Hrvaškem presegajo ribniške obveznosti za 60 %, kočevske pa kar za dvakrat. Nemogoča pa so ista razmerja ribniškega gospodarstva do Srbije in BiH, saj dosegajo stopnjo 1:10. Še dobro, da je vrednostno gledano največji delež terjatev vezanih na Hrvaško (Kočevje 70 %, Ribnica 51 %), preseneča pa poslovna disciplina našega gospodarstva pri plačevanju računov iz bivših jugoslovanskih republik tudi po tem, ko so tam svoje obveznosti do nas že davno črtali. NovYcE POSLOVNA STRAN Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kočevje po pooblastilu občinske skupščine objavlja NATEČAJ za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvajanje in produkcijo radijskega programa KOČEVSKI VAL. 1. Predmet natečaja je zagotovitev storitev tehnične opreme za emitiranje radijskega programa (razen oddajnika in oddajnih naprav) in zagotovitev celovite produkcije radijskega programa v skladu z določili Akta o ustanovitvi radijskega programa Kočevski val. 2. Informacije o pogojih natečaja lahko dobite vsak delavnik od 8. do 10. ure v Sekretariatu občinske skupščine in izvršnega sveta Kočevje, Ljubljanska cesta 26. Telefonska številka je 851-130. 3. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: a) reference ponudnika glede zagotovitve storitev tehnične opreme za emitiranje in celovito produkcijo radijskega programa, ki je predmet natečaja, b) potrebna strokovna usposobljenost za izvajanje informativnega dela programa in c) opis opreme, s katero ponudnik razpolaga, ki je minimalno potrebna za izvajanje radijskega programa. 4. Rok za oddajo ponudbe je 8 dni po objavi v Novih novicah. Ponudbe je potrebno do izteka roka oddati v zaprti kuverti na naslov: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kočevje, Ljubljanska cesta 26, z oznako »RADIO -natečaj.« 5. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Še malo in pred nami je praznični mesec december; mesec, ko si še toliko bolj želimo, da zaključimo poslovno leto z dobrimi rezultati. December je tudi mesec, v katerem že v naprej razmišljamo o čimboljšem poslovanju in uspehu v prihajajočem letu. Ravno zaradi tega posvetite nekaj pozornosti tudi svojim najbližjim, poslovnim partnerjem in prijateljem ter jih razveselite z drobnim darilom iz naše bogate ponudbe! Po ugodnih cenah vam nudimo: — obeske raznih vrst — kalkulatorje v blokih, denarnicah in mapah — bloke, rokovnike in planerje — koledarje (stenske in namizne) — voščilnice (unikatne, v kompletih, z napisi v petih različnih jezikih) — pestro izbiro vžigalnikov, odpiračev, pisarniških kompletov, pisalnih namiznih setov, kemičnih svinčnikov... MELAMIN Kemična tovarna Kočevje p.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Tomšičeva 9, tel.: 853 - 133, fax 852 - 159 V NOVI TRGOVINI VAM NUDIMO: * čevlje, športno obutev, tehnične izdelke * kataloško prodajo pohištva * parketni lak MELLAK lak za zaščito lesa MELLES zadrževalec vlage v zemlji AGROGEL * pestro izbira bund po ugodnih cenah * tekstil iz Novoteksovega programa GOSPODINJE, TRGOVINE! NUDIMO VAM KVALITETEN SLADKOR IZ ORMOŽA PAKIRAN PO Ikg PO UGODNI CENI Növi'cE PREJEUSMO PROTESTNO PISMO Gotovo se sprašujete, od kod prihaja to pismo. Pošiljamo vam ga krajani, občani, vaši volilci in od vas pozabljeni ljudje iz oddaljene krajevne skupnosti Poljanska dolina ob Kolpi. Ko boste na zemljevidu iskali to območje na jugu nove države Slovenije, postavite prst na cesto, ki pelje iz bele Ljubljane preko Kočevja - Dolge vasi - Livolda - Mozlja - Rajndola -Knežje lipe - Brezovice, vse do vasi Predgrad, kjer je sedež krajevne skupnosti Poljanska dolina. Pot vas bo sicer vodila naprej v občino Črnomelj, življenje svojih pozabljenih volilcev pa boste našli tik ob državni meji z Republiko Hrvaško. Če se kdo med vami spozabi in bi to življenje naših krajanov rad spoznal, potem boste v očeh teh ljudi videli izredno trdo življenje, spoštljivost, predvsem pa razočaranost nad vsemi, ki ste si v tej pozabljeni dolini nabirali volilne glasove. Razočaranost teh ljudi, katerim ste pustili le volilne obljube, bi vas morala prizadeti. Ker pa po izkušnjah že vemo, da nas, kljub povabilu, ne boste obiskali, vas na našo usodo opozarjamo oz. svarimo, kar s pismom, sestavljenim na današnjem (4.10.92) protestnem zborovanju. Vse do današnjega dne smo vas prosili, obiskovali, pisali zahteve in prošnje, še več, celo verjeli smo v vaše obljube. Danes pa krajani obeh krajevnih skupnosti zahtevamo, da nam končno omogočite enakopravno življenje z ostalimi prebivalci Slovenije. Na današnjem protestnem zborovanju zahtevamo, da nam končno po tolikih letih obljub, dogradite magistralno cesto, katero smo vam že v uvodu tega pisma opisali. Gospodje in gospe, kako malo zahtevamo, vendar gledano z vašega nivoja. Morda se boste nasmehni- li, če vam omenimo, da nam posodobite le 6 km regionalne ceste med Knežjo lipo in Brezovico. Resnično je to drobtinica za proračun naše države, za krajane naše doline pa je to že 50. letna nedosegljiva pogača. Skoraj neopazna drobtinica v sistemu slovenskih avtocest, v sistemu lepih belih ulic Ljubljane, v sistemu nekontrolirane porabe proračunskih sredstev državnih uradnikov, itd. Morda je glas 500 krajanov te krajevne skupnosti resnično prešibak, da bi nas slišali. Pa vendar se zamislite, da ste pustili tudi vi, sicer demokratično izvoljeni predstavniki, na cedilu 800 slovenskih duš, kakor so nas pustili tudi prejšnji oblastniki. Kakor smo obtoževali prejšnje oblastnike, da so krivi za izseljevanje ljudi iz našega kraja, za propad celotne infrastrukture, za propad življenja v naši dolini, za pomanjkanje delovnih mest v tem kraju, tako vas danes tudi mi krajani obtožujemo za nadaljevanje agonije tega kraja in ljudi. Spomnite se, da smo v letu 1990 vam že napisali pismo. Pismo so podpisali vsi krajani te doline. Pismo je obravnavala komisija za skladnejši razvoj pri slovenski skupščini. In rezultat. Rezultat je ta, da danes pišemo ponovno pismo, ki izraža skupen protest vseh krajanov, zbranih na tem protestnem zborovanju. V pismo vnašamo tudi naše opozorilo. V kolikor na boste izpolnili naše zahteve po dokončni izgradnji ceste, ki je danes uporabna le za motokros, potem pričakujte naš skupen obisk tako v vladi, kakor tudi v Skupščini Republike Slovenije. Prav tako pričakujte protestno zaporo cestne povezave med Kočevjem in Črnomljom. Kljub temu, da bomo prišli k vam iz juga države, ne pričakujte od nas le tople pozdrave iz juga. Javno izjavljamo, da bomo vaši, sicer nepovabljeni gostje, vse dotlej, dokler se v vas ne prebudi odgovornost tudi do slovenskega juga. Javno tudi izjavljamo, da nam je dovolj obljub, da smo vam pustili več kot dve leti za novo organiziranje in da nimamo drugih izhodov iz naših težav. Javno vas tudi opozarjamo, da nas ne silite v nadaljna demonstrativna dejanja, ampak nas v roku desetih dni obiščite in se sami prepričajte o upravičenosti naše zahteve. Krajani Poljanske doline ob Kolpi OPOMBA: Za to protestno pismo je podpisalo izjavo 288 krajanov. Podpisane izjave so arhivirane v arhivu Skupščine občine Kočevje. PRODAM bas kitaro Tajfun. Tel. 860 - 343 od 15. do 15.30 ure. KREDITI LE ZA PREMOŽNEJŠE Bil je dan kot vsak drug. Ker sem imela priložnost, sem se sprehodila po kočevski Nami. Zagledam plakat: ZELO UGODNO, 12. mesečni kredit brez pologa. Srce in duša sta mi zaigrala, saj sem v tem videla uspešno rešitev za svoje predzimske probleme. Že sem se videla, kako bom za zimo oblekla in obula svojo družino. Bila sem pijana od veselja. Po telefonu sem se pozanimala za pogoje in ugodnosti. Streznitev, ki je prišla, je bila zelo boleča. Najpre, ti prijazna uslužbenka razloži, da kredit ni čisto brez pologa, saj je potrebno plačati bančne storitve in zavarovalno premijo, kar znese približno 3.000 SIT. To bi še prebolela, toda... Obrestne mere za 6 mesecev so 20 %, za 12 mesecev pa še nekaj več. Najnižja vsota, ki jo lahko vzameš na 6 mesecev je 44.000 SIT, na 12 mesecev pa čez 70.000 SIT. Osebnega dohodka pa moraš imeti najmanj 25.000 SIT! Roka mi je omahnila s telefona in brez besed sem se zazrla v obraz prijateljice, ki jo tarejo podobne težave. Sposobna sem bila reči samo: “ZELO UGODNO - samo, da ni za reveže!“ Takega dohodka na žalost nimam, tako kot še marsikdo ne. Če pa bi ga imela, pa verjetno ne bi potrebovala “ZELO UGODNEGA“ kredita. Sprašujem se, ali NAMA in podobne delovne organizacije pomagajo s krediti človeku, ki je pomoči potreben, ali tistim, ki imajo že tako vsega dovolj. RAZOČARANA POTROŠNICA (naslov v uredništvu) DAMIJAN RANDELJ mm avtomehanik-avtoklepar Mahovnik 2, KOČEVJE - tel. in fax: 061/851-488 OPRAVLJAMO: avtomehanična dela, avtoelektriko, optiko, avtokleparska dela na ravnalni mizi CAR-O-LINER ter avtoličarska dela Vas je vozilo na poti pustilo na cedilu? Nudimo vlečno službo po ceniku AMZS. NOVO PRI NAS!!! Pri nakupu motornega olja vam le-to zamenjamo BREZPLAČNO! UGODNA PONUDBA motornega olja CÄSTROL GTX 3: liter SAMO 600,00 SIT motornega olja CÄSTROL GTX: liter SAMO 400,00 SIT OPRAVLJAMO SERVISE ZA VSE VRSTE VOZIL (garancija za vozila VW in ZASTAVA) MEGATRONdd. ^Kočevska reka TRGOVINA IN SERVIS Ljubljanska 67 KOČEVJE tel.: 061/854-041 fax: 061/851-447 del. čas: e30-!?00 PROGRAM OSEBNIH VOZIL PROGRAM TOVORNIH IN DOSTAVNIH VOZIL IVECO-TURBO DAILY 35.10 ZASTAVA-ZETA 50.9 (3,6 medos.) ZASTAVA-RIVAL 40.8 H (3,2 medos.) ZASTAVA-RIVAL 35.8 H (3,6 medos.) ZASTAVA-RIVAL 35,8 H šasija (3,6) ZASTAVA-YUGO POLI 65 CITROEN C 15 D furgon CIMOS CITROEN AX11 FIRST 3 vrata AX11 C AB AN 5 vrat AX11 ALLURE 5 vrat AX14 4 x 4 5 vrat AXD C AB AN 5 vrat ZX AVANTAGE ZX AURA LADA KARAVAN 1500 SAMARA 1300 3 vrata SAMARA 1300 5 vrat SAMARA 1500 3 vrata SAMARA 1500 5 vrat NA SERVISU: elektronska optična nastavitev preme - elektronsko testiranje motorja - montaža in centriranje pnevmatik - avtokleparska in avtomehanična dela - REZERVNI DELI - pooblaščeni servis vozil - ZASTAVA in LADA -KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENIH VOZIL No vvicE ŠPORT !: «S Si SS SSSS: SSSSS SSSSSS Si: s; Si: SSS: ii S® sssssssssss Si: SSS Si: •SSSS ^ < Občinski nogometni ligi končani PRVAKA SODRAŽICA-SPORT MIST IN AG INŽENIRING V nedeljo, 24. oktobra, sta se istočasno zaključili obe občinski nogometni ligi. V ribniški se je 12 moštev potegovalo za naslov prvaka na asfaltnih igriščih, naslov prvaka pa je ostal trdno v rokah lanskih zmagovalcev. V kočevski ligi je bil boj za prvaka ogorčen do zadnjega srečanja, saj so bila moštva pri vrhu povsem izenačena. Sodražica - Sport Mist se v vseh letih obstoja lige ni nikdar uvrsti slabše kot na drugo mesto. Na zadnjem ligaškem srečanju je visoko premagal sicer tretje uvrščeno Trgovino Matejo-Bistro Izlaty. Sodražani so razred zase skupaj z ribniškimi Divjimi jezdeci, sledita jim Mateja - Izlaty in Video center Riba, ostala nogometna moštva pa so že več kol pred koncem omagala v boju za vrh. KONČNI VRSTNI RED ONL RIBNICA 1. SODRAŽICA-SPORT MIST 22 19 2 1 105:24 40 + 82 2. DIVJI JEZDECI 22 19 1 2 75:24 39 + 51 3. TRG. MATEJA-BIST. IZLATY 22 13 5 4 57:39 31 + 18 4. V.C. RIBA 22 15 1 6 128:54 31 + 74 5. MALIBU 22 7 6 9 50:52 20 -2 6. GRČARICE 22 7 5 10 57:93 19 -36 7. MON 22 7 5 9 55:58 19 - 3 8. PRISTAVA 22 8 3 11 45:67 19 -22 9. DOLENJI LAZI 21 6 1 14 44:73 13 -29 10. TUBORG 22 5 1 16 52:90 11 -38 11. ALF 21 4 3 14 37:69 11 -32 12. LIRA 22 3 3 16 35:102 9 -63 Prvaka kočevske nogometne lige je odločilo srečanje med Majo-Mozelj in Črnim potokom. Kljub temu, da so slednji veljali za favorite, so zmagali Mozeljčani in s tem nasprotnika izrinili s prvega mesta na lestvici. Zasedel ga je AG inženiring in s tem osvojil pokal letošnjih kočevskih ligaških prvakov. KONČNI VRSTNI RED ONL KOČEVJE 1. AG INŽENIRING 16 11 2 3 52:28 24 + 24 2. ČRNI POTOK 16 11 1 4 63:43 23 + 20 3. TRG. SLOVENKA 16 10 2 4 55:29 22 + 26 4. COREL 16 9 4 3 58:35 22 +23 5. TILI A 16 8 5 3 55:24 21 + 38 6. GRATVIG 16 5 2 9 37:43 12 - 6 7. KOVINAR 16 3 3 10 45:66 9 -21 8. MAJA MOZELJ 16 3 2 11 29:59 8 -30 9. JEDINSTVO 16 1 1 14 27:93 3 -66 Športne novičke * Rokometaši KVM Ribnica so 19. oktobra igrali doma s celjsko Pivovarno Laško. Za Celjane sta igrala tudi Ribničana Tomšič in Lapajne, zradi spolzkega igrišča pa je bila tekma, ki se je končala z visoko zmago gostov (15:25) na meji regularnosti. * Rokometašice Opreme so po neodločenem rezultatu v gosteh v Izoli (25:25) in zmagi proti Žalcu zadnjo soboto na domačem terenu (27:22) s sedmimi točkami na vrhu lestvice bele skupine. VENMA vzdrževanje elektroaparatov Albert Mrak Konca vas 8, Stara cerkev, tel. 855-130 SERVIS oljnih gorilcev, električnega ročnega orodja, varilnih aparatov MONTAŽA toplotne tehnike in vseh vrst instalacij POSEBNO UGODNA STORITEV montaža obnovljenih oljnih gorilcev WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAT.. Zmagovalci ONL Ribnica: SODRAŽICA-SPORT MIST Zmagovalci ONL Kočevje: AG INŽENIRING * Nogometaši Avtobuma so se po porazu 19. oktobra s tedaj vodečim Primorjem (1:2) in zmagi nad Tabor Jadranom naslednjo soboto v gosteh (0:1) povzpeli na 6. mesto II. nogometne lige. * Kočevski košarkarji, ki jih je pod svoje okrilje pred začetkom ligaške sezone vzel Snežnik iz Kočevske Reke, so v zahodni skupini II. SKL v 4 kolih osvojili 5 točk. Na zadnjem srečanju so jih doma premagali Litijčani (63:71). V prenovljenem lokalu z novo kuhinjo v strogem centru Ribnice nudimo: - tople malice - divjačino - pizze (tudi na dom!) - jedi po naročilu Gostilna s 300 letno tradicijo nudi vse to in še več po ugodnih cenah! CENIK VOZIL RENAULT RUFAC AVTOCENTER RUFAC d.o.o. Ob Mahovniški cesti 3 — 61330 Kočevje Tel.: 061-854 042, Fax: 061-854 042 RENAULT 1 9 RN : PROSTORNOST JE NJEGOV Tip vozila ccm KM/kW Prodajna cena FCO tovarna v SIT Informat, maloprod. cena za za podjetje občane RENAULT4GTL 1108 34/25 487.200,00 584.640.00 584,640.00 RENAULT 5 Campus/3v 1108 49/35 679.000.00 814.800.00 814.800.00 RENAULT 5 Campus/5v 1108 49/35 714.700,00 857.640.00 857.640,00 RENAULT 5 Campus plus/3v 1108 49/35 703.700.00 844.440,00 844.440.00 RENAULT 5 Campus plus/5v 1108 49/35 753.700.00 904.440.00 904.440.00 RENAULT 5 Campus D/5v 1595 55/40 823.900,00 988.680.00 988.680.00 CLIORN 1.4/5v 1390 80/57,5 1.149.600.00 1.342.733,00 1.342.733.00 CLIO RT 1,4/5v CAT. 1390 80/57.5 1.329.800.00 1.508.525.00 1.508.525.00 CLIORT1.9 D/5v 1870 65/47 1.389.300,00 1.622.702.00 1.622.702,00 CLIO 16 V/3v(CAT.) 1764 137/99 1.813.600.00 2.057.348.00 2.057.348.00 RENAULT9TD 1595 55/40 1.014.400,00 1.184.819.00 L 184.819,(X) RENAULT 19 RN 1.4/4vin5v 1390 80/57.5 1.303.400,00 1.522.371.00 1.522.371.(X) RENAULT 19 RT 1.4/4v in 5v CAT. 1390 80/57.5 1.427.300.00 1.619.129.00 1.619.129.00 RENAULT 19 RN 1.9 D/4v in 5v 1870 65/47 1.449.900.00 1.693.483,00 1.693.483.00 RENAULT 19 RT l,8i/4vCAT. 1794 113/81 1.758.600.00 1.994.956.00 1.994.956.00 RENAULT 19 16 V/3v in 4v CAT. 1764 137/99 2.089.600,00 2.370.442.00 2.370.442.00 RENAULT21 TL l,4/4v in5v 1397 70/50.5 1.309.300,00 1.529.262.00 1.529.262.00 RENAULT 21 GTSMv in 5v 1721 92/66.5 1.550.700.00 1.811.218.00 1.811.218.00 RENAULT 21 GTX/4vin5v CAT. 1995 105/77.5 1.818.100,00 2.209.064.00 2.209.064.00 RENAULT21 NEVADA GTS 1721 92/66.5 1.716.900,00 2.005.339,00 2.005.339.00 ESPACERTCAT. 1995 105/77.5 2.901.400,00 3.023.259,00 3.388.835.00 ESPACE RXE V6i CAT. 2845 153/110 3.845.200.00 4.006.698.00 4.491.194.00 ESPACE QÜADRA RXE V6i CAT. 2165 110/79 3.767.700.00 3.925.943.00 4.400.674.(X) EXPRESS Tolee 1.4 1390 80/57.5 1.172.200.00 1.221.432,00 1.369.130.00 EXPRESS Kombi 1.4 1390 80/57,5 1.257.500,00 1.310.315.00 1.468.760.00 EXPRESS Tolee diese! 1595 55/40 1.257.500,00 1.310.315.00 1.468.760.(X) TRAFICT3I3 Furgon diesel 2068 60/43 1.774.800,00 1.849.342.00 2.072.966.00 TRAPIC TB23 Fur. s pov. s. diesel 2068 60/43 1.905.200,00 1.985.218,00 2.225.274.(X) TRAPIC T2B3 Kombibus diesel 2068 60/43 2.093.500,00 2.181.427,00 2.445.208.00 MASTER RJ26 Furgon diesel 2499 76,5/55 2.743. HK).(K) 2.858.310.00 3.203.941,00 MASTER RSD6 Minibus diesel 2499 76.5/55 3.288.100.00 3.426.200.00 3.840.501.00 KREDIT NA 36 MESECEV! DODATNA OPREMA, REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA RENAULT Zelo ugodno - AVTORADIO KASETOFON GRUNDING že od 12.I20SIT dalje RENAULT SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV NOVONOVONOVONOVONOVONOVO 5—IS % POPUST ZA VES GRADBENI MATERIAL IZ ZALOGE (razen II. klase)_ i i i i i i i » i i ».i iii i » i i i i i i , i i i * ■ > * ■ ■ * ■ 1 POSLOVNO-RAZSTAVNI PROSTOR V KOČEVJU FRANKOPANSKA UL. 7 Delovni čas od 9.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Vse informacije dobite na naslovu ali po telefonu (061) 851-196 in faxu 851-196. PO KONKURENČNIH CENAH! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! RAZKLADANJE PALETIRANIH IZDELKOV! NOVONOVONOVONOVONOVONOVO CVETLIČARNA LOKVANJ Od začetka oktobra je na Griču c. IV/2 pri Ribnici odprta nova cvetličarna Lokvanj. Lastnica g. Darinka Mihelič si je izkušnje v cvetličarstvu nabrala v Domžalah, v domačem lokalu pa poleg lončničnega cvetja, ki je izključno iz Holandije, lahko izbirate tudi med dekorativnimi predmeti, potrebščinami za gojenje dekorativnih rastlin in svečami. LOKVANJ vam podari deseto svečo brezplačno, izdelajo pa vam tudi vse vrste vencev, ikeban ter šopke in aranžmajev za vse vrste priložnosti. Cvetličarna je s svojo ponudbo prisotna v času pred 1. novembrom tudi na stojnici pred pokopališčem v Hrovači, na Griču pa je odprta vsak dan od 8. do 19 ure, ob sobotah pa od 8.do 13. ure. Tel.: 860-381. Nävi'cE PREDSTAVLJAMO VAM GOSTILNA KAPROL SODRAŽICA Gostilna KAPROL v Sodražici je v zadnjih dveh letih, odkar jo vodi g. Branko Kranjc, v čast in ponos ne samo kraju, temveč tudi naši celotni gostinski ponudbi. G. Kranjc je kot izkušen gostinec veliko naporov vložil v kvaliteto ponudbe, tako da je gost ob vsakem času postrežen z jedmi po lastni izbiri od dunajske in italijanske kuhinje do domačih jedi, ki prihajajo na jedilnik prav ta čas (koline, pečenice...).Prijetno vzdušje ustvarjajo lesorezi domačega mojstra Koširja, dolge jesenske in zimske sobotne večere pa bo popestrila tudi živa glasba. H Kaprolu pogosto zaidejo italijanski gostje, ki vedo, kaj je to dobra kuhinja. Tudi izletnike, ki iz vse Slovenije prihajajo odkrivat nekdanje skrivnosti zaprtega območja, pogosto privabi sloves sodraž-ške gostilne, ki je vključena tudi v ponudbo turističnih agencij. Na razpolago ima šest sob, v katerih se občasno zadržijo tudi penzionski gostje. Glede na to, da Sodražica (še) ni eden rezvitejših turističnih krajev, je tudi razumljivo, da cene pri Kaprolu daleč zaostajajo za cenami v naših monde-nejših središčih - čeprav bo s kvaliteto zadovoljen še tako razvajen gost. Ob sobotah so priporočljive rezervacije na telefon 866 -202, gostilna pa je odprta vsak dan razen torka od 9. do 23. ure. CVETLIČARNA POŽAR TUDI V KOČEVJU Zakonca Nevenka in Peter POŽAR iz Kočevja sta se s cvetličarstvom začela ukvarjati pred 12-leti v Ribnici. S svojim trdim in poštenim delom, s primernim odnosom do strank in s kvaliteto ponudbe sta dosegla nivo, ki omogoča razvoj. Tako sta že leta 1990 v Ribnici uredila najsodobnejši lokal, zadovoljstvo strank iz Kočevja pa ju je navedlo k temu, da sta odprla lokal tudi tu in s tem približala ponudbo Kočevarjem. Načrt ureditve lokala sta zaupala arhitektu g. Iztoku Oblaku iz Ljubljane, z njegovim projektom pa sta Požarjeva zelo zadovoljna. Zahvaljujeta se tudi vsem izvajalcem, ki so pripomogli s svojim kvalitetnim delom realizirati skupne zamisli: - na zidarskem področju g. Milanu Križaju in njegovim zaposlenim Željku in obema Tonetoma, - kamnoseku g. Juretu Drpiču iz Ljubljane za njegove mojstrske učinke, - g. Iztoku Pogorelcu in njegovemu sodelavcu g. Jožetu Košorogu za svetlobne učinke, ki so v cvetličarstvu zelo pomembni, - g. Jožetu Šveglju za uspešna in kvalitetna ključavničarska dela. Žal Požarjeva nista bila zadovoljna z mizarskimi deli, zato pa se zavaljujeta mizarju g. Anteju Valentiču, ki je ustrezno saniral napake svojega predhodnika. Vsi, ki poznate cevtlične aranžmaje g.Nevenke Požar že iz Ribnice, boste seveda z veseljem izbirali tudi v njeni pestri in kvalitetni kočevski ponudbi. Požarjevi pa seveda vabijo tudi vse ostale, da se z obiskom lokala o napisanem sami prepričajo. AVTOMOBILSKA IZLOZBAAGATON do.o Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure Nudimo vam kratkoročni - dolgoročni kredit z 14 do 16 % letnimi obrestnimi merami! FIAT FIAT PANDA 750 L FIAT UNO 45 FIRE 3 vrata FIAT UNO DIESEL S 5 vrat 1.3 FIAT TIPO MEDIA 1.4 FIAT TEMPRA 1.4 MEDIA (na sliki) FIAT GROMA RSI 2.0 MEDIA HONDA HONDA PRELUDE 2,3, 160 KS HONDA CIVIC DXI OPEL ŠKODA FAVORIT 135 L FAVORIT 135 LS FORMAN 135 L FORMAN 135 LS ASTRA GL 1,4 i, 3 vrata, briljant MIŠE KONRAD AVTOELEKTRIKAR Humec 43, Dolenja vas, tel.: (061) 864 ' 516 Popravljamo vse vrste električnih instalacij in grelnih naprav v vozilih. Montiramo vse vrste avtoradiev. Naše storitve so kvalitetne in konkurenčne! PREPRIČAJTE SE! INTEGRAL STOJNA TZO 38, Kočevje Tel.: 061/851-332, fax: 061/853-542 Na avtobusni postaji v Kočevju oddamo v najem po 1. 12. 1992 poslovni prostor (6 m2). Podrobnejše informacije na telefon 061/851-332. Elrnnn Humcc 7, Dolenja vas, tel.: 864 - 092 projektiranje in izdelava elcktrodokumcntacije izvajanje vseh vrst elektroinstalacij izvajanje in meritve strelovodov vzdrževanje in popravila elektroenergetskih postrojev, instalacij in ostalih clcktronaprav za podjetja in zasebnike. Računovodske storitve, proizvodnja, trgovina d.o.o. Vrvarska 3, 61310 Ribnica Tel.: (061) 862-188 Fax: (061) 862-189 j OBRTNIKI! Nudimo vam kvalitetno in strokovno vodenje predpisanih poslovnih knjig. Vabimo vas na neobvezen pogovor. KOLODVORSKA 1 VABUENI NOVO V RIBNICI K'A'V*A bar del. čas: 630-2300 sobota 8,mi-23(ki VIDEO CENTER RIBA del. čas: dop. pop. 140(,-20 tel. 061/861-980, 061/861-981 RTV SERVIS MARJAN KAPELE Dolga vas, Kočevska cesta 15 61330 Kočevje, S 852-077 NOVO MONTAŽA SATELITSKIH ANTEN CENA ANTENE Z MONTAŽO 780 DEM POPRAVILA: TV APARATOV RADIJSKIH IN AVTORADIJSKIH SPREJEMNIKOV (Grunding, Iskra, Gorenje, Blaupunkt...) ELEKTRO PAŠNIH APARATOV MONTAŽA AVTORADIJSKIH SPREJEMNIKOV MOŽNOST NAKUPA TV PILOTOV, TELETEKSTOV IN VIDEO PRIKLJUČKOV ANTENSKI SISTEMI projektiranje • montaža • vzdrževanje sestava • meritve KOČEVAR K. Strma pot 9 - Dolenja vas (061) 864-179 Izboljšajte si TV in RA sprejem z elektronsko nastavitvijo anten (HTV 1, 2; kanal A; TVS 1, 2; AUT 1, 2) Cena SAT kompletov (D) z montažo 699 DEM! (136 kanalov, daljinsko vodenje, zaklepanje kanalov ...) NOVO: Antene najbolj znanega svetovnega proizvajalca FRACARRO (ITA) ceneje kot pri domačih proizvajalcih (od 35 DEM dalje) Jurjeviča 51a, 61310 Ribnica Telefon/fax: 061/861-493 Agencija: Gerbičeva 51 a 61111 Ljubljana Tel.: 158-315, 161-282 inf. 22 Nudimo naslednje izdelke: - Kleparske gradbene elemente: žlebove, odtočne cevi, kljuke... in repromaterial, - Cu pl. - 0.5, 0,6, 0,8, l,00mm profil 5 x 25 - 5 x 30 - 6 x 30 mm, - Al pločevina 0,7, 0,8, 1,00mm Al pl. barvna 0,7 in 0,8mm, - MS pločevina 0,8, 1,0, 1,5, 2,0, 2,5, 3,0 mm, - MS šipke od 0 3 do 30mm, šestoglato... - MS cevi od 0 8 do 0 60 mm, - debelina sten 1-1,5 ... mm, kvaliteta MS 58,63... Dimenzije, ki niso navedene, in jih nimamo na zalogi, dobavimo po naročilu. Kratki dobavni roki! ►◄] H M VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d.o.o VELIKA IZBIRA - svetil po izjemno nizkih cenah - moške, ženske in otroške konfekcije za jesen in zimo opreme za dojenčka italijanskega proizvajalca CAM - volne za ročno pletenje OZIMNICA ŠE VEDNO V PRODAJI /v r-i & nove NOVICE Kl POiV ZA POPUST Samo s kuponom, ki je objavljen v Novih NOVICAH, in ob plačilu v gotovini, ste upravičeni do ■ % za ^ POPUSTA Pr' na^UPU kiltov n/ ©\ iz zlata in srebra tß 70 v vrednosti POPUST 2000 pri nakupu zlata in srebra ^ r-i & nove novice /£) Koci 1 T K(T Meseci //99^ Kočevje, Ljubljanska 18, a. a. Tel.: 061/851-136, telefax: 851-135 Poleg drugih ugodnosti v naših trgovinah vam v tem mesecu po zelo ugodnih cenah v »GRADBENEM MATERIALU« nudimo: - pocinkane cevi 1/2 cole 130,00 SIT za kg - črne cevi 3/4 cole 100,00 SIT za kg - peč STADLER ST-30 z bojlerjem 118,000,00 SIT - stenske in talne keramične ploščice od 410,00 do 650,00 SIT za m2 - vso toplotno izolacijo TERMO Š.L. in NOVOTERM N.M. po tovarniških cenah - do nadaljnjega pa tudi v tranzitu Mod. blok 6/1 po 24,70 SIT + prevoz + prom. dav. POZOR 1 POSODOBLJENA TRGOVINA »OBUTEV« TUDI ŽE OBRATUJE! NE PREZRITE ! Da vam nudimo možnosti nakupa z zelo ugodnimi krediti na 3, 4, 6, 10 in 12 mesecev po NAJNIŽJIH obrestnih merah. ODSLEJ V VSEH PREHRAMBENIH TRGOVINAH PRI NAKUPU NAD 1.000,00 SIT OZ. 2.000,00 SIT NOVA UGODNOST PRI PLAČILIH S ČEKI Z ODLOGOM PLAČILA. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN NAKUP! Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica Šeškova 15, Ribnica obvešča svoje člane, kmete in druge kupce, da ima na zalogi naslednje blago: Umetno gnojilo NPK 8-21-21 Umetno gnojilo NPK 13-10-12 Umetno gnojilo KAN Umetno gnojilo Tomaževa žlindra 15% Pšenični otrobi uvoz Avstrija Kravimin 6 1/25 Kravimin 2 1/25 cena 25,00 SIT/kg cena 22.00 SIT/kg cena 14,50 SIT/kg cena 27,90 SIT/kg cena 13,00 SIT/kg cena 68,00 SIT/kg cena 114,00 SIT/kg Cene so s prometnim davkom in veljajo do prodaje zalog. V poslovalnicah zadruge se lahko po ugodnih cenah oskrbite z vsem blagom dnevne potrošnje, gradbenim materialom in drugim tehničnim materialom. SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!