St. 116 rt^fMait|iMM(Miamft«1i~' jjb*J«, izvsenfl pondeMe^vsak dan sjtitraj. Uređntftvo: >**kega U. 20, L j^j^pjV Do,rtaf aaf sc pottljajo okopUi ae sc vračajo-Lastnik tiskarna E'" -se L ma se ne P! Anton Oerb z naša za mu« 2a inozemstvo V Trstu, v CetrtefcfS. mrifa »24. Posamezna Številka 20 cent Letnik XLIX m L 60.— uprav« it H-S7 EDINOST ttevllke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Hrnfai^t «at kolona (72 nun.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnic«, zahvale, poslanice fn vabila po L t.—, oglasi denarnih aavodov mun po L 2. — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, aaroEatpa In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Ffsnčt&e ftsMkega ftev. 20,1. nadstropje. — Telefon ureduHMva in uprave 1, -67. Cerm, država in nacUonalizem V Cres je prišel za nekoliko Časa neki italijanski č. oče kapucin, da mašuje in propoveduje. Prvo nedeljo je prišlo v cerkev mnogo vernikov, misleč, da bo čestiti oče maše val in govoril v našem materinem jeziku. Doživeli pa so hudo razočaranje. Oče kapucin je maševal la^ tinski in prepovedoval je — italijanski. Pa ne le to. Oče kapucin je v svojem tf ' oru hudo užalil naše pobožno ljudstvo, čemur je bila posledica ta, da naslednje nedelje ni hotelo v cerkev. Rekel p>: je namreč: Govoril vam bom itali-pnski, ker je to državni jezik, ki se ga v morate naučiti! Srbsko-hrvatski jezik rada v prošlost itd.! Pobožni verniki so se zgražali in so zapustili cerkev. Naslednjo nedeljo je prišlo v cerkev le nekoliko pobožnih stark in par domačih Itlijanov, ki sicer skoro nikoli ne prihajajo v cerkev. To pa je očeta kapucina tako razljutilo, da je začel grmeti proti tistim, ki dan na dan hodijo z glasbo po nestu in prirejajo «feste e solo feste». S tem pa je hudo zadel na drugo stran: takoj po maši so ga nekateri godci napadli in rfa — oklofutali. A kaj je storil na to čestiti oče? Vse drugo, nego bi bil storil kdo drugi po takem dogodku. Opravičeval se je začel, da ni mislil njih italijanske godce, ampak Slovane. Alt ni mu koristilo. Ni mogel več popraviti svojih besed: hllniti je moral s Cresa! Tako poročajo «Istarski Riječi + od ab-sc utno zanesljive strani. Vsakdo mora razumeti, da to niso bili le lokalno-creski dogodki, marveč je njihova pomembnost splošna in globoka, da je pač umestno, da na tem mestu govorimo o njih. Posledice takim dogodkom morajo biti neizbežno usodne za pravice našega ljudstva v čerkvi, pa tudi za cerkev in vse cerkveno življenje. Pred vsem naj bi pomislila cerkvena ■'astva, ali je prav, ali je umestno, ali poslednja kotel* svojo koral ftrtovetfti z državnim interesom! ______ Katoliški cerkvi je določtt nje Ustanovitelj značaj vesoljnosti Velel je apostolom: « Pojdite in učite t* nsrodel» In če bi danets prišel med nas, bi gotovo ie io-stavils brez ozira na kak dačajm di lavni jezik! Raznarodovanje potom cerkve je tore] pogubno za to poslednja in poleg tega ne služi državnemu interesu. Temu poslednjemu, ne, ker — kakor «no že na-glašali — le razburja duhove, ki naj bi se raznarodili, ki jih le odvaja od države in jih ne zbližuje, ne da bi dajalo kakega jamstva, da tse cilj raznarodovanja more res doseči. Italijanski general Domenico Guerini je te dni napisal zlato resnico, da je v hudi zmoti tisti, ki misli, da se more etnični značaj kakega ljudstva - kar spremeniti, kakor se n. pr. menja par čevljev. Kdor taka misli, enostavno — tako pravi Guerini — ni resen. V najvišjem interesu države je, da se vsi njeni državljani brez razlike čutijo varne v nje mejah z vsemi svojimi interesi! V zahtevi: spoštujte našo narodnost in naš jezik — je glas duše ljudstva! In tega glasu da ne bi hoteli poslušati ravno predstavniki cerkve?! Ne- Zmaga demokratske stranke na Japonskem dostopni da ne 14 WS nauku, Id gadaja Guerini vsemu svojemu narodu: «Ce se drugorodni državljani zadovoljuje s tem, da morejo ohraniti svoj jezik, svojo kul-1 TOKIO, 14. Zadnji podatki o izidu turo, svoj narodni značaj |e to ctopusUpvo ^^^^^^ volitev izkazujejo, da so in ni nikako xlo!» Pravice, ki naf bt ph, L^j^ kandidati dosegli komaj 1/3 vseh po sodbi italijanskega generala, drfava jmandaUw Kandidati opozicije brez neod- visnih so si priborili 282 mandatov. Iz de-v cer- . h i • - ____•___i.ii ■ ■ , država priznala drugorodcem, te prajvice se kratile našemu ^udstvu ravno v cer k vi?! Že sama misel na to je gorostasna tembolj, ker moč katoliške cerkve in nje mogočna poedcija v vsem človeštvu izhajata iz nje značaja vesoljno«*! A ta zna-čaj si more ohraniti le, če je svobodna in neodvisna od držav, a posebej še od vplivov kakega »ovinističnega naclfonalizma. NacijonaKzem ima svojo opravičbo le dotlej, dokler je na braniku korati m pravic svojega plemena. Čim pa postaja napadalen in hoče presegati po lasti drugih, je poguben. T-k aarijonalizem mora v prvi vrsti cerkev odklanjali že po svojem bistvu bi po svoji veliki in vzvišeni nalogi, pa naj se že tak nacijonattstični pohlep pojavlja v katerikoli deželi Pač pa mora cerkev spoštovati in Ščititi tiste pravice in koristi vsakega naroda, ki ph brani plemenit nacijonalizem! To pa posebno in pred vsem v svojem lafctnem področju — v cerkvi! Posvetooanio zn rešitev jufiosL krize se nadallalelo Berlinski poslanik prispel i Biograd. - Izvarartanentflrnfl vbita IzkOrtm BEOGRAD, 14. (Izv.) Danes se je posve- ■ niso pogovorili, tako volitve v Nemčiji m toval kralj Aleksander z ministrom dr. | Francip. Z drjem. Ninč^em se bosta dsKj Srskićem, potem s predsednikom zbornice razgovarjala o vprašanjih ki Jovanovićem in z ministrskim predsedni- Ćehoslovaške in Jugoslavije. tičejo »o je koristno za ugled predstavnikov cerkve, da v kraje s tako kočljivimi političnimi in narodnostnimi razmerami pošiljajo ljudi, ki jim nedostaje najelementar-nejšega takta, kakor je to pokazal oni oče kapucin v Cresu. S svojo breztakt-nostjo je užalil na obeh nasprotnih si S' aneh. Najprej je užalil dermseče vernike, potem italijanske ljudi, na to pa — ker se ic ustrašil svojih lastnih besed na to poslednjo stran — je vnovič po krivici užalil hrvatske vernike!! In če mora tak duhovnik, vsled svoje lastne nerodnosti, po par dneh bežati iz kraja, kjer naj bi služil Bočati v tej stvari, kakor bo najprimernejše ver-sk lm in duševnim potrebam vernikov in najkoristnejše za cerkveno življenje. Oni pater pa nas je poučil, da smo bili v zmoti s tem svojim mnenjem. Tudi slovanskim vernikom — Jki ne znajo italijanski — se mora govoriti v cerkvi v italijanskem jeziku zato, ker je to državni jezik! Ali se ne postavlja cerkev s tem v službo — politike? Ali se ne podrejajo s tem koristi cerkve nekemu pretveznemu državnemu interesu, ali konkretneje in resničneje rečeno: pohlepu prenapetega nacijonalizma po raznarodovanju slovanskega, Bogu in cerkvi vdanega ljudstva tudi potom cerkve?! Na nevarno pot bi se podali tisti činitelji, ki jim je poverjena v varstvo korist cerkve, če bi dopuščali ali celo hoteli tako podrejenost. Nekaj takega jim je povedal ravno te dni don Sturzo, ki je gotovo dober duhovnik, vnet za korist in moč katoliške cerkve, in gotovo boljši katoličan, nego so vsi tisti, ki hočejo tudi cerkev izrabljati in zlorabljati za raznarodovanje našega ljudstva! Zato naj se nam — kakor se večkrat dogaja v današnjih dneh — ne prihaja z očitanjem, da brez vsake potrebe delamo sitnosti cerkvenim oblastvom s tem, da mi zanašamo politiko v cerkev. Vsa taka očitanja ne morejo spremeniti naše zavesti, da le branimo pravice našega ljudstva in da le služimo resnični koristi cerkve, če govorimo, ko je odkrita beseda potrebna v zaščito označenih dveh interesov! Pri vsem tem pa je neizpodbitno dejstvo, da tudi državnemu interesu ne služijo poizkusi za raznarodovanje našega ljudstva. Kajti taki poizkusi le kvarijo razpoloženja in zapirajo poti do tistega razmerja rned državo in drugorodnimi državljani, ki bi služilo koristi države in na koncu konca tudi cerkvi, v kolikor bi ta Jovanovićem in z _ kom Pašičem. Mandata za sestavo vlade ni dobil nihče. V ostalem je položaj neiz-premenjen in ni mogoče reči, kdaj in kako se reši kriza. Jugoslovanski poslanik v Berlinu, Bn-lugdžić, je danes prispel v B ograd, da poroča vladi o položaju v Nemčiji, posebno pa o odškodninskem vprašanju. Vlada odločno zanika, da bi imel Balugdžičev prihod kak drug namen. Vse vesti o kaki izvenparlamentarni vladi, ki bi jo sestavil Balugdžič, so neresnične. Ramen leieieveso potevujo« JanMi fn Italija LJUBLJANA, 14. (I*v.) minister za zunanje zadeve dr. Beneš je izjavil ob svojem prihodu v Ljubljano včeraj popoldne sotrudniku beograjske «Po4Hike», da je bil njegov sestanek z drjem. Ninčičem potreben, ker se je v zadnjem Času dogodilo mnogo stvari, o katerih se zastopniki Male entente še O cilju svojega potovanja v Rim je izjavil, da je to potrebno radi sklenitve obrambnih zvez med Cehoslovaško Francijo ter med Jugoslavijo in Italijo; njegovo potovanje v Rim je dalje posledica solidarnosti Ćehoslovaške z Jugoslavijo v zunanji politiki. Kar se tiče Romunije, je dejal samo to, da se v tem oziru ni nič Spremenilo. Dodal je še, da so gospodarski odnošaji med Cehoslovaško -in Jugoslavijo zelo tesni in da se pripravlja vse potrebno za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Vlada in izid volitev na Francoskem BEOGRAD, 14. (Izv.) Na današnji seji je vlada ugotovila, da izid francoskih volitev ae bo vplival na rasanerje med Jugoslavijo in Francijo. . »onava prestopita NOVI SAD, 14. (Izv.) Donava je dosegla višino 6.15 m nad normalo; reka je poplavila del mesta. Obstoja resna nevarnost, da vdere voda tudi v glavne ulice. Nenadni NussđlnOe« pnntek RIM, 14. Kou. Michele Biaochi. glavni taj nik-na notranjim ministrstvu, ki je bil aa zadnjih volitvah izvoljen ca poslanca, je pisal m in istr skemtft predsedniku pismo, kjer izraža svoje mnenje, da obstoja nezdružljivost med ftink saj o poslanca v parlamentu in ono generalnega tajnika na notranjem ministrstvu. Radi tega .je Bianchi podal ostavko kot glavni tajnik notranjega ministrstva. Mussolini je ostavko aprejel ter se zahvalil Bianchiju za njegovo po žrtvovalaost, s katero da se je izkazal t »ko m petih let fašistovske borbe. prepirov med fašistovskimi voditelji. V fa-: fani, ki je v avofem nagovoru p< šistovskem taboru se nadaljujejo polemike | te koaference, katera je ure« da so napada na finančnega ministra popolnoma neutemeljeni. Saj inozemstvo sa-Poienrike med fašisti - Farinacci brani mo priznava, da se italijanske finance De Stelaai-ja boljšajo. Farinacci poživlja vodstva faš. RIM 14. Z vlakom ob 15. uri je prispel stranke, naj pozove Ust «Nuovo Paese* in ministrski predsednik Mussolini iz Formie, njegove sotrndnike k redu. do koder se je pripeljal s Sicilije na oklop- Kucki odstopal kot tfavat tejsk notranjega niči «Dante Alighieri*. Na postaji so ga pričakovali ministri De Štefani, Ciano, Federzoni, Di Giorgio, Oviglio, Gentile ter več državnih podtajnikov. Mussolim se je na Siciliji zelo okrepil; le južno soince ga je nekoliko ožgalo. V vladnih krogih izjavljajo, da je Mussolini nenadoma prekinil svoje potovanje po ker se hoče udeležiti mednarodne konference za izseljevanje, ki se otvori jutri v Rimu. Bolj verjeten je glas, da se je Mussolini predčasno povrnil s Sicilije radi nepričakovanega izida volitev na _ Francoskem. Izid teh volitev bo gotovo Kosierenca za uataHiev obokih proračunov vplival na razvoj zunanje politike Francijc .RIM 14. Na fina^nem m^istrstvu so se da-s£ne in pa tudi drugih držav. Radi tega vjsestah pod oknl,em Udružena italijanskih , . p «. . » občin zastopniki nekaterih velikih občin Ita- ,e potrebno, da Mussolini, zunanji mim-^ kakor fab^Hje, Jafci«^ Firenz, Geno- ster, na svojem mestu. , v<>( Milana, NapoHfa, Falerma, Rima in Benetk. Najbolj verjetno pa je, da se je Musso- NaYZOeen je bil tudi tržaiki župan Pitacco. lini nenadoma odločil za povratek /adi; Predsedoval je fiaaaini minister on. De Ste- ovdaril nalogo _________ _ _ itev občinskih o «revizijomzmu». Nekateri fašisti zahte- j financ, vajo, da se mora stranka primerno seda-; njim razmeram reorganizirati; temu do-! sledno mora priti tudi v vladi do izpre-raemb, ki bodo odgovarjale novemu poetičnemu in gospodarskemu položaju. Preti takozvanemu revizijonizmu je^ odločno nastopil znani ultrafašist on. Farinacci, ki piše v svojem glasilu «Cremona Nuova> med drugim: «Po revoluciji je vsakdo zahteval svoje pravice, vsakdo je hotel biti najmanj minister. Jaz pa sem rajše ostal na deželi (Farinacci biva v Cremoni, prip. ur.) med onimi fašisti, na katere sta lahko računala Italija in fašizem v slučaju potrebe. Mojega imena ne najdete drugod, kakor v tem listu, ne na trgovskih listinah in tudi ne v nobenem upravnem svetu * Dalje polemizira Farinacci s fašistom Massimo Roeca o revizijonizmu. Nekoliko nižje piše: »Treba je, da se pravi fašizem, ne samo oni v glavnem mestu, loti vprašanja bodočnosti in da pusti vsakemu svoje mišljenje in la^ sten program. Samo nekaj moramo še ugotoviti: Pozorišče, ki nam ga nudi Rim med odsotnostjo vodje (Mussolimja) je žalostno. V zadnjem času so pričeli nekateri faši-stovski listi, med njimi posebno «Nuovo Paese», ostro napadati finančnega ministra De Štefanija, češ, da njegova finančna politika ni dosegla uspehov, ki bi odgovarjali velikim novim davkom. Za De Štefanija ae je odločno zavzel zopet Farinacci v svo- ruski moji za ptramivo mu vetih okrožij niso še znani podatki. Sedanja vlada bo morala podati ostavko; novo vlado bo bržkone sestavil vis-kont Kato, ki se pa bo moral sporazumeti z opozicijo. ______ Nemčija za nemške manjšine na Poljskem VARŠAVA, 14. Nemško poslaništvo v Varšavi je izročilo Poljski noto proti preganjanju Nemcev v poljski Gornji Šleziji-V noti se sicer priznava, da si šlezki vojvoda prizadeva, da bi prišlo do mirnega sožitja med Poljaki in Nemci v Gornji Šleziji, pri tem pa se izraža 9trah, da se podrejena oblastva ne držijo njegovih navodil. Končno opozarja nota poljsko vlado na težke posledice, ki bi znale nastati, ako ne bo prenehalo to stanje stvari. Poljski zunanji minister je v svojem odgovoru ugotovil, da ne omenja nemška nota nobenega konkretnega čina, ki bi mogel služiti za podlago morebitni upravni preiskavi, in da se o ukrepih gornješlezkih oblastev ne more razpravljati diplomatskim potom. Zunanji minister je izrazil tudi svoje vznemirjenje radi zadržanja nemške vlade ter v očigled dejstvu, da ni bila povzročena na imetju niti na osebah poljskih državljanov nemške naeodnosti nobena škoda, izjavil, da ne uvsdeva poljska vlada nikakega vzroka za kake spremembe v skrajno korektnem in zakonitem postopanju gornješlezkih oblastev. Preliminarni pogovori za mednarodno konferenco za izseljevanje in priseljevanje v Rimu PARIZ, 14. Z ozirotn na skorajšnjo otvot-rkev mednarodne konference za izseljevanje 4n priseljevanje, ki se bo začela v Rimu 15. maja, je francoska vlada povabila v Pariz zastopnike držav, ki pridejo v prvi vrsti v poštev za priseljevanje, da bi se izmenjale misli o vprašanjih, ki so na dnevnem redu rimske konference. Tako so se včeraj sestali na zunanjem ministrstvu zastopniki Francije, Anglije, angleških dominijonov, Avstralije, Belgije, poslanik Brazilije in odpravnik poslov argentinske republike. Vsi delegati so se soglasno izrekli za načelo spoštovanja suverenosti posameznih držav z ozirom na priseljevanje m za spoštovanje individualne svobode. Minister Beneš odpotoval v Rim. PRAGA, 14. Minister za zunanje stvari Be-nei je odpotoval proti Rimu, kjer bo imel dolg pogovor z ministrskim predsednikom Musso-Itniiem. Iz poluradnega vira se izjavlja, da so politično italijansko-čehoslovaški odnošaji določeni po prizadevanjih obeh držav za določitev smernic za sodelovanje tam, kjer se križajo interesi čehoslovaške z italijanskimi, in za vzdržanje pravnega stanja v srednji Evropi, kakor so ga ustvarile mednarodne pogodbe. Na iiaiijansko-čehoslovaških pogovorih se bo razpravljalo o vprašanju zavarovalnih zavodov in o čehoslovaSkih dolgovih za materijal, ki ga je Italija dobavljala čehoslovaškim legijam tekom vojne. Določen bo tudi datum za sestanek izvedencev obeh držav za sklenitev italijansko-če-hoslovaškega dogovora o železniških tarifih. Končno bo Beneš pripravil vse potrebno za uraden obisk predsednika Ćehoslovaške republike, Masaryka, v Rimu, ki se bo najbrže izvršil oktobra meseca. Iz Rima bo Bencft odpotoval na Sicilijo, kjer se bo sestal z Masa-rykom. _ Rikard Strauss — častni meščan Dunaja DUNAJ, 14. Ob priliki 60. rojstnega dne skladatelja Riharda Straussa, mu je dunajski mestni svet podelil častno meščanstvo. Potres v Avstriji DUNAJ, 14. Seizmografi na dunajskem observatoriju so zaznamovali potres v daljavi 300 km; tudi v Inomostu in drugih mestih so seizmografi zaznamovali ta potres, katerega ognjišče je bilo baje v gorski pokrajini Zulerthala. _ jem listu «Cremona Nuova», kjer dokazuje, Rusko-netnSka ftelezailka konferenca odložena MOSKVA, 14. Nemški poslanik Brock-dorff Rantzau se je dolgo raz.gov ar j a. z Litvinom o rusko-nemškem sporu. Podrobnosti o poteku razgovora niso znane. Agencija «Rosta» doznava iz zanesljivega vira, da je stavila Rusija Nemčiji naslednje pogoje za poravnavo spora: 1. Nemčija se mora opravičiti v smislu mednarodnih običajev; 2. da bi se incidenti, kakor je bil oni od 3. maja, več ne ponovili, mora Nemčija vnovič potrditi ekstrateritorijalnoet trgovinskih zastopstev, ki je bila priznana v pogodbi od 1. 1921.; 3. policijski uradniki, ki so izvedli preiskavo v ruskem trgovinskem zastopstvu, se morajo kaznovati; 4. Nemčija bo plačala škodo v obrestmi vred. ia peticijo ▼ Sofiji. 14. V Sofiji je v saestnem vrta prišlo do spopada Med nekaterimi anarhisti in redarji, ki so jih hoteli aretirati Bilo je izpalje-nih mnogo strelov iz revolverjev; en redar in en anarhist sta bila ubita; ostali anarhisti so zbežali. Haw% itaHfMMfcl poslank aa Daaafa DUNAJ, 14. Novi italijanski poslanik na Dunaju conun. Chiaramonte Bordonaro je danes izročil oredsedniku republike drju. Hatmschu poverilna pisma. Čudna pota nimlUe politibs Svoj čas smo občudovali Nemce in videli v njih vzor človeške sile. Nemška disciplina, njih vsestranski organizataričiii dar, natančnost, ki je mejila včasih na dlakocepstvo, vse to je napravilo na nas, ki smo ječali pod njihovo peto, takšen vtisek, da so se nam zdeli silno mogočni in nepremagljivi. Organizatorična , sila Nemcev se je pokazala zlasti v vojni, kar dokazujejo neštete zmage na bojnih poljih. In vendar niso pomagale vse te prednosti nemškega naroda. Končno je prišel poraz, ki je bil zapisan že s prvim dnevom vojne. Večkrat smo že pred vojno čuli stavek, da """»jkft Nemcem kultura srca. S tem se je hotelo reči, da vidijo le sebe in svojo veličino, prezirajo in omalovažujejo pa druge narode, posebno pa one, ki so živeli pod njihovo oblastjo. Pruski haka-tizem na Poljskem in politika avstrijskih Nemcev proti narodnostim so se navajali kot glavni dokaz nemške prenapetosti, pretirane samozavesti in bahavega samo-poveličevanja. Ta nemška prevzetnost, ki je imela svoj izvor v višjih nemških krogih, katere pa se je nalezla sčasoma vsa javnost, .je zaslepi jala Nemcem oči, da niso videti smešnosti ne nevarnost« svojega početja. 2e med vojno so Nemci javno izpove* dovali, kako bodo izkoreninili svoje narodne manjšine po zmagi. Kar se je o tem pisak* in razpravljalo, presega vse meje najhujšega nacionalističnega Šovinizma. In reči se more, da je prava sreča za ves 3vet, da je bila Nemčija Nietzschejevega duha tako temeljito poražena na bejnem polju in se morala popolnoma podvreči diktatu zmagovalcev. Sicer ne vemo, kako bi se bilo godilo premagancem pod Nemci, kateri bi še bolj ponoreli v svojem že itak prenapetem samooboževanju. Ukazujoči ton nemške predvojne in povojne politike se je po vojni izpremenil v tožeči ton. Na vse kriplje so si Nemci prizadevali dokazati svetu svojo miroljubnost, svojo revščino in delali so se naravnost izzivajoče naivni, ko so začeli zmagovalci naštevati njih grehe in terjati povračilo škode. Vsa vojnoodškodninska politika Nemcev je bila do sedaj izzivalna zlasti za Francoze. Na vse načine so Nemci zavlačevali to vprašanje, očitno pričakujoč, da se utegne sreča izpreobrniti in bc morda torej povračilo škode odpadlo. Posebno so skušali izrabiti stališče Anglije sebi v prilog na način, ki je prisilil končno Francoze, da so šli v Porurje. Tudi polom nemške marke je bil končno vendarle poskus odvrniti upravičene zahteve vojnih oškodovancev zmagovalnih držav. Gotovo je, da se nahajajo- nemške papirnate marke v velikanskih množinah zunaj Nemčije, ki je torej prejela v zameno za ničvredni papir miljarde zlatih valut. Polom nemške marke je torej nemške finančne sile okrepil in obogatil nešteto bank, kapitalistov in zasebnikov. Ko je bila igra z valuto že v glavnem dokončana in je začela groziti anarhija doma, so vpeljali rentno marko in sedaj gre zopet redno naprej z denarnim gospodarstvom. Škodo pa trpe nešteti inozemci, ki so bili prevar jeni od nemške marke na način, kakršnega ne pozna zgodovina. Omenili smo v začetku teh vrstic, kako so Nemci podlegli kljub svoji vojni pripravljenosti in svoji sijajni organizaciji. Njihov poraz je bil posledica njih dušev-nosti nadutega samooboževanja. V tej prevzetnosti so delali njih voditelji take diploinatične in politične napake, da so si naprtili skoraj ves svet proti sebi. Vsled svoje nadutosti in brezsrčnosti se jim ni zdelo vredno poglobiti se v položaj drugo-rodcev in študirati duševnost tujih narodov. In zdi se, da se tudi povojni Nemci ne razlikujejo od predvojnih. V prvem času po končani vojni so se potuhnili in javkali ter se sklicevali na Wilsonove točke. Ta doba javkanja je trajala skoraj do zadnjih časov. S tem javkanjem so znali znižati francoske zahteve in zavlačevati izvršitev reparacij. V zadnjem času pa so začeli nemški nacionalci dvigati zopet glavo. Po vsej Nemčiji je završalo in zopet smo čuli bojevite glasove, rožljanje z orožjem (ki pa je, hvala Bogu, zelo zelo skrhano). Vročekrvni govorniki so lovili glasove s skrajno demagoškimi protifrancoskimi gesli, z bojevitimi pozivi na oborožen odpor proti vsemu in vsem. In nalovili so jih mnogo. 0 tem nam priča izid zadnjih volitev v državni zbor. Res je sicer, da so takoj po volitvah izvoljeni nemški nacionalci z raznimi izjavami, pisanimi in govorjenimi, takoj ublažili prejšnja bojevita gesla. Toda že dejstvo, da se množice puste uloviti z takšnimi nevarnimi bojnimi gesli, priča da se duševnost nemškega naroda nikakor ne more prilagoditi sedanjosti. Javna tajna je torej dejstvo, da goje Nemci revanšne misli in da le s težavo prikrivajo te svoje za svetovni mir tako nevarne težnje. Zanimiva je okolnost, da bodo nacionalci, ki so bili izvoljeni s t:»ko bojevitimi gesli in vsled svojih ekstremnih programnih točk, da bedo torej ravno ti francozožrci člani bodoče nemške vlade, ki se bo pogajala z zavezniki o reparacijah in ki bo morala sprejeti osnovne poteze načrta izvedencev, katerega so zavezniki že sprejeli. Še en dogodek zadnjih dni je značilen za sedanjo Nemčijo. Policija je vdrla v prostore trgovske delegacije sovjetske Rusije v Berlinu, Vsled tega je nastala napetost med Nemčijo rn Rusijo. Dosedaj sta bili obe državi v prijateljskih ocl:xo-šajih. Rusija je bila takorekoč važen adiit v rokah Nemčije tudi pri reševanju spore v s Francozi in ostalimi zavezniki. Bilo je to nekako zadnje sredstvo-, večno strašilo zapadnim velevlastim, če bi hotele preveč napenjati strune. Ni nobenega dvoma, da je Nemčija ravno vsled prijateljskih od-nošajev z veliko sovjetsko državo >e vedno nekaj veljala kot politični čintlelj Evrope. Toda v svoji ošabnosti se niso Nemci ozirali na svojo vzhodno sosedo, ampak postopali skrajno brezobzirno. Gotovo je, da si bo Rusija zapomnila ta čin nevljudnosti in rekli bi surovosii. Z nerodnim in sovražnim činom je Nemčija zaigrala simpatije ruskega naroda. Zadostuje, če beremo, kako ostro pišejo ruski časopisi o vsej stvari. Včasih se človeku zdi, kakor da se hoče Nemčija zagristi v svojo trmasto in kuja sto vlogo politične osamljenosti. Rusi očitajo Nemcem, da so se hoteli Nemci prikupiti Francozom, obenem pa kompromitirati Rusijo pred Angleži baš sedaj, ko se vrše važna angleško-ruska pogajanja v Londonu. Nemški kapitalisti da bi hoteli na vsak način ohraniti monopol na izkoriščanje ruskih naravnih zakladov in zalagatcljev ruskih potreb za-. padu* Inftmtrife. Koliko je rMnice na Tem, m n< (U točno dognati, gotovo pa jo pomembno, da je te očitke izrekel visoli državnik sovjetske Rusije, torej javna ( osobnost prizadete države. Kako te bodo Nemci izvlekli iz te stvari, ni važno, važno pa Je to, da so škodovali nemški stvari in da se bo rusko prijateljstvo za stlačene« Nemce zelo zelo ohladilo. Udarec z levjo Sapo Dobro je se vsakemur v spominu, kako se je Nem&ka Avstrija takoj po zlomu osrednjih vlasti znaSla obkoljena od na-sledstvenih držav, ki so zaprle vsak dohod živil na Dunaj, ker so imele obilo posla «ame s seboj. Tedaj so šele avstrijski Nemci mogli spoznati, kako je Dunaj živel na račun po Nemcih tlačenih narodov. Toda svet se je kmalu usmilil stradajočih in nastala je akcija za pomoč. Tako so bili avstrijski Nemci rešeni lakote, toda ta pomoč je bila pomoč v sili in nihče ni mogel zahtevati, da bi ta pomoč trajala v ne-izmernost, prvič ker je miloščina poniževalna in drugič, ker se tudi vsak darovatelj naveliča dajati. Po prvi veliki krizi si je Avstrija pomagala z malimi krediti, ki jih je dovoljeval zunanji svet mali državi. Ti majhni krediti pa so bili zelo podobni miloščini, zakaj avstrijsko gospodarstvo je bilo? v razsulu Celo se porazdeliti avstrijsk duetriaJci in finančniki so prisil jeni proda* jati vrednostne papirje za vmko ceno, samo da tadoste svojim obveznostim. To mora imeti za posledico, da postanejo velika industrijska podjetja insolventna in pasivna, čemur mora slediti zapretje. Po* leg tega je zmajan ves kredit, Inozemci dvigajo svoje zaloge, vera v solidnost nemškega gospodarstva izginja. Tako je torej Poincare a svojo levjo šapo zmečkal one, ki so se drznili dvigniti svojo roko proti njemu in Franciji- Najlepše pri vsem tem pa je to, da so Francozi po pravici jezni na Avstrijce, ker so se udeležili tega napada proti francoskemu franku. In vendar so bili Francozi za sanacijo dupaj z osta osi, ki so m Avstrije m ji Mmi zavez: Dunajski polom je svarilen vzgled. Obenem pa tudi dokazuje moč francoske države, ki se mora ie vedno borili proti Nemcem dasaravno v drugačni obliki. Nemci se bodo tudi v bodoče še večkrat prepričali, do so> Francozi trda kost. Poincarejeva stranka je sicer plačala drago franko vo ofenzivo. Davki, draginja in negotovost so pač premaknili volilne mase. Če je pa Potncare padel, je padel častno in Nemci imajo najmanj vzroka za kakšno pretirano veselje. DNEVNE VESTI Mamite tnebasplleft RMut V Komnu učitelju je gospod nadučitelj Jožef Štrekelj, Gospod Strekelj je že 37. letof učitelj, bil je 21 let član okrajnega šolskega sveta, je izboren kmetovalec in izvrsten učitelj, mož poklica, ki si je pridobil poleg drugega tudi velike zasluge za svojo vas in okolico, ker je učil kmete pravilne vinoreje in sadjarstva. Uspehi njegovega učiteljskega delovanja so torej vidjai in gre mu po vsej zaslugi priznanje, da je mož živel in delal, kar mu je veleval sian in še več. Tudi o značaju teža za- :, , * , . « »., aiau ni ac vcc. iuui u tuo-nju in mhce m vec pričakoval rešitve. sluincga moža ne more bHi dvoma< V voj-je že razpravljalo, ali ne kaze lem času ^ ^akniIi v vojaško suknjo !rtt avstrijske dežele med ostale i,.. ? i« niPfSmvi nni7irtn sosede. Propadajoče gospodarsko življenje nemške države je bila obenem slaba vest zmagovalcev. Treba je bilo priskočiti na pomoč tej mali okrnjeni državici, katere ljudstvo je bilo vajeno živeti v ugodnem prostranstvu obširne monarhije. Posebno so se potegovali Francozi za rešitev Nemške Avstrije. Francozi so imeli sploh že od nekdaj naklonjenost do Avstrije in poskušali so svoj čas celot rešiti monarhijo, kar jim seveda ni uspelo, ker so bili zraven še drugi interesiranci, ki so se upirali vsaki taki nameri. Ko je kancler Seipel prevzel vodstvo države ,je bila Avstrija gospodarsko, na ki se, kakor znano, niso ozirala nikoli na potrebe domačega prebivalstva. Ta njegova možatost bi ga bila spravila kmalu pred vojno sodišče; le s težavo je prišlo do manjše kazni, ki je bila vojaška služba. Gotovo je torej, da mu nihče ne more očitati avstrijakantstva. In la zaslužni, značajni in vestni učitelj je prejel od šolskega o&iastva 9. maja dekret, s katerim se premešča v vasico Štomaž. Tja mora že 15. maja. Torej teden dni časa. Sedaj pa poslušajte, kaj je vzrok tej kazenski premestitvi. Ob neki državni slav-nosti je tudi kornenska šola izobesila državno zastavo, toda na koncu droga je tleh. Avstrijska kroca je stalno padal inj^j priVezan šop lipovega zelenja. In to povzročala strahovite ekonomske pre- zcIenje je tako delovalo- na šolske trese, ki so zadele široke sloje ljudstva, j 0blastnije, da so se ogorčene spomnile, da Ko ie prikipela sila dc vrhunca, je prišla i imaj0 tucii oblast v rokah. In sledil je oni pomoč, Avstrija je dobila mednarodno po- zfogissni dekret, sojiio, avstrijska krona se je ustalila, go-! Sicer ni f aU . biJo to spodarsko življenje je pnsio zopet v red j j *katcri trde, da je bil zimzelen, m moglo se ,e že govonU o blagostanju K/^ itd Xtldi dokazano, da je dezeie' gospod Štrekelj zakrivil ta «veliki zločin*. t \ • _ __» ^ «« 1 M —K m A »» O r»l O TT« •*» Razne davčne, upravne in druge reforme so zvišali dohodke in znižali izdatke, Nemška Avstrija je zasioveia kmalu kot šolski primer za obnovitveno delo, ki se je imeks ponoviti pri Ogrski in drugod. Hkratu pa se je prijetna idilična slika od inozemstva negovane Avstrije izpreme-nila. Neprestano prihajajo glasovi o polomih bank in velikih industrijskih podjetij, samomori včerajšnjih milionarjev in današnjih beračev so na dnevnem redu, skratka nastal je finančni polom, da mu ga nj para v nobeni deželi po vojni. Kako je moglo priti do tega? Vkljub vsemu zavijanju, prikrivanju in izgovorom je vendarle resnica ta, da je ravno izpre-menljiva usoda francoskega franka vzrok sedanji nesreči Avstrije. Posledice zadnjih špekulacij so se seda-- pokazale, toda pride še hujše. Ofenziva proti francoskemu franku je izšla iz nemških krogov, t. j. zdaj loka-zano. Največja denarna središča Nemčije so započela akcijo proti franku. S to akcijo so nameravali Nemci zadati Franciji On je pač ukazal, naj se zastava izobesi, kdo mu je pa nakuhal tisto stvar z lipovim zelenjem, ostane bržkone večna tajna. Na njegovo mesto je imenovan gospod Gojko Ščuka. Svoj čas je bil gospod Ščuka navdušen Sokol in narodnjak; v ruskem ujetništvu se je pcrvzpel do navdušenega boljševika in bil v nekem ruskem kraju nekaj časa boljševiški komisar. In godilo se mu je izborno. Domov prišedši, je praktični mož takoj pretuhtal položaj in tako se je siji se je izkazal vnetega fašista, kar so občutili tudi slovenski zastopniki. Ščuka sar in sedanji vodja dar glej, se mora dvakrat starejši tovariš njemu umakniti. Gospod Ščuka, ki se sedaj piše Sciuca (k ostalim zaslugam naj se prišteje še ta, da nam ne bo očita! kdo netočnosti), ima premoženje v Komnu, isto takšen udarec, da bi bila prisiljena znižati pa je tudi pri gospodu Štreklju Todagospod Ščuka v Komen na naduciteljsko mesto, gospod Štrekelj pa v kazensko kolonijo. To s©> suha dejstva. K temu še nekaj prlmomb: Gospod Štrekelj je bil črez noč premeščen, ne da bi se proti njemu uvedla disciplinarna preiskava. Niso se ozirali na njegove zasluge, na njegovo skoraj štiridesetletno službovanje, svoje zahteve. Namerovali so zadeti njeno gospodarsko salidnost in tako* zrušiti fran-coskrv silo. Istočasno so pa trdno pričako-a ali, da jim bodo Špekulacije s francoskim frankom prinesle ogromne dobičke, tako so torej mislili združiti <-koristno in potrebno^ v eni potezi. Pač ne more biti dvorna, da je bila ta ofenziva široko zasnovana in da so od tega pričakovali silno mnogo, ker vsa stvar je bila aranžirana na svoje premoženje v Komnu. «'jq.so se cziraii na to, da pomeni ta premestitev za omenjenega gospoda velik moralen udarec, skrajno ponižanje. Šolske oblastni je niso dosedaj pokazale, da so naklonjene našemu učiteljstvu. Po navadi se daje prednost onim, ki imajo edino zaslugo. da so se popolnoma udali toku časa na široki podlagi. Te igre se je udeležil v veliki meri tudi Dunaj. In taka so bili vrženi na denarni trg miljoni in miljoni francoskih frankov, katerih vrednost je začela padati tako hudo, da so hiii Francozi resno vznemirjeni. Že so vstajali zlovešči preroki, ki so napovedovali franku usodo nemške marke. Toda slabi računarji so se tudi to pot ušteli. Poincarč sam je vzel v roke obrambo francoskega franka. Francija je doSila za prvo silo znatna posojila v Ameriki in na Angleškem, sprejela nove davčne predloge, ki se na mah ustavili padec franka. Toda sanacija franka je hi!a fako krepko uvedena, da je začel frank zopet rasti in sicer tako nepričakovano in naglo, da je bilo celo Francozom tega preveč. Ne pa Poincare ju seveda. Zakaj čim višje se je pevzpenjal frank, tem večje izgube je moral prizadjatj sovražnikom, lei so špekulirali na račun francoskega bogastva. In prišel je strašen poraz za začetnike tega boja. Nemški finančniki so črez noč izgubili velikanske vsote. Že takrat smo brali poročila o polomih bank. o samomorih bankirjev in "zdelo sc je, da se bo zgodilo še kaj hujšega. Toda Nemčija je mo^la vzdržati udf.rec, zakaj nabrala si je biia vse polno trjih deviz s prodajanjem ničvredne in cene papirnate marke. Vkljub temu pa je Kil to udarec, ki je zalege!. Tudi so si Nemci medsebojno pomagali, da skupne zavrnejo posledice francoskega udarca. Toda kdo naj pomaga Dunaju? In sedaj, ko je preteklo že več tednov po tistem usedrtem dvigu francoskega franka, poka na vseh koncih in krajih. — Stare solidne banke so ustavile svoja niačila. Industrija je zadeta v mozeg. In- srajco, bi morala državna oblastva vendar ščititi dekorum države in urada. To kar se je zgodilo gospodu Štrekelju, vpije po remeduri. Gospodje, popravite to krivico! KbKo zasledujejo v Istri slovenske „pmtiMdiste"! V selo Poljaki (na Barbanščri) so došli nedavno temu orožniki. Najprej so vprašali neke otroke, kje je hiša Gjuro Pausa. Ko so dobili zaželjeni odgovor, so se napotili naravnost v označeno hišo. Paus je sedel pri ognjišču. Eden orožnikov ga je vprašal, kje mu je sin Miho. Paus mu je pojasnil, da sin dela na vrtu. Orožnik mu je velel, naj ga pokliče v hišo. Zgodilo se je. Mladi Miho je vprašal orožnike, kaj da želijoi. Le par besed bi hoteli govoriti z vami — so odgovorili orožniki. Odšli so v sobo. Tu so orožniki rekli, da so doznali, da hočejo po noči obiskati hišo tatovi, a oni da so prišli, da jih branijo. V ta namen so zaprosili mladega Pausa, naj pm da civilno obleko, da se preoblečejo (ker da bodo tako lažje prežaH na tatove), a potem naj gre k orožni&kemu maršalu v Sv. Vičenat, naj jim pošlje na pomoč ie par orožnikov. Mladi Paus je rad ustregel njihoivi želji ter se je napotil proti Sv. Vinčentu. Orožniki so šli za njim. Ko so došli v neko šumo, oddaljeno par kilometrov od vasi, so veleli mladeniču, naj se ustavi m leže poleg njih na tla. Pokoril se je. Sedaj pa so mu orožniki začeli očitati, da je «propagandist a jugoslavofco itd. Miho se je branil kakor je vedel in znal. Vse zastonj: moral je biti krivec! Grožnjam ni bilo ne konca ne kraja. Približala se je noč. Orožniki so mu ukazali, naj gre ž njimi — domov, da bodo »branili njihorvo imetje pred tatovi*. Šli so skupaj do vasi. Ko so prišli do Pausove hiše, je mladenič skočil preko cisterne v hišo, orožniki pa so ostali zunaj. V tem so prišli k orožnikom neki indfviduvi, ki so bili odeti v fašistovski kroj. Ti so udrli v Pa u sovo hišo z namenom, da pretepejo očeta in sina. Sreča pa je bila, da sta megla oče in sin pravočasno pobegniti iz hiše v vas, kjer so bili že v velikem strahu. Ker niso našli v hiši nikogar, so tiste osebe odšle iz hiše in zapustile vas. Ali se ne zdi ta opis, kakor kaka dobro zamišljena pravljica iz minulih časov? Tako čudno in fantastično zveni ta opis, da se nam narinja dvom: alš so bili to res pravi orožniki, in resnični falfeti? Ali niso bilj morda kaki drugi — recimo tako — nacijonalisti, ki na tak način zasledujejo — jugoslovenske «propagandiste»? Resnica pa je, da se je dogodek odigral tako, kakor je opisano. Pa tudi v slučaju, da tiste osebe niso bile ne orožniki, ne fašisti, postavlja ta dogodek sedanje razmere v Istri v kaj čudno luč. V vsakem slučaju bi želeli, da oblastva preiščejo ta dogodek ter da strogo kaznujejo krivce, ki zagrešajo take nezakonitosti proti naSemu narodu. Saj ne more biti prav tudi oblastvoon samim, če kaki nepošteni elementi zlorabljajo orožniški ali fašistovski kroj, da na račun teh poslednpii počenjajo take nezakonitosti. Zato pa: ven s krivci! tespod MtfssoHtii hita besedo! Čitateljem je znano, da se je odposlanstvo nemškega Poadižja nedavno predstavilo prestolonasledniku Italije s prošnjo, naj bi posredoval, da se Nemcem ohrani ljudska šola v materinem jeziku. Izročile so njegovi kraljevi visokosti tudi tozadevno spomenico. Bila je to prošnja iz plemenite duše prave matere za ^ svoje otroke. Prošnja je bila to, posvečena po človečanskem čustvovanju, naj se ae krati dru-gorodnemu prebivalstvu, kar je najsvetejSe vsakemu ljudstvu! Sedaj pa je dobila voditeljica onega ženake- in iščejo pri tem le osebno koaist. Za to! ga odposlanstva od dvornika predstolonasled-svoio trditev smo že navedli mnogo sluča- nikovega objavo, da je prošnja za vzpostavo svojo trditev smo _ jev in bi jih lahko navedli še več. Toda pričujoči slučaj kriči v nebo. Gospod Štrekelj ima nasprotnike, ki rujejo proti njemu. K tem je treba prišteti specialista za italijanščino, gospoda Stein-meyerja, ki je tudi fašist, četudi ne čistokrven Italijan, kakor kaže njegovo ime. Tudi ta gospod je pripomogel po svojih močeh, da je prišlo do omenjenega dekreta. Gospod Gojko Ščuka ima tudi zasluge, toda zasluge za lastno osebo. Temu ne oporekamo. Tudi ne očitamo gospodu Ščuki, če je v teku svojega življenja pokazal občudovanja vredno prožnost in je znal vsakikrat obrniti svoj ljubljeni čolnič po vetru. To je končno njegova zasebna zadeva in vsak je svoje sreče kovač; toda da mora postati gospod Štrekelj žrtev njegove pretirane vnetosti, ki jo> g. Ščuka kaže v prerivanju do udobnega korita, to se nam zdi krivično. Šolska oblastva bi morala vendar upoštevati vsaj nekatere okolnosti. Končno je tudi gospod Štrekelj človek, četudi ni fašist in četudi se ni izneveril ne svojemu stanu, ne svojemu narodu. Kam pridemo, če postane oportuni-zem glavna in splošna zasluga? Če se negovanje lastne osebe in lastnih koristi obleče v še tako lepo črno fašistovsko nemškega učnega jezika predložena ministr skemu predsedstvu v nadaljnje proučevaaje. K temu sporočila pripominja «Landsmann»: »Našemu ljudstvu bi bilo pravi oddih, ako bi_vla-da hotela našo pravično »tvar dovesti do pravične rešitve. V tej prošnji je duša ljudstva povzdignila rvoj gkts — tako razvezana od vsake politike in vse diplomacije, da bi ugodna in državnomodra rešitev te prošnje pomenila več, nego kak zgolj državni čin. Če bi ugodili prošnji, položeni v ono spomenico, bi pomenilo to korak dalje na poti do narodne sprave. Vlada je izjavila, da bodo morala biti bližnja leta posvečena obnovi in mirovnemu delu. Naj bi ta program vseboval tudi vprašanje naše narodne manjšine Prošnja in želja, ki jo polaga tu glasilo poa-dižkih Nemcev — naj bi namreč ugodno in državniški modro rešili prošnjo, predloženo njegovi kr. visokosti prestolonasledniku — ni samo glas zvestobe do svojega naroda, ampak je tudi glas pameti in izraz hrepenenja, da bi državna uprava s pravično manjšinsko politiko pripomogla k dosegi plemenitega cilja: miru in sprave! Rešitev prošnje je sedaj v rokah vladnih mož. Princ Umberto je storil, kar je mogel in moral storiti kot sin vladarja vstavne države. Izročil je prošnjo ustavni in odgovorni vladi: Prošnja je sedaj na pravilni poti do rešitve. Da vidimo sedaj, ali bo rešitev v skladu s slovesno danimi obljubami in zagotovili in pa z geslom, ki ga je opetovano naglaftal g. Musso-lini: enake dolžnosti, enake pravice. Zapoved ,____- pravice ae zahteva apodiktično, da imej vsak državljan folo, kakor si jo sam želi! Tako šolo — s poukom v materinem jeziku — morejo imeti tudi narodne manjšine ne da bi bila v navskrižju s splošnimi predpisi učnega načrta. Gospod Mussolini ima besedo, ki naj prinese manjšinam pomirjenje in zadovoljstvo s šolsko upravo! Prošnja nemškega ženstva velja tudi za šolstvo v naši Julijski Krajini! Ta prošnja je posvečena po naravnem m pisanem pravu, po načelu pravičnosti, čeprav n. pr. oblastniki v Vidmu drugače sodijo in preganjajo ljudi, ker se potegujejo za šolsko uredbo v zmislu prošnje, ki jo je prestolonaslednik Italije izročil vladi v rešitev! Žeiuko ofiradelno Udruženje v Trste je imelo včeraj svoj prvi občni zbor pri Sv. Jakobu, ki je bil izredno dobro ooi-skan. Udeležilo se ga je preko 100 članic, ki so sledile vsem poročilom z velikim zanimanjem. Po nagovoru predsednice ge. Slavikove, ki je razložila pomen udruženja in orisala na splošno njegovo delovanje, je podala tajnica natančno poročilo, iz katerega je bilo razvidno delovanje posameznih odsekov. Iz tega poročila" pesne ml jemo sledeče: v kratki dobi svojega delovanja je Udruženje ustanovilo 6 tečajev za ročna dela, 2 v mestu in 4 v okolici, ki so vsi zelo dobro obiskani. V tečajih se podučuje šivanje, pletenje, vezenje in čipkarstvo. Razen tega je Udruženje priredilo 5 tečajev za krojenje, ki so bili namenjeni onim, ki že^ znajo šivati in se žele v tem izpopolniti. Tudi ti tečaji, ki jih je vodila strokovnjakinja gdč. Matejčičeva, so bili zelo dobro obiskani in to ne le od domačink, marveč so se jih udeležile tudi učenke iz Istre, Goriške in Krasa. V zvezi s tečaji je tajnica omenila razstavo ročnih del, ki jo je Udruženje priredilo o novem letu in ki je zelo lepo uspela. Dobrodelni odsek, ki je imel najmanj izgleda za uspešno delovanje radi pičlih sredstev Udruženja, ki je navezano le na nizko članarino svojih članic in nima nika-kih fondov, zamore vendar izkazati sijajn« uspehe: pomagal je izdatno Šolskemu društvu pri obdai ovanju šolske dece o Božiču, razdelil precej podpor revnim družinam v obleki, jestvinah in denarju, a krona njegovega delovanja je in. ostane počitniška akcija, ki je omogočila v lanskih počitnicah 650 revnim otrokom večmesečno bivanje na dežeji in tako rešila marsikatero dete fizične in moralne propasti. Prosvetni odsek je priredil 16 predavanj v mestu in okolici, predavale so odbornice Udruženja. Končno je podala tajnica natančno poročilo o društvenem glasilu, «Ženski Svet», ki je dosegel nepričakovane uspehe, si pridobil lep krog odličnih »otrudnic in so-trudnikov, ima obilo naročnic, tako da začenja naklade zmanjkovati in se je splošno uveljavil med našim ženstvom to in onkraj meje. Omenila je nadalje velike žrtve Udinženja, ki ni štedilo niti stroškov niti truda, da ustreže čimbolj svojim naročnicam. * Izrazila je končno željo Udruženja, naj bi vse naročnice občutile tisto srčno vez, ki veže naše ženstvo potom društvenega glafcila, da bi jim postal «Ženski Svet* najboljši prijatelj, da bi vsaka zavedna Slovenka stremela za tem, da se širi in povzdigne čimprej na zaželjeno višino. Ko je poročala še o društvenih prireditvah, se je prešlo k blagajniškemu poročilu Udruženja, ki izkazuje izreden promet in je bilo brez prigovora sprejeto. Istoiako je bilo sprejeto poročilo uprave •Ženskega Svetaki so mu zboroval k e sledile z velikim zanimanjem in ki izkazuje tudi dober financijelni uspeh društvenega glasila. Na to je sledila volitev novega odbora, V odboru so ostale vse prejšnje odbornice, ki so izkazale svoje zanimanje in se aktivno udeleževale društvenega dela in nekaj novih, izbranih izmed najmarljivejšimi članicami Udruženja. Udruženje je lahko ponosno na rezultat svojega dela in mu želimo tudi v bodoče najboljših uspehov. izložba uollliilfi \m>Mm V smislu čl. obstoječega vol. zakona vrne pokrajinska vol. komisija tekom 30. aprila občinskim uradom končno odobrene vol. sezname z vsemi listinami vred, ki so ji bili svojčas poslani od obč. volilne komisije v odobritev. Tozadevni odloki pokrajinske vol. komisije morajo biti sporočeni prizadetim osebam potom županstva do 20. maja KcaČno odobreni seznami pa morajo biti izložeui najpozneje 10. jnaja v občinskem urado, kjer ostanejo v vpogled občtnfirtvu do 31. maja. Dolžnost županstva je tudi, da obvesti o tem občinstvo. Do 20. maja mora občinska vol. komisija na podlagi teh končno odobrenih sezr.sniov popraviti stalni vol. imenik, t. j. dod- one vo-lilcc, ki jih je vpisala deželna v o!, komisija, in zbrisati vse one, ki jih je ta črtala. Tudi ta tako popravljeni vol. imenik mora biti izložen do 31. maja v vpogled občinstvu. S temi popravki je letno postopanje v zadevi stalnih vol. imenikov zaključeno. Stalni vol. imeniki ostanejo odslej neizpremenjeni do 31. maja 1925. Vse morebitne državne, deželne ali občinske volitve v tem času se izvršijo na podlagi teh vol. imenikov. Opozarjamo naše volilce, da pregledajo te popravljene vol. Imenike, primerjajoč jih s končno odobrenimi seznami. Vsi oni volilci pa, kateri niso vpisani tudi v teh popravljenih vol. imenikih, bodo morali v dobi od 1,—15. decembra napraviti tozadevne prošnje za vpis. Odbor Političnega društva «Edinost» v Trstu. JatodoveaaU akademiki so si včeraj ogledali naprave v «Stabilimento tecnico triesti-no». Popoldne so bili sprejeti na parniku «He-louan», kjer jim je osobje parnika pri razkazovanju strojev šlo zelo na roko. Sledil je nato kratek sprtjem na jugoslovenakem parniku «Lovrjeoac»- dijake je spremljal tukajšnji ju-goslovenski vicekonzul Smiljanić. Odprava karabine rake postaje. Tukajšnja kr. levestura javlja: Z dnem 15. t. m. »e odpravi karabinerska postaja v ul. Luigi Ricci ter se čim prej ustanovi v istih prostorih policijski komisarijat za IV. okraj, ki bo imel sledeče meje: ulice: Cardueci, Ginnastica, Pa-duina, Chiozza, Domenico Rossetti, Via'e Ven-ti Settembre, E. S. Piccolomini, Chiozza in Ip-polito Pidemonte, rotunda v BoSketu, meja med Kjadinom in Vrdelo ter med Vrdelo in Lonjerjem, dalje meja med predmestjem Sv, Ivan in okolico severovzhodno od ceste za v Bazovico in nove openske ceste do razpotja s staro opensko cesto; dalje stara openska cesta, meja med Kolonjo in Škorkljo in meia za vojaško bolnišnico, gornji del ceste za v Škor-kljo, Piazza Scorcola, ul. Commerciale in Oberdanov trg do ul. Giosue Carducci. Do začetka rednega poslovanja novega urada bo začasno opravljala službo posebna straža. V tej prehodni dobi bo razdeljen mestni del področja IV. okraja med koraisarijate III. (ul. M. R. Imbriani) in V (ul. G. Brunner) na sledeči način: za cono, ki se razteza levo od sredinbke črte, katera gre skoz ul. Cesare Battisti, Giu-Ila do rotunde v Bošketu, bo opravljal službo III. okraj, a za cono, ki se nahaja desno od imenovane črte, pa V. okraj. Šentjakobska Čitalnica v Trstu se tem potom najtopleje zahvaljuje cenjenim vaščanom Velikih Žabelj na Vipavskem za lepi sprejem in za gostoljubnost ob priliki drušivtnejja izleta 19. t. m. Izkazali ste nam pravo slovansko gostoljubnost, za kar Vaiii bomo tudi v bodoče hvaležni! Velike Zabije nam ostanejo vedno v natfrp-šem spominu! — Odbor. DruStvane vesii Gojeaci otroškega vrtca na Vrdelci priredijo v nedeljo 18. t. m. ob 16, uri pomladansko veselico in sicer v šolskih prostorih. Vabijo se vsi ljubitelji nežnih otroik! — \ rt-narica. Planinsko društvo v Trstu, priredi v nedeljo 18. maja izlet na Veliko Gradišče. Odhod ob 6. uri zjutraj od Rotonde Boscheito, peš preko Boršta, Rožandrc, Drage na Pesek, od tu na Veliko Gradišče. Iz Gradišča v Lokev, kjer bo pri Muhi pripravljeno kosilo. — Ker j je ta izlet popolnoma brez vsakega napora in j v zvezi z malimi stroški, sc nadejamo videti | večje število naših planink in planincev. Nogometni odsek M. D. P. - Opčine ima j danes zvečer, v četrtek, ob 8. sestanek. Ker se sestanek tiče nedeljske tekme z *F. C. Pro Trie ste» v Rojanu, je neobhodno potrebna prisotnost vseh članov tega odseka, posebno pa igralcev prvega moštva. Sestanek se vrši v navadnih prostorih. Prosim točnost. Načelnik. «Učiteljsko društvo za Trst in okolico« ima odborovo sejo v soboto, 17. t. m, ob 5. pop. pri Sv. Ivanu v navadnih prostorih. Prosijo se vsi odborniki, da se seje udeleže. — Tajnica. Bi SršašS*@ga iiviienša Padla v vodmjaii pri zajemanju vode. Na čudežen način si je rešila življenje 45-letna za-sebnica Ana Čuček, stanujoča na Vrdeli-Sco-glietto št. 109. Včeraj zjutraj je zajemala vodo iz vodnjaka na vrtu. Ko se je nagnila nad vodnjak, da bi potegnila na vrh vedro, jo je nenadoma obšla slabost; izgubila je zavest ter padla v vodnjak. Vsled mrzle kopeli je ženska prir' šla takoj k zavesti; ko je priplavala zopet na površje vode, se je oprijela z vso silo kamena, ki je molel iz zida, ter začela na vse grlo vpiti na pomoč. Prihitele so nakaterc ženske, ki so se nahajale nedaleč od vodnjaka in so bile priče nenavadnemu prizovu. Poklicale so nekega mladeniča, ki je vrgel Cučekovi konec vrvi ter s pomočjo navzočnih potegnil ubogo žensko iz vodnjaka. Na lice mesta je bil poklican zdravnik re-šilne postaje, ki pa je spoznal, da se Cučekovi razen prestanega strahu in mrzle kopeli — ni zgodilo nič hudega. Zato jo je prepustil domači oskrbi.- Oh, te srčne rane! Radi prepira, ki ga je imela s svojim ljubimccm, si je predpreteklo noč skušala vzeti življenje 26-letna Frančiška Gherlizza, stanujoča v ulici Solitario št. 4; izpila je nekoliko octovc kisline. Toda njen dragi ki je to zapazil, je dal prepeljati ubogo Francko v mestno bolnišnico, kjer ji je zdravnik iz-pral želodec. Gherlizza bo okrevala v dveh tednih; v t; n času bo najbrž tudi prebolela srčne bolečine-. Obupni čin 72-letne etarke. Včeraj popoidne sta dva mestna stražnika, ki sta vršila nad^o-rovalno službo na katoliškem pokopališču pr? Sv. Ani, našla na tleh v bližini grobnic v označene z imenom Brelich, staro žensf o, ki je bolestno ječala. Starka je imela usta polna zelene pene. Stražnika sta spoznala, da ^rc a zastrupljenje. Obvestila sta o dogodku ttlefo-ničnim potom rešilno postajo. Zdravnik je dal starko nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Nesrečnica je zavžila precejšnjo količino lizola. Starka ni imela pri sebi nikakc listine, ki bi omogočila dognanje njene istovetnosti. Spoznal jo je pozneje njen zet, ki je poveda! da je starka 72-letna Marija Margon, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 8. Izjavil je da jc ubogo starko najbrž prignala do obupnega koraka žalost radi smrti njene hčerke, ki jo je približno pred letom dni povozil vlak. Stanje Margonove je precej neva-no. Pod vlak jc hotel skočiti. Včeraj popoldr.e je nek železniški čuvaj zapazil rnoža, L i se je vidno razburjen ec 'al po železniškem ti u v bližini ulice Navali. Ker je imel v kratkem privoziti vlak, je čuvaj pozval ncznanca, naj se odstrani. Toda mož se ni zmenil za ta opomin. Tedaj je čuvaj opozoril o zadevi dva orožnika. Ko sta se varnostna organa približala neznancu, je ta začel vpiti, naj ga puste umreti. Orožnika sta ga odvedla na postajo v ulici Navali, kamor je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je spoznal, da je mož v hudem 'živčnem razburjenju. Spričo njegovega duševnega stanja ga je dal prepeljati v opazovalnico. Pozneje, ko se je nekoliko pomiril, se je mož izkazal za 41-letnega Antona Bosello, stann-jočega v ulici Industrija št. 8. Dejal je, da si je hotel vzeti življenje radi bednih razmer v katerih se je nahajala njegova družina vsled njegove dolgotrajne brezposelnosti. Spominjajte s® ob vsaki priiiki •Dijaške Mališe4 Vesti z Goriškega &LJAJEN USPEH KONCERTA THIERRY-BETETTO Goric«, 14. Današnji koncert, ki sta ga riredila operna pevca iz Ljubljane ga. Vil-sia pl. Thierry in g. Julij Betetto s spremje-fanjem g. Srečka Kumarja, je uspel nepričakovano dobro, G. Betetto je moral na poziv občinstva več točk ponoviti, po-gebno je ugajala Verdijeva «Bocca negra». Ga. Thierry je morala ponoviti Mascagni: Cavalleria rusticana; vse svoje lepe pevske imožnosti je pokazala ga, Thierry v Konjo-vićevi: Pod pendieri. Tudi Thomasov dvospev slovensko: Noben duhovnik ne sme biti na i;>i. Sedej. List za listom pada ... Ni še preteklo štirinajst dni, odkar se je za-iin.i-1? v Julijski Krajini vrzel v vrsto naših duhovnikov in že je pokril hladni grob Janka dtia, vikarja na Grahovem. Pokojnik, brat i /sega knezonadškofa, je bil posvečen v n;as leta 1888, služboval je najprej kot kadan v Tolminu, potem kot vikar v Borjani, Krcnbergu in v Levpi. Vojna leta je prebil v Št. idu pri Zatičini. Poznal je vse slovanske in se je bavil tudi z godbo in petjem. Smrtna kosa. Smrt je usmerila svojo koso proti goriškim trgovcem, kajti v teku par dni sta se zgrudila pod njenimi udarci kar dva -gledna goriška trgovca. V petek je umrl trgovec Anton Fanin in komaj so položili njega nedeljo k večnemu počitku, pa mu je že sle-pondelfek v večnost splošno znani gori-trgovec Valentin Venuti, podeljek je preminil sin predsednika go- ■ ega tribunala zagrizen sovražnik Sloven-v. mu v imenu tudi od njega teptanega slovitega ljudstva izražamo naše iskreno so- ob težki izgubi, ki ga je zadela. Iz Beneške Slovenije. Kaka je svoboda v . :! Tudi enkraj stare meje je imela naša »venska lista nekaj glasov. Tako na primer ■ i ni Grmek (Grimacco) 17f v občini Dren-a 8. To je bil v očeh državnih oblasti ne- n zločin. In na koga so zvalili vso 'do? Na uboge kaplane in duhovnike v inih občinah. Takoj, ko se je izvedelo za i izid, so prišli poizvedovat orožniki, da i '. tovili krivdo prizadetih duhovnkov, po-bno onega na Lesah in v Drenkiji, Seveda iiogli najti ničesar, kar b! jih kompromise vemo, ali oblastniki v Čedadu niso ■ poročilu orožnikov ali kaj: črez nekaj prišel poizvedovat sam pretor-sodnik ^d-ida, da bi dognal nezaslišano hudodelci. Oditi je moral tudi on z dolgim nosom. Dobro je ugcKoviti to dejstvo, ker jasno kako so pojmovala gotova oblastva vo-svobodo pri zadnjih volitvah in tudi v lih razmerah žive beneški Slovenci on-aj stare meje. plosno slov. žen, društvo v Gorici« otvori ~ deljo, dne 18. t. m. ob 4ih pop, v društve-prostorih v ulici sv. Ivana 7 vrsto zanimi-" predavani. Naš oenotehnik g, Just Ušaj se ie volje odzval našemu vabilu ter bo preval o ukuhavanju sadja in zelenjave ter njih ion serviranju sploh. Ker je lepi čas črešenj din tu, bo mai&ikoga zanimalo to predava-c-rokovnjaka. K obilni udeležbi vabimo ne >sc članice, temveč vsakogar, ki rad dobro ^ .a ali pa še raje — dobro je. Zgonik. V 18. št. «Malega Iista» se dopisnik k Saleža neopravičeno zaganja proti občin-»rfemu zastopu. češ, da je on kriv, da je dose-& nakite. Jamstvena pisma In druge operacije po najusodaefšiii pogojih, v Urah na hranilne knjižice in Jlfta obrestuje po 4J/, letno nežfio, a vloge na tekoO račun pm **/,•/. | vezano vloge proti odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru. m vloge v Dinarjih ter jih obrestuje najbolje po dogovoru. Isvriitfe nakazila v lirah in dinarjih za Jugoslavijo jo o aaaoaaaaooaaaaaaaa □□□□ □ a □ □ o oooaa □□□□anaaaaaan 11168223438028632944767