-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ YugosIav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
- - GLASILO - • PROSVETNE MATICE J. S. Z.
NO.
<c«t»r*4 •• .rr.M ri„a ..tur, i»f.r»k.r «. imtt. •« <i>« »«•• •«»•• CHICAGO. ILL., 2. SEPTEMBRA (September 2), 1936.
• t < hlt-M««*. ill., MMtirr ihr Art »f ( »■■(»• »f Marrh Sr«. lWr».	*
1'uMtalir d nrrklf at 2.mi n. l.avvHtlnle av«.
LETO — VOL. XXXI.
LETOŠNJA miLMmMPftN J A POLNA ZMEDE
DELAVSKA STRANKA, KI PO IDEJAH NI SOCIALISTIČNA, NE ZASLUŽI NAŠE PODPORE
Norman Thomas svari. - Demokatski politiki na delu med slovenskimi delavci
Visoki kampanjski fondi omogočajo demokratom in republikancem vplivno agitacijo
' MALOKATERI volilni kampanji se je politikom demo-kratske in republikanske stranke posrečilo zbegati ljuc'. stvo z volilnimi gesli toliko, kakor letos. Nihče, ki čita kapitalistične liste, se ne vprašuje, kaj pravzaprav je razlika med enimi in drugimi. Republikanci, ki so bili ob slufcbe. ho-čejo priti nazaj v sedla.-Niso vedeli, kako bi pričeli, pa jim je dal migljaj Coughlin, pokojni Huey Long. Gerard Smith iti. "Roosevelt ni nič drugega kot Kerenski. Komun:stične tolpe so v Washingtonu že pripravljene, in nekega dne, če bo deževno in bodo policaji v zatižjffi, u-~lavd navdudevali zanjo? N
Napori
Fašizem vsepovsod proti pravičnosti in delavskemu razredu
FAŠIZEM GONI EVROPO V POGUBO
v * a
dT0 komunisti v kongres, ga raaženejo, pomore vrhovne sodnike, odstavijo Kerenskija (Roosevelta) in proglasijo krvavo vlado."
Vsakdo, ki je v stanju motriti politično situacijo v Ameriki stvarno, ve, da je demokratska stranka prav tako kapitalistična kakor republikanska.
Na nedavnem shodu pred člani socialističnih, unijskih in farmarskih organizacij, ki se je vršil v Milvvaukeeju, je Norman Thomas opozarjal ljud-Btro na dejstvo, da ima demokratska stranka svoj glavni •teber v južnih državah, kjer je najbolj fevdalna in bigot-§ka, torej taka, da ne more služiti nikomur kakor izkoriščevalcem in nazadnjaštvu. Civilnih svobodSčin ne priznava. Z delavskimi organizatorji ravna kakor da so največji zločinci.
V ostalih državah pa demokratska stranka upravlja mnogo mest, katerim načelju jejo ne kaki socialno misleči ljudje, ampak do mozga korumpirani politiki! Ali je taka stranka vredna, da se bi razumni de-
lo r-
man Thomas unijske voditelje upravičeno vprašuje, kako so demokratski politični uradniki ravnali z delavci v stavkah — posebno še v južnih državah, kjer sploh ni dnu« pomembne stranke, kakor demokratska?
Demokratska stranka je v tej krizi dobila v razdajanje za relifne akcije mnogo denarja. V vsakem slučaju vsepovsod so bili najeti pretežno le 'demokratski politiki. Izjeme so redke. Ta ogromen politični a-parat uspešno tekmuje z opozi-cionalnim aparatom republikanske stranke, kateremu sredstev tudi ne manjka in ne ljudi.
Velika večina unijskih delavcev ve, da demokratska stranka ni njihova stranka. Vzlic temu so plačani propa-gandisti razširili mnenje, da je unije pojačal pravzaprav Roosevelt, zato ga je treba znova voliti.
Unijski voditelji, ki zatrjujejo, da je najzaslužnejši graditelj strokovnih unij predsednik Roosevelt, to lahko govore, ker jih pač nič ne stane. Bilo
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Voditelji reakcije v Španiji so te zedinili v slučaju zmage za sledeči temeljni program:
Republiko se odpravi, parlament razpusti in Španiji dolo-čijo diktatorja. Socialistične e-lemente se iztrebi (pobije). Sodelovanje diktature z Nemčijo in Italijo. Stavke se prepove, svobodne delavske organizacije se i azpusti in delavce se pri-mora pristopiti v fašistično unijo. Cerkvi in veleposestnikom se vrne vso imovino, ki jim jo je vzela republika. Posvetnim duhovnikom in redovnikom se vrne vse privilegije, ki so jih imeli pod monarhijo. Svoboda časopisja, zborovanja in. govora se odpravi.
Nova Thomasova knjiga o položaju v Ameriki
Norman Thomas, socialistični kandidat za predsednika, je spisal knjigo "After the Nevv Deal, VVhat? v kateri obravnava politiko Rooseveltove administracije in nje posledice.
"VERA V TRAJEN MIR JE VELIKA ABSURDNOST", PRAVI MUSSOLINI
Evropske države imajo danes okrog še».t milijonov vojakov, l^i »e jih lahko vsak hip počene v klanje. Tehnično »o pripravljeni boljše kol kdaj prej v zgodovini modernega militarizma. Mehanizem za prelivanje krvi in
rušenje se izboljšuje od tedna do tedna. Ia ljudstvo?--To je povečini
proti vojni, ampak ie jo Hitler in Mussolini kljub temu .zzoveta, kaj s. more pomagati? Nad Evropo prete črni oblaki, iz katerih se lahko vsak kip vsuja toča nove vojfte. Geslo mednarodnega Jelav^tva pa je, B FAŠIZMU IN VOJNI!"
BOJ
Ameriška soc. stranka na delu, da si reorganizira postojanke v Penni
Sedem klubov v Readingu proti odstopu iz stranke in samo dva za razkol
Frank Podboy je poslal iz Johnstovvna notico, ki se glasi: "Poročali .ste že o odstopu pennsylvanske organizacije od ameriške soc. stranke, "ni pa vam znano, da je zdaj članstvo (rank and file) proti sklepu večine konvencije in ga zelo kritizira.
Leon Trocki zopet »>KriŽW politimi jetnik
Leon Trocki se jc smel na Norveškem, kjer je dobil zavetje, dokaj svobodno gibati. Vlada v Oslu pač ni smatrala, da ji bo povzročil kake sitno-ati. Ko pa je bil na nedavni obravnavi v Moskvi proti zarotnikom Trocki obdolžen za vodilnega instigatorja zarotni-fckega gibanja, katerega na-
sodbi 16. zarotnikov naslovila norvežki vladi protestno noto, !češ, da je dopustila Truckiju spletkarki proti sovjetski vladi in kovati načrte za atentate na sovjetske državnike in Josipa Stalina. Vlada v OsliTprav nič ne želi, da se bi zamerila mogočni .*osedi, zato je Trockije-vih aktivnosti na Norvežkem konec. Njegova dva privatna tajnika sta ie odpotovala, komunistična propaganda pa pridno skrbi, da se Trockija prikaže za kontrarevolucionarja, ki se je v svojem sovraštvu do Stalina pogreznil toliko, da je šel v zvezo colo z naciji.
Izgleda, da je Trocki svojo bitko proti Stalinu izgubil na
celi črti. Vladi v Moskvi in ko-minterni se je zameril posebno vsled svojih uničevalnih kritik proti Blumovi vladi v Franciji in proti francoski komunistični stranki. Trockijevci na Francoskem so navodila svojega vodje zvesto izpolnjevali in povzročili s svojim bojem v francoskih vladnih krogih in med komunisti V Franciji precej nejevolje. Trockijevci so se s svojo destruktivno kritiko vrgli tudi v Španijo. V teh okončinah so se vladni krogi v Moskvi odločili za obravnavo, katere glavni motiv je bil, diskrediti-rati Trockija in ga svetu predstaviti za zaveznika fašistov in kontrarevolucionarja.
Sodrug Stump, župan mesta Reading, ki je predložil resolucijo zi». odstop, je dobil od večine članov socialistične stranke v Readingu nezaupnico. Večina članov v Readingu se je reorganizirala in izjavila, da bo delovala naprej za ameriško socialistmo stranko.
"Dne 12. in 13. sept. se boj vršila v Readingu konvencija lojalnih socialistov, na katero pošlje delegata tudi naš klub JSZ. Za razkoLv Penni je odgovoren največ vpliv Nevv Lea-dra, kateremu sta posebno sledila tajnica državne organiza-cjie Sarah Limbach in dr. Van Essen. Moje mnenje je, da bil Stump le njihovo orodje."
Frank Podboy, tajnik kluba št. 5 JSZ, gornjega pisma ni poslal v objavo, ampak je informativno za vse, ki se zanimajo za razvoj našega gibanja, posebno pa fi ia ČTafie kiubov JSZ v Pennsylvaniji.
Iz poročil, ki jih imamo na upogled, je razvidno, da so razkol v Penni res povzročili v prvi vrsti oportunističnl krogi — to je — politiki, ki razpolagajo z vplivom v takozvanih
naprednih unijah v Nevv Yor-ku. Na čelu vsega tega gibanja za razkol je še vedno For-ward, torej list, ki je imel do te dobe za delavski pokret ne-venljive zasluge.
Reading Labor Advocate, ki jc zdaj glasilo starogardistov v Readingu, prej pa je bil glasilo vsč socialistične stranke v okraju Berks, je začel v prošlih par številkah z natančno enako taktiko, kakor Nevv Leader pred in še. bol j pa po cle-velanski konvenciji soc. stran ke. h lavni bav-bav so komunisti. čemu strah pred njimi-v Readingu. kjer še niso nikdar nič pomenili, je .nerazumljivo.
Večina, ki je bila na vodstvu okrajne socialistične stranke v Readingu, trdi, da so nekateri <tari voditelji postali zgolj "po j litikanti", dočim jim ti odgo varjajo, da so le oni zve^i sodrugi, novodošleci pa so zahte vali službe in službe. Pa je naravno, da so nastale razprtije. "To ne drži." odgovarjajo voditelji večine članstva v Readingu.
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Vsa Italija vojaško organizirana. Novi skoki v militariziranje Nemčije. — Prieto kritizira
FRANCOSKI premier Ix?on Blum si prrzadeva ustvariti
med evropskimi deželami odnošaje, ki bi vodili v vzajemnost, namesto v oboroževalno tekmo. Ampak sedanje ne more več ustaviti. Hitler je nedavno podaljšal obvezno vojaško službo iz enega na dve leti in s tem povečal nemško armado za milijon mož. V svrho vzdrževanja te svoje nove armade je zvišal korporacijski davek letos 25 odstotkov in drugo leto pa bo 50 odstotkov višji.
V	Moskvi smatrajo Hitlerjev sklep za provokacijo proti sovjetski Uniji, katero misli napasti ko hitro se mu bo zdelo, da je prilika ugodna.^ Tudi poljska vlada je v skrbeh, kajti kljub svojemu dosedahjemu prijateljstvu s tretjim rajhom ji prevelik črnski vojni aparat ni prav nič všeč, pa tudi vojne med Nemčijo in Rusijo se boji. Ako nastane, se ji Poljska ne bi mogla ogniti tudi če bi skušala ostati nevtralna. "Hitler se pripravlja namenoma na klanje," so se glasili komentarji v sovjetskih listih k pornčvlu o podaljšanju vojne služ^p v Nemčiji.
Dokler bo Nemčija pod Hitlerjem, se bo oboroževala in si iskala prilik za vojno vsled tega, ker ne stremi po sodelovanju z drugimi deželami, ampak ji je smoter ekspanzija Ona hoče nemške kraje na češkem, Avstrijo, obmejne dele Poljske itd. Skuša si spet utreti pot proti Balkan^ in Mali Aziji. Njen^ glavna zahteva dane* pa so kolonije. In dobila jih bo — prej-kone kmalu in brez vojne, kajti Angliji in Franciji je na iem,, da če vojne nevarnosti že ni mogoče odpifcViti, se jo naj vsaj odriva.
V	civilni vojni v Španiji je Nemčija pomagala rebelom kolikor je mislila, da lahko pomaga ne da bi se njo smatralo odgovornim za oborožen konflikt v slučaju, da bi prišlo med velesilami do spopada radi Španije. Enako je dal rebelom izdatno pomoč Mussolini. Brez nemških in italijanskih vojnih aeroplanov ter municije bi španski fašistični generali svojo vojno proti demokratični vladi v Madridu ie izgubili. Indalecio Prieto, ki je poleg Caballera glavni voditelj socialistov v Špa-diji m odločen pristop demokratičnih metod, se je nedavno v nekem intervjuvu bridko potožil nad demokratično Francijo in demokratično Anglijo, ker nista priskočili na pomoč vladi v Madridu, kakor so fašistične dežele pomagale fašistični kontrarevoluciji.
Vzrok, da se je Leon Blum odločil za nevtralnost v civilni vojni v Španiji, je dvojen. Smatral je, da če se evropske dežele zavežejo biti nevtralne in ustavijo dovoz vojnih potrebščin eni ali drugi skupini, bi se s tem klanje skrajšalo. Zraven je bil Blum svest, da bi imela v tem slučaju demokratična vlada v Madridu veliko boljše pogoje za zmago, kakor pa če bi začele evropske države tekmovati v oboroževanju nasprotujočih si sil
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Klub št. 1 sklicuje shod solidarnosti z junaškim španskim proletarijatom
Vršil se bo v petek 4. septembra v dvoran SNPJ
Klub št. 1 JSZ v Chicagu sklicuje s sodelovanjem Čehov shod, brez ka> kršneg« ne smemo biti. Na njemu bomo demonstrativno izrazili svojo ■ olidarnost z delavci v Španiji!
$pan»ki proletariat je napram tdruteni reakciji in španski armadi, ki jo vodijo fašistični generali, obo-roiujej » pa nemški, italijanski in portugalski fašisti, pokazal toliko odporne sile, da je kontrarevolucionar-ni generalni štab več kot presenečen. Kajti domneval je, da bo delavsko gibanje v Španiji in demokratično špvntko vlado podjarmil v dveh, treh
dneh, dočim divja krvava civilna vojna zdaj ze sedmi teden! Španski delavci in delavke prelivajo kri za ideale, ki so nam sveti. Njih junaštvo je nam v vzpodbudo. Rojaki v Chicagu, pridite vsi na shod prihodnji petek, 4. septembra, v dvorano SNPJ.
Vstopnina prosta.
Govorniki bodo: Joško Oven, Ma7-\ nard C. Krueger, en češki govornik in več drugih. Pripravljalni odbor kluba št. 1 deluje, da bo na shodu predvajanih tudi nakaj muzikalnih točk.
'^uz.
Luč na barbarizem 'krščanskih' tolovajev v Španiji
LEON TROCKI men je strmoglaviti Stalinovo diktaturo, je postala norvežka oblast pozorna. Trockijevo bito je dala zastražiti in njega Pa obvestila, da bo odslej jetnik. Povabila ga je tudi, da si naj dobi stan rajše v kaki dru-Ri de-žrli, ker je gostoljubnost Norvežke izrabil. Pred naselitvijo na Norveško je namreč obljubil, da ne bo deloval politično. Sovjetska vladn je po ob-
Prošli teden »o listi poročali, da jc papež nevarno zbolel vsled duševnih muk, ki mu jih povzroča divjanje "rdečkar-jev" proti duhovnikom in redovnicam v Španiji.
Kdor v Zed. državah čita le Hearstove liste, res verjame, da duhovnike in nune v Španiji zverinsko mučijo in žive sežigajo. Dogaja pa se bas obratno, kar so pripravljeni priznati tudi nekateri kapitalistični listi. Jay Allen, ki je poročevalec č'kaške Tribune, opisuje
grozote, ki jih uganjajo španski mogotci s fašističnimi generali na čelu nad španskim ljudstvom povtod, kjer so z m a-1 gali v civilni vojni. V uvodu svojega poročila v omenjenem dnevniku z dne 30. avgusta pravi Jay Allen: "To pišem ob 4. zjutraj, bolan na duši in telesu vsled grozot, ki sem jih videl prošle dni."
Ko so fašisti pod vodstvom generala Franca in s pomočjo Portugalske premagali republikanske čete v obmejnem
mestu Badajoz so pričeli s kr-i vavo orgijo. Divjim Murom, ki jih je poslal general Franco nal pokolje v Španijo, so narodilik da naj pomore vse, ki jih fašistično poveljstvo označi za zveste republiki. "Nikdar več ne bi hotel gledati take grozote," pravi Allen. Nad štiri tisoč republikancev, socialistov in komunistov — moških in žensk— so poklali, jih zavlekli na ku-
'	%	m
pe, polili s petrolejem in zažgali. Kri je faktično tekla v potokih. Nato so jih poklali
vsak nadaljni dan od 50 do sto. Mnogi so pobegnili preko meje na Portugalsko, kjer jih je are-l^ralfi portugalska policija ter izročila nazaj španskim fašistom. Vse so poklali.
Sedanja portugalska vlad« je fašistična, udana Vatikanu in prijateljska fašistični Italiji. Ako bi bilo v njenem "krščanstvu" p?s kaj krščanstva, ne bi izročala poštenih španskih delavcev in kmetov, ki so utekli na Portugalsko pred divjimi Muri, nazaj fašističnim barbarom, da jih pobijejo.
NAŠE lMtlltEIHTVi:
V	petek i. septembra zvečer bo v Chicagu shod r izraz solidarnosti s španskimi delavci. Sklicu )v fin klub št. I s sodelovanjem čeških sodru-gor. 1'ršil se bo v dvorani SNPJ.
F' nedeljo 6. septembra, dan pred Delavskim praznikom. bo v Waukepanu piknik na Moiino-vem parku. Prireja na konferenčna organizacija JSZ in Prosvetne matice pod okriljem tvaukeftan• s ki h društev in kluba št. 45 JSZ.
V	nedeljo 13. septembra se vrši piknik v korist Proletarca pri Kefilu v Willow Sprinpsu.
(Jani in somišljeniki, delujmo vsi, da bodo te in vse drufte naše prireditve čimboljše uspele!

M ..


P R O L E T A R E C
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IfIV
IZHAJA VSAKO SREDO.
larfaja J«|o*lo*«»*b D«Uti)m TuIovm Omika, Chicago, IIL
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE."
NAROČNINA v Zadinjanih državah ta celo leto $3.00; ia nol leC: S*.««; ta
*atrt lata II 00 Inasamttvo: M celo leto fS.60; ta pol lata 92.00.
Val rokopisi In ofUtl morajo bttl v natom uradu najpozneje do pondeljka popoldne ta priobčita* v številki tekočega teU*4
SOVRAŽNIK, KI JE SOVJEtSKI UNIJI RESNIČNO NEVAREN
PROLETAHEC
PitbHahtd «v«ry Wadnasday by the Vturoniav Workman*i Pufelishin« Co., Ino
Eatabhahed 190«. f
Editor................................Frank Zaiti.
Business Manager.............-....Charles Pogorele«.
Aaiiatant Buaineag Manager..............John Rak Jr.
SUBSCRJPTION RATES: 0 a H« d Statea: One Tear $3.00; Six Months $1.78; Thre« Months $1.00. Foreign CounTies, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
1961
S. Lawndala Ave.
Telephonet ROCKWELL 2864.
CHICAGO, ILL.
"Glasovi z druge strani"
Proletarec je eden onih redkih slovenskih listov v Ameriki, ki v polemikah citira tudi nasprotnika, ne pa mu samo odgovarja. To smo storili na primer v prošli številki, ko smo dobesedno navedli Fr. Keržetov neosnovan napad na pokojnega Jo«: leta Zavertnika. V polemikah z nasprotniki smo ponatisnili le nešteto njihovih izvajanj, da ditatelji lahko čitajo NJIHOVE ln naše argumente in potem $ele sodijo, kdo je v pravem.
V	tej Številki ponatiskujemo uredniški članek iz "Napreja", ki izhaja v Pittsburgh u, Pa. To poletje so si ga osvojili za svoje slovensko glasilo komunisti, ki so pred tem izdajali "Iskro" v Clevelandu. Ampak "Naprej" nikjer ne pove, da je komunistično glasilo. Urejevan je oportunistično, v soglasju z novo taktiko kominterne, oziroma ie veliko bolj oportunisti-čno, kot povprečen komunističen list.
V	isti številki ima jako oster članek o I. M. izstopu iz soc. stranke in graja Proletarca, ker ni podvzel "potrebne korake, da se razkrinka človeka, ki je hotel izrabiti JSZ za svoje orodje."
t
Pred leti je komunistična propaganda nenehoma naglasa la. kako »e kapitalistične dežele pripravljajo napasti Sovjetsko Unijo. Ampak, ker j« v njih vladala s« vedno demokratična taktika, katero se poleg fašistov zametavali tudi komunisti. •• j« dogodilo, da je danes fašizem v poosebljenju Hitlerja in Mutsolinija najmogočnejša svetovna velesila. Zaradi tega j« kominterna na svojem prošlem kongresu meseca avgusta 1935 spre-menila taktiko tako zelo, da je bila prejšnja postavljena na glavo. Gre se pač za rešitev USSR pred nevarnostjo
Hitlerjevega in Mussolinijcvega fašizma v Evropi in ja* ponskega imperializma v Aziji. — Na tej sliki so moderne sovjetike vojne čete, ki defilirajo pred Leninovo grobnico 'v Moskvi. Diktator Stalin je imel nedavno govor v radiu na naslov armade, kateri je dejal, da se nahaja svet na pragu silno važnih' dogodkov, namreč v vojnem smislu. Stalin jo v tem govoru napravil vtis, da mirovna politika USSR ne bo zalegla, vsled tega se mora pripraviti, na spopad s sovražniki, ki je v obstoječih okolščinah neizbežen.
V CHICAGU NA XI. ZBORU JSZ
Piše Nace Žlemberger
(Nadaljevanje) Enajsti redni zbor JSZ
-p-
"Sava". in da bi nastopila ob zaključku z»bora z "Intemacio-nalo"! Pa ni bilo nič petja ne v pričetku, ne na koncu zborovanja, dasi ima klub st. 1 izbo-ren pevski zbor! Na kapitalističnih zborovanjih molijo in pojejo, na naših pa se bi morala stfja zaključiti z zanosito delavsko pesmijo. Ameriške delav>kc konvencije to zmerom store.
Tudi na našem cleveland-skem zboru smo zadnjo sejo zaključili z "Internacionalo"! Ne Zamerite, da to povem, am-

"Naprej" se v tem moti. Komunisti so namreč jako zmotljivi, kar nI nikomur več skrivnost.
Glede enotne fronte: Komu naj predložimo svoj program? "Naprej* ni glasilo nikake organizacije. Proglaša se ne za delavski, ampak za progresiven list. JSZ pa ima običaj, da obravnava le z glasili in odbori organizacij, ki so res glasila in res organizacije.
Drugi članek pod naslovom "Glasovi z druge strani" je iz Am. Slovenca, kjer se za nas pokret že od nekdaj živo zanimajo. Vedno jih kaj zveseli, posebno upi, da bomo v naprednem taboru drug drugega sami štrli, njim pa bi bilo to kajpada v korist.
Amerikanski Slovenec si akcijo za ustanovitev Cankarjevega glasnika napačno predstavlja. To ni konkurenčno pod-vzetje, ampak napor za izpopolnitev dela na kulturnem polju naprednih ameriških Slovencev. Ako bi imeli močno delavsko gibanje, bi se izvršil tudi ta napor v področju naše Zveze, kakor se udejstvuje evropsko delavstvo v vseh panogah zgolj pod okriljem striktno socialistične organizacije in socialistične ideologije. ' Ampak okolščine so okol&čine.
Leposlovna revija naprednih slovenskih delavcev bi imela •voje funkcije. JSZ in Prosvetna matica imata svoje. Ni vzroka za konkurenco, ne za razprtije, pač pa so tu vši pogoji le za skupno delo vseh naprednih delavskih moči, za resnično napredno delavsko akcijo, bodisi na kulturnem, zadružnem in po-|,eprav litičnem polju.
a* s. .a Jt
Parada strahov
Papež straši s komunizmom. Katoliški škofi v Nemčiji so ponudili Hitlerju svoje sodelovanje v boju proti komunizmu. Father Coughlin se bori proti komunizmu. Hearst vidi komunistični strah za vsakim drevesom m 7.a vsakim vogalom. Nazadnjaški profesorji svare pred komunizmom.
Komunizem je bav-bav, ki ga reakcija izrablja, ne zato, ker se boji komunizma, ampak radi tega, da pod masko boja zoper komunizem pripravlja pot v fašizem. Reakcionarjem je tudi predsednik RooseveK komunist. "Komunist" jim je že vsa-Jtdo, ki je za socialne reforme. Reakcija vsepovsod se boji delavskega razreda, ker čozdalje bolj čuti razmajanost tal, na katerih stoji kapitalistični sistem. Preveva jo strah pred socialnim preobratom, ki ga ima izvršiti delavski razred. Ves njen histeričen, brutalen boj je boj za fašizem, ki naj uniči delavsko gibanje.
Razumljivo je, čemu fašisti, klerikalci iin drugi branilci kapitalizma strašijo s komunizmom, ni pa razumljivo, čemu so pričeli strašiti s komunističnim bav-bavom tudi mnogi ljudje, ki trdijo, da so napredni, ali celo socialisti po mišljenju.
Nemčija SC JC "poboljšala"
V času svetovne vojne so kajzerjeve podvodne ladje potopile marsikateri trgovski parnrk nevtralnih dežel, ker so vozili vojni materijal in drugo blago v zavezniška pristanišča. Protesti nevtralnih držav niso pri kajtterjevi vJadi nič zalegli.
Nedavno so španske vojne ladje ustavile neki nemški par-nik, ker so ga osumile, da vozi municijo fašističnim rebelom. Hitler je takoj protestiral in vladi v Madridu zagnail, da bo rabil silo, če bo Španija Še motila svobodni trgovski promet nemAkih pamikov.
Pravico, ki si jo je lastil kajzer, jo Hitler odreka Španiji, toda sebi je gotovo ne bi. Tudi tu je obveljalo načelo, da samo tisti, ki je močnejši, je v pravem.
. Legija perverznežev in blaznežev
Orna legija v Mrchiganu je organizacija sadistov in tudi drugače abnormalnih ljudi. Ubijala je zaradi zabave in za "reform*". Nekega črnca je ubila igOlj iz sadističnih nagibov. Oblast v Michiganu pa menca in menca, namesto da bi bila dra-ftična in dokazala, da justica v njeni državi res kaj pomeni.
Delavska stranka, ki se ustanovi zato, {ia agitira za kandidate kapitalističnih strank, ni delavska stranka.
m
Prosvetne matice je bil otvor-jen v petek 3. julija. Vel ko delegatov je še manjkalo. Prišli so z vlaki ali pa z dela v Chicagu popoldiie in ostali v soboto zjutraj 4. julija. Vendar pa je nas bilo že ob otvoritvi lepo število. !
Razprav in sklepov ne bom opisaval. čitali ste poročila o tem v Proletarcu, podrobnosti pa so v zapisniku. Priporočam, da tfa pazno prečltate.
Iz referatov in dir.kuzije sem razvidel, da smo na zboru samo socialisti, eni bolj, drugi manj radikalni. Ne\vyorški frakcTjski boi v naši zvezi torej ni povzročil nikake zmede ali posebne škode. Zelo 'želim, da ostane to ravnovesje med nami tudi^Kodoče. Kajti v naši zve»ismo si lahko vsi iskreno p/ijateljski in sodružni, ne strinjamo vsi enako v(\salVm oziru. Le na ta način bomo naše delavsko gibanje pod okriljem JSZ srečno privedli skozi vse krize v boljše dni.
Na enajstem zboru JSZ *so bila poročila sprejemana na znanje brez opozicije in velika večina predlogov .prav tako brez kake ostre razprave. Zato pravim, da ni bila na tem zboru poražena nobeha struja in da struj v pravem pomenu besede sploh ni bilo. Le s simpatijami z ozirom na frakcijske razlike v soc. stranki so bili n3-ikateri člani zbora ostro razdeljeni. V po-menkih med odmori in po sejah sem priporočal delegatom : "Kakor dotlej, delu jmo tudi v naprej složno, in videli boste, da je tako najbolj prav." Nihče ni predlagal ali propagiral razkola, kar je znamenje zrelosti naših sodrugov in Zveze, ki je v taktiki skozi tri desetletja postala dovolj solidna, da zna v težkih krizah trezno in konstruktivno sklepati.
Nasprotnik je močan. Črna fašistična garda se je v tej dobi med Slovenci v Ameriki oja-čala in treba bo spet "ajzenpo-narsko" taktike, če jo hočemo poraziti.
Mi, priseljenci, ki smo prišli v to deželo za kruhom, ne »mo* mo smatrati, da smo storili za-dosti in da naj od zdaj naprej delajo drugi. Drugih ne bo, če sami sebi ne dobimo naslednikov. Zdaj tudi ni čas, da bi pometali puške v jarek in se naveličano vsemu umaknili. Naše mesto je v delavskem gibanju v katerem da jmo pomagati vsak po sVojih močeh. Le na ta način bomo lahko rekli, da resnično vršimo svojo dolžnost.
nad 45 let. Skozi vso to dobo sem bil včasi bolj, včasi manj aktiven. Vedno pa sem bil pre-( pričan, da mednarodno socialistično gibanje mora biti revolucionarno, ako hoče vršiti svojo nalogo. Seveda ne revolucionarno po otročje, z besedami, ampak z resnim delom in z odločno voljo, da je naša naloga kapitalizem odpraviti, ne pa ga poboljševati in reformirati. Mi smo v bojih polteni., Niso pa pošteni naši sovražniki, kajti njih tajne sile vedno preže iz zasede, da udarijo po nas. Ali naj mi ponižno čakamo, da se nasprotniki pridružijo našemu mnenju, ali pa, da bodo še j bolj tMkli po naših hrbtih? To-' rej sodrugi, bodimo priprav-j ljeni, kajti v današnji dobi ss vrši odločilna bitka.
O tem bom mogoče imel v naših delavskih listih posebne dopise.
Dovolite, da se vrnem zopet na zbor v dvorani Sokol Hav-liček. Toliko je stvari, o katerih bi rad pisal, pa zaidem.
Dne 4. julija dopoldne so pričeli v dvorano prihajati De-troitčani. Kara za karo. Pa tudi številni gosti od drugod. V dopoldanskih urah je dospela vsa detroitska skupina, ki je imela popoldne vajo z orkestrom, cla se igralci privadijo temu odru, na katerem so bili prvič, mi pa smo šli zborovati v soboto popoldne v vrhnjo dvorano. Je lična, ampak bilo je v nji izredno vroče. Naleteli smo namreč na jako soparen dan/
Dramo "Kamnolom" je spisal Anton Seli&kar. Bila je pri-občena v Am. druž. koledarju letnik 19£9. Predno sem odšel na potrsem jo dvakrat preči-tal,jda bi igralcem in igralkam iz Detroita tolko laglje sledil. Kajti — naj tuka|~zaupno priznam — tudi slišim ne več tako dobro kakor pred leti. Zategadelj sem se usedel v ospredju na enega prvih sedežev', da bi boljše Videl in slišal.
Igra je bila prav dobro predvajana. Berlisgovi mtrzikalni dodatki so ji pristojali. Igralski zbor je imel veliko truda, predno je mogel tako težko dramo vprrzoriti s takim uspehom, kakor ga je nam pokazal
S ----
ak sttejni *<Ut d« J« u a nnwfi. 4
Po končani'igri se je pričela zabavi v velikih spodnjih pro-atorihT Več sto ljudi je ostalo na nji. Znanci in prijatelji so pozdravljali prijatelje in znance in se seznanjali z novimi. Kajti videl si tu ljudi iz mnogih naselbin. Zelo sem bil presenečen, ko sta me kar iznena-da pozdravile sodruŽici Rozi Jurman in Viki Poljšak iz Clevelanda. -Prišle sta na obisk zbora in na predstavo. Posebno velike skupine so prišle poleg detroitske tudi iz Waukegana, Milvvaukeeja, VVest Allisa, La Salla, Springfielda in še celo Joliet se je odzval z večjim številom udeležencev.
(Dalje prihodnjič.)
S seje kluba it. 1 JSZ
Chicago. — Eden najvažnejših sklepov kluba št. 1 na prošli seji dne 28. avgusta je, da se skliče shod skupno s češkimi *odrupi, na katerem izrazimo svoje simpatije in solidarnost s španskimi delavci, ki se vo-jujejo na življenje in smrt pr >-ti fašistom, kateri so pred sedmimi tedni pričeli s civilno vojno, da špansko ljudstvo zopet zasužnijo.
Shod se bo vršil v petek 4. septembra ob 730 zvečer v dvorani SNPJ.
V pripravljalni odbor zanj so bili izvoljeni Anton Garden, Donald J, Lotrich in Frank S. Tauchar. Predlagan je bil tudi Joško Oven, ki je obljubil sodelovati, v kolikor mu bo vsled oddaljenosti mogoče.
pravali za piknik v korist pr<,. letarcH, kateri se vr#i v nedeljo 13. septembra pri Keglu v Wiltow Springsu.
Prosvetni odsek je porodi da bo aranžiral bodoče metece več predavanj in diskuzij o ra-znih naših in pa splošnih pro-bitnih. dramski odsek p* u pripravah za spored v nedt|J0 25. oktobra. Ponovljena bo tu. di drama "Rdeče rože" in sicer v nedeljo 11. oktobra na prire-ditvl druš. Delavec š*. 8 SNPJ v So. Chicagu.
Tajnik Rak je poročul, da ima klub št; 1 zdaj 101 člana.
Dalje, da so bili dohodki prireditve za časa našega zbora (3 dni) $858.41, skupni dohodki meseca julija pa $964.-01.
Stroški omenjene prireditvi (3 dni) so znašali $886.15, skupni stroški meseca julija pa $982.61. Precej vstopnic je fe neporavnanih. V blagajni je bilo 31. julija $94.04.
Angela Zaiti, zapisnikarica.
Piknik kluba it. 28 JSZ
Cleveland, O. — V nedeljo
6. sept. priredi piknik klub i. 28 JSZ. To je postojanka v Nevvburghu. Njen piknik prihodnji) nedeijo bo- na znanih Zornovih prostorih.
Prvi truk odpelje ob 1. pop. izpred Slovenske delavske dvorane. Spotoma se ustavi tudi pri Jos. Zadniku na 93. cesti ter Pfince Ave. Drugi truk od-
pelje ob 3. pop. ravno od tam. Klub vas vabi, da se tega zleta vsi udeležite, ker je prejkone zadnji v tej sezoni. Vsem, ki Nalogo za aranžiranje zleta pridete, bomo postregli kolikor v \V.mkegan v nedeljo 6. sep^ bo v naši moči. tembra je sprejel Chas. Pogo-
VVilliam C. Bullitt novi poslanik Zed. držav v Franciji
Ameriški poslanik Jesse Izidor Sfraus v Franciji je nedavno resig-riral. Za vzrok je navedel slabo zdravje. Straus je eden glavnih lastnikov v< I ke trgovine v New Yorku in pri»tas "privatne inicijative" — to se pravi, zagovornik kapitaliama kakršen je.
K'jvb temu ga j« Rooseveit sma-fral za sposobnega diplomata in v is-
relec. Mnogo članov je obljubilo, da se ga udeleži.
Na tej seji so se vršile volitve v odbore JSZ in za gl. tajnika. Tistim članom, ki jih ni bilo na seji, pošlje tajnik John Rak glasovnice na dom. Vsak jo naj izpolni in vrne. Glasove prešte.ie poseben števni odbor, v katerem so sodrug Mrrko Ci-ganich, Kristina Turpiri in Ma-ry Udovlch in o izidu pa bo, poročal na prihodnji redni seji dne 23. septembra.
Klubov mladinski odsek Red Falcon prične spet z vajami v soboto 12. sept. v Slov. del. centru. Vežbal se bo tudi za naston na klubovi veliki kampanjski prireditvi, ki bo v nedeljo 25. oktobra v dvorani 0SPS. j
John Rak je poročal o pri-
Sporočiti moram nič kaj veselo vest, da smo razpustili pevski zbor "Delavec". Vzrok* gmotne težave in negotovost nekaterih članov, ki bi lahko imeli voljo za delo in vztrajanje, pa je niso imeli. Ni nam kazalo drugega, kakor storiti presledek, če le mogoče, bomo naše aktivnosti obnovili pozneje tudi na tem polju. Glavna naša skrb zdaj je, da jačamo socialistični klub št. 28.
- Joseph Lever.
Volitve v odbore JSZ
Volitve v odbore JSZ, ki se zdaj vrše, bodo zaključene dne 25. septembra. Tajniki in drugi odborniki klubov naj skrbe, da se jih udeleži čimveč članov.
glasovi z druge strani
v Ameriki in Kanadi je danes eno aaf moramo reševati skupno ne glede na aašs
si postavile
VVILLIAM
BULLITT
javi o ».prejemu njegove resignacije drjal, da mu je hudo, ker zapušča (ako važno služho.
Tak je pač "diplomatičen" jesik.
Veliko bolj važno pa je dejstvo, da je Rooseveit poslal sa ameriškega poslanika v Pariz Wm. Bullitta, ki je bil doslej prvi poslanik Zed. driav v sovjetski Uniji. Reakcionarni časopisi v Ameriki se zgražajo, češ, da je imenovanje Bullitta trik za poe peševanje "Rooseveltovega'* boljševizma.
Za najvažnejše poslaniško mesto Zed. držav je srtiatran London, in na drugem mestu Parit. Zgolj vsled te-
ga dejstva se ameriško torijsko časo
v Chicagu V soboto večer 4. ju- p««i* silovito sgraža, ker je bil pro-
li ja. Na avdijenco je napravil? "»w"y Bu,,ilt» to.
.....	.	i*i _ L 'teajo za insult, ces, on je bil nic dru-
velik vtis — to sem ljudem o-	^ kakor po-UnUkjl }ifuril v Mog. krog mene bral v očeh in na Do.egel ni ničesar, jemal je le
obrazih. Vse priznanje igaal-	plačo in se izkazal za enega najne-
cem in igralkam, pevcem, in	sposobnejšega ameriškega diplomata,
posebno še režiserju Frank Oe-	pojijo ameriški torij.ki listi.
1	'	. .. Navzlic temu mnenju je Bullitt
snu ter dirigentu John Herli- ,mrriAUi po,unih v drugem n.jvi. sgu. In seveda, tudi orkestru, i nejšem ameriškem diplomatičnem u-Vsi SO bili iz Detroita, vključiv- radu. kar Rooseveltu mnogi nas-prot. ši godce	niki	p«
VT .	.______ temu ne bo posebne, ker se vnanja
Nekaj pa sem na tem iboru ' w .m0pi4lte vUd. odlo*uj# v
vendarle pogrešal: Želel sem, 7rti državah, ne pa v uradih smsri-
ENOTNA FRONTA SLOVENCEV V ZED. DRŽAVAH IN V KANADI
Enotna fronta Slov. izseljencev bolj važnih vprašanj, katero
osebno prepričanje. Vsak n.j obdrži svoje ideje, glavno je7 da pot ,n načrt za bodoče delovanje, kadar s« gre z. delavske koristi, takrat b, moral, .met, zbrane vse sile, ako hočemo chraniti demokracijo in »jsaa dobrote Močna enotna front, delavcev je danes rodil, veliko uspeha v Jp.-nij. m Franciji, da so prišli delavci do svojih pr.vic brez prelivanj, krvi, ks-ero p. mor.jo preliv.t sp.nski delavci za chr.nitev demokracij., kar jt združen, evropejska reakcij, n.v.lil. n. Sp.nsko del.vsko strmoglavi.
vl.do, da ja
Slovenski izseljenci ze bi po našem mnenju I.hko združili v n.sl.d.jili točk.h:
D 2)
3)
4)
5)
N.
javnost
Proti vojni in fašizmu, Za demokracijo in civilne svobodščine, Proti preganjanju in deportiran ju tujerodcev, Za brezposelno zavarovanje in pomoč,
Pravico do organiziranja v poHtične, ekonomske in kulturne organizacije, itd.
podlagi takega programa se bi lahko prodiralo v širšo SloveaAo v svrho skupnega nastopa, katerega bi lahko porabili v potrtbi. Vso to veliko silo bi lahko vporabljali pri narodnih in kulturnih problessik skupaj, kar bi nam omogočilo gotov uspeh. Zato apeliramo na itsalj**«*. prosvetna in pod. društva, da o tem ratmotrivajo na tvojih sejah, ia sporočijo svoje misli. Posebno pa še apeliramo na nale socijalističaa druge v JSZ, da nam sporočijo svoje mnenje glede našega programa. Mi smo pripravljeni na vsako skupno akcijo, če ne na vsej črti, pa rstj »• onih točkah, • katerimi se strinjamo, ali p. vi predložite svoj progr.m, d® g. mi odobrimo in delujemo s vsemi združenimi močmi z. n.Še spWae koristi... Pričakujemo odgovora. — "Naprej" (Pittsburgh, Pa.)
V delavskem gibanju sem-da bi nam zapela par pesmi ških poti.aikov.
KONKURENCA MED NAPREDNJAKI
Novi urednik "Enakopravnosti" piša, da je akcija naprednega H*IJ* * Clevelandu v svojem početku že dosegla lepe uspeha.
Eden izmed teh uspehov pri prizadevanju sa kulturen spomenik karju, ki bo mesečna revija "Cankarjev glasnik" ja ta, da bodo cltrtlsadski naprednjaki najeli za glavnega urednika tej reviji znanega socialista g Etbina Kristana, ki se je doslej bavil, odkar ja bil odstavljen kot jaf*«1o-vanski izseljenski komisar s neko restavracijo, vsaj tako se j« govorila, A«* kje v Michiganu.
Kakšni načrti so prav sa prav v ozadju za akcijo clevtlandakih napred-n ja kov, je težavno predvidevati. Vendar pa »e da marsikaj ugibati.
Za enkrat so na obnebju slovenskih naprednjakov sledeča sna«aajt< Molek je isitopil ia J. S. Z. Novi urednik "Enakopr." tudi. Oba sta J S.& obrnila hrbet is gotovih vsrokov. Pa tudi oba vsaj, kakor se piše, sta naj«* vila ali vsaj obljubila sodelovanje pri "Cankarjevemu glasniku". Da bo bolj vleklo bo poveljstvo in vodstvo izročeno g. Kristanu. Tako bo tu vedrila gv tova moč z dnevnikom in mesečno revijo. Tu bo napredni tabor slovenskega Clevelanda.
Na drugi strani pa bo chicaška J.S.Z., ki ho imela > novih elevelandskik naprednjakih mogočnega konkurenta. Katera stran bo imela večji up'1' med pristaši naprednega svobodomiselnega prepričanja preostane, da dimo. Ugotovi se pa popolnoma lahko, da sta nastali zdaj v napr-<I",K vrstah dva konkurenčni stroji. Zanimivo ja, katera bo podlegla?
"Amarikaaski Slovenec".

i»^ZELEZNA REKA
ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RtSIJI
Prevel ii ruičine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK

RIBA, KI JE VREDNA IMENA "RIBA"
(Nadaljevanje.) nrugiseže prvemu v besedo, lokavo meži-
Lu j(>0 I
'»Mar mkli*. 80 v K»zdu gostilne in to-eilnice* V gozdu so samo tiči in drevje!"
"K»j je. torej? Govorita že!"
"Torej.... Sodrug Kožuh, v gorzdu sva se izgubila, jaz in tale tu . . . Kesno sva se pogovarjala, kaj se utegne z nami zgoditi: Ali bomo tukaj umrli ali se bomo vrnili Kozakom v irelo? Umreti nočejno, za kozaško žrelo
prav tako nimamo kdo ve kakšnega veselja. Kaj naj ■zatorej ukrenemo?- Zdajci sva fttd drevjem uzrla bajto. Prav tiho — po
pj^je_»va se splazila do okna. V sobi so
aedeli trije Gruzinci, ki so otepali pečenko in irlivino... Kajpak Gruzinci so pijandure! Pečenka nas je vražje poščegetala po nosu. {ar nisva se več mogla premagovati! Nepridipravi so, seve, vsi imeli samokrese. Jadrno iva udrla v izbo ter dvojico kar na mestu pih-lila: "Stojte! Da se ne premaknete! Obkoljeni ste! Roke kvišku!" Kakor da je vanje treščilo... Seve, saj naju niso pričakovali! Tretjega sva preboijla, tegale tukaj pa zvečala ter pripeljala semkaj. Hišni posestnik, ki je utegnil biti celo gostilničar, se je tako nazarensko prestrašil, da bi bil kmalu izdihnil... Seveda, pečenko sva snedla! Kdo je ne bi bil snedel? Vina pa se nisva dotaknila. Kdo bi se drznil nasprotovati povelju?"
"Bog naj nama bo priča! Niti povohala ga nisva. Naj mi satan ves gobec trikrat obrne, ee ne govoriva gole resnice, naj mi..."
- "Ne bes»d>čita!"______ ^
"Mrliče sva zavlekla_v gozd; orožje sva jim kar pobrala, četrtega in gospodarja sva pripeljala semkaj. Med potoma sva srečala pet kmetov z ženami in hčerami. Kmetje so Rusi, ki stanujejo v okolici mesta. Gruzincev ne ljubijo kdo ve kako močno ... Ti rjavi Hudi« zalezujejo namreč naša bela dekleta. Kmetje pravijo, da je več potov, po katerih je mogoče priti mimo mesta na drugo stran. Goreke steze, ki peljejo ob prepadih in mimo velikih skal, so sicer zelo naporne in skalnate, so pa vendarle prehodne. Napad s ceste je po njihovem mnenju izključen. Poti tam tsoraj in gorske steze pa poznajo kakor svojih pet prstov!" I "Kje so?" r Tu.M
Neki bataljonski poveljnik stopi h Kolutu:
"Sodrug Kožuh, pravkar smo si ogledali teren ob morju. Tam spodaj ne bomo mogli priti na ono stran. Skalnato obrežje pada navpično v morje."
"Ali je na tistem mestu morje globoko?"
"Tik ob skalah sega človeku do pasu, tu pa tam tudi do vratu, ponekod pa je še bolj globoko."
"To nič ne de!" se oglasi neki vojak, ki stoji v bližani. Vojak drži puško v roki in ves <as pazljivo posluša pogovor. "Saj je vmes precej kamenja, ki se je z obrežja zvalilo v vodo. Človek skače lahko kakor zajec s stene na steno ter pride čez."
Na Kožuha kar dežujeja poročila, nasveti, predlogi, načrti, ki so prav pogosto izredno duhoviti ter ves položaj vse bolj in bolj bi-•trijo.
Kožuh je povabil vse poveljnike na posvetovanje. Kožuhove čeljusti so čvrsto stisnjene. Njegove oči bodeče gledajo izpod vzbo-tene^ga čela:
"Sodrugi, tole odrejam: Vsi trije eskadroni Napadejo po ovinku mesto. Pot po ovinku je naporen ter pelje skozi gozdove ob prepadih. Najteže je, da moramo ta pot prehoditi Ponoči. Pa vse nič ne pomaga; napad morajo izvriiti!"	. " %
"Ugonobili se bomo! Konje bomo uničili!" 80 flovorile njihove oči, njihovi jeziki pa so molčali.
MPet vodnikov imamo, pet Rusov, ki tukaj j* dolgo živijo. Gruzinci so jih trdo pestili. j^JŽine imajo. Vodnikom smo sporočili, da za njihova dejanja odgovarjale njihove rutine. Sovražnika moramo napasti zahrbtno »zza mesta.'"
Kožuh je nekoliko trenutkov umolknil, po-* raal skozi drevje v razgrinjajočo se noč in
zaukazal:
'Vse do poslednjega moža posekati 1" Konjiki so si popravili kučme: "Kakor za poved ujete, s<Mlrug Kožuh." Koj nato so zajahali konje. Kožuh:
"Pe6polk ... Sodri*? Hromov, vi se spudtite s svojim polkom k obrežju ter se splazite pod skalami četz kamenje v luko. Ob svitu udarite na sovražnika — opozarjam vas, da ne smete niti enkrat ustreliti! — ter zasedete vse par-nike!"
Po kratkem premoru je zopet zaukazal: • "Vse, do poslednjega moža posekati!" "Gruzinci naj postavijo na obrežje eno samo strojnico, pa bodo ves polk pokos.li . .." so si mislili, dejali pa »o odločno: "Prav je, sodrug Kožuh!" "Dva polka morata biiti pripravljena za naskok!"
Daljni vrhunci so drug za drugim začeli izgubljati svoje rdeče kapj^ Iz dolin se je proti vrhuncem plazila enakomerna, temna sinjina. Skozi globeli se je kradla noč . . .
"Jaz vas bom vodil!" je naposled spregovoril Kožuh.
Pred njimi se je razprostirala nepremična slika: Visoko v plan.nah gozdovi, za gozdovi orjaška skalnata gora, nad vsem pa samotna skalnata polica. Iz globeli se je dvigala noč.
Kožuh se je povzpel na steno. Pod seboj je videl sive, umazane cunje, bose noge in množico lesketaj oči h se bajonetov.
Vsi so nepremično zrli v Kožuha. Njegova dolžnost je bila, da najde skrivnost ter reši vprašanje o smrti in življenju vseh tisoče v, ki so se zaupali njegovemu vodstvu. Najti je moral ..izhod, izhod iz brezizhodne zagate. Vsi, do poslednjega moža so bili namreč prepričani, da tičijo globoko v brezizhodni zagati.
Na tisoče in tisoč« vanj uprtih in moledujočih oči je v njem vzbudilo zavest, da krije v sebi nedoumljivo skrivnost o smrti in življenju vseh teh tisoče v. Spregovoril je:
Sodrugi,"nobene izbire nimamo. Ali bomo poginili tu ali pa nas bodo poklali Kozaki do poslednjega moža. Težave so skoraj nepremagljive. Nimamo ne nabojev za puške ne streliva za topove, bojevati se moramo z golimi rokami. S tiste police tam zgoraj pa zija na nas šestnajst topovskih žrel!"
Za bežen hip je umolknil. Njegov obraz je otrpnil ter je bil podoben mrzlemu kamnu. Tedaj pa je divje, neznansko divje zatulil, da je njegova beseda pretresla sleherno srce: "če pa bomo vsi, kakor da smo en sam mož, udarili, bomo zmagali ter si osvobodili pot k svojim!"
To je pač vsakdo vedel, čeprav bi Kožuh toga ne bil povedal. Vendar pa so bili, ko je tako čudno zarjovel, nad novostjo, ki so jo razkrile njegove besede, vsi kar osupli. Vojaki so zakričali:
"Kakor en sam mož! Ali bomo zmagali ali pa poginili!"
Poslednji beli, svetlikajoči se madeži na skalnatih pobočjih so se potopili v noči. Prav tako je požrla tema tudi vojake, ki so se spuščali navzdol k morju. Poslednje vrste dveh polkov so se izgubile v nepredornem gozdu, nad katerim se je dvigala strma stena s sovražniki. Kakor da je tam zgoraj stražila smrt z zaprtimi očmi... Molk. Tema.
» • XXIV.
, Po visoki gorski plan javi se je izprehajal sem ter tja neki gruzinski častnik. Oblečen je bil v ozko prepasan. rdeč gruzinski plašč z zlatimi epuletami. Imel je črne mandeljaste oči, ki so ženskam mešale glave, kar je lepi častnik prav dobro vedel, častnik je pazljivo gledal okrog sebe. Strelski jarki, prsobrani, ' strojnice ...	' ,
Sto metrov više se je dviigalo neprehodno, strmo pobočje, spodaj pa se je vila skalnata steza; pod njo nepredorna gozdna tema, za gozdovi pa tista skalnata globel, iz katere se jjB vila bela cesta .. . Tjakaj so usmerjeni topovi, tam je sovražnik!
Straže v zalih, popolnoma novih oblekah so enakomerno korakale gor in dol.
(Dalje prihodnjič.)
Naprednjaki zmoremo ifUsnik izobraževali naš na-lepo.lovni -mesečnik rwl	«« ^»f
r '	'	! rajo po cestah s Tonetom (irdi-
nom na čelu, drugim narodnostim in nam v zabavo.
Seda j je v teku kampanja za govorilo, kar pomeni, da se je ustanovne člane Cankarjeve naš napredni element od časa uranove in za naročnike Can-do časa zavedal, da potrebuje karjevega glasnika. Vsakdo, nekaj več kakor dnevni časo- k(>mur je (1() jzobrazbe in napis, da potrebuje mesečnik, ki|pmlne mM\\t Be naj naroči na
Cleveland. O. O leposlovnem in znanstvenem mesečniku se je med nami že večkrat
Ribiči če*tokrat Uacjo, enako tudi lovci na divjačino. Ampak f tam •lučaju ja atvar resnična. Riba, katera glavni del vidite na tej sliki, je bila ulovljena na obrežju Floride. Ribiči na dveh čolnih »o »e mučili 15 ur nepreatano, predno »o jo podjarmili — to »e pravi, onesvestili in ubili. Vaga pet tiaoč funtov. Dolga ja 19 čevljev, 13 čevljev široka in meri • hrbta do dna trebuha S čevljev. Krog u»t te ribe meri tri čevlje.
Delavska stranka, ki po idejah ni socia listična, ne zasluži'naše podpore
(Nadaljevanje s 1. strani.) landu je divizijski ravnatelj
pa bi pametnejše, če bi se vprašali, ali so nasilja proti stav-karjem v demokratskih mestih in v demokratskih državah prošla štiri leta izginila, ali niso? Vsi drugi vemo, da so se povečala. Nam vsem je očitno, da bosta obe vladajoči stranki pod okriljem njunih političnih uradnikov tudi v bodoče uporabljali silo, kadar bodo delavci zastav kali in podvzeli resne poskuse, da uveljavijo svoje zahteve.
Tudi nestrankarski odbor a-meriških unij, ki je bil ustanovljen, da zanese agitacijo za Roosevelta v unije, ve, da dela napačno. Baš zato tako trdovratno opravičuje svojo zmoto z namiga van jem, da bo čez šti-
OGLAŠAJTE
v

PROLETARCU
demokratske stranke Louis S. Drašler, star 37 let, imnazijec iz starea kraja, ki je študiral tudi v Ameriki. Jerič je boss nad demokratsko kampanjo med Slovenci v Illinoisu, Wis-consinu, Indiani, Iowi in Ne-braski.	/ —
Čudna "enotna fronta" Yj'd demokratsko stranko med Slovenci torej delujejo radi-
kaJei(?), kakor je JerU, Coui Pire, James Debevc, razni fa-thri, kolikor jih ni s Coughli-nom, Mladineo itd. Demokratskega predsedniškega kandidata je rndorsrral v posebnem angleškem članku v "Napredku" Vatro Grill, nakar ga je ponatisnila Enakopravnost. Izgleda torej, da bo slovenski
naj bi bil nekak zaznamovalec vsega našega kulturnega in socialnega življenja in nekak umski mentor, v katerem se naj bi uveljavljali naši domači literarni delavci in razčlenjevali naše življenje, nas same, da bi bolje poznali kaj smo, zakaj živimo in kje je naša pot.
fte ored nekaj leti se nam je zdelo, da je uresničenje leposlovnega mesečnika prazna u-topija, toda to je bilo pred leti, danes pa je to že skoro go-tova-stvar in najbrže je ni sile, ki bi nas ustavila pri tem delu, in ban radi tega je Ameriška Domovijna tako vehementno napadla Cankarjev glasnik, kajti sedaj, ko vidijo, da gre stvar v klasje, jih to zelo boli.
Pripadniki katerikolih živ-Ijenskih nazorov dobro vedo, da je najuspešnejši medij za razšitrjevanje njihovih načel in naukov mesečnik, ki ne živi samo en dan kakor dnevni tisk, marveč za vselej.
Tudi naši klerikalci so že večkrat premišljevali, kako bi omogočili izdajanje revije, toda vsakikrat so idejo opustili — zakaj ? !
Pred nekaj tedni mi je pripovedoval neki voditelj kleri- Bridgeport, O.—Odbor, klu-kalcev. da aa nameravali izda-,t>a 11 in odbor društva št. jati svojo revijo in njihovi po- 562 SNPJ v Bartonu sta skle-samezni veljaki so bili priprav- j nila, da priredita v nedeljo 13. ijeni izdati sbotake v ta namen,, sept. Ra Kr. Primozicevih pro-toda prišli so do zaključka, da storih skupni piknik. Ta kraj je narod premalo izobražen, j Je na državni cesti št. 7, ki drži da bi segel po boljšen čtivu in v Cleveland. Rojak Primožič radi tega so vrgli puško v ko- je dobro znan povsod. Ima ga-
Cankarjev glasnik, ki bo izšel, kakor hitro bomo imeli določeno k veto v ustanovnem fondu in najmanj 1000 naročnikov.
Društva, ki so prijela vabiio za pristop v Cankarjevo ustanovo, >iaj se nam pridružijo, če jim je le mogoče, kajtii le tako bomo dokazali, da ne nosimo zastonj imena "naprednjaki". Tajniki društev ali posamezniki, ki bi hoteli postati zastopniki Cankarjevega glasnika, naj p\šejo po knjižico na naslov: Cankarjeva ustanova, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, oni, bivajoči v Clevelandu, pa se naj priglasijo v Slov. nar. domu, 6409 St. Clair Ave., v starem poslopju, št. 4, kjer je tajnik C. II. vsako sredo od 7.-9. ure zvečer.
Na koncu naj še pristavim, naj nam klerikalci še tako nasprotujejo, toda mi se jih ne bojimo in jim odgovarjamo z Otonom Zupančičem: Mi gremo naprej in pred nami gre ogenj, kakor Bog pred Izraelci.
Milan Medvešek, fin. tajnik
C. U.
RAZNOTEROSTI
ri leti« imel svojega kandidata I Cleveland obeh taborov (Ame-
in svojo delavsko stranko. Kna-ko pojasnuje v Nevv Yorku skupina, ki je bila do maja meseca letos v soc. stranki, In les, danes so za Roose-
riške Domovine in Enakopravnosti) enoten za demokrate, izvzemši socialistov, ki pa se ne ud°jstvujejo dovolj kot socialisti. Že leta so se mnogi iz-
velta! Tudi oni se opravičuje- med njih rajše ukvarjali z ak-jo, češ, gre se med sedanjim! cijami, ki za delavsko gibanje
predsednikom in Landonom. če zmaga slednji, bo prinesel fašizem. Razlika pa je med njima tako majhna, da kljub Rooseveltovemu 'radikalizmu' niso ne demokrati ne republikanci za take socialne reforme, kakršne bi pomenile vič, kakor pa navaden relif.
Napredne unije, ki so podprle Roosevelta, vedo, da podpirajo napačno stranko, zato se izgovarjajo, da demokratov sploh ne ščitijo, pač pa hočejo le ponovno izvolitev sedanjega predsednika.
Pri tem prezro, da je Roosevelt predstavnik ene izmed dveh najreakcionarnejših političnih strank; pozabljajo, da se demokratska stranka ne misli prav nič poboljšati". Demokrati med Slovenci Jim Karley hoče demokratsko zmago Zato je začasno pustil urad glavnega poštnega ravnatelja in se posvetil agitaciji. V organiziranju politične kampanje je spreten, prvič, ker je generalni poštar, in drugič, ker načeljuje stranki, katera je na vladi in kontrolira tisoče in tisoče "dobrih" služ*b. Vsi ti morajo pomagati Farle.vju brezplačno. še prispevati morajo v prid kampanje za svoje bose. l Drugo skupino tvorijo ljudje, ki so najeti le za nekaj meseCev. Sem spadajo šviga-švaga politiki, delavci, ki nimajo nikake razredne izobrazbe, razni oportunisti, ki so naprodaj komurkoli, razni politični veljaki posameznih narodnosti in pa ljudje, ki bi radi izpodrinili tiste, ki so že na dobrih mestih.
Demokratski generalni poštar je v svojem kampanjskem proračunu odobril tudi slovenski oddelek. Urad ima v New Vorku in načeljuje mu Ivan Mlad'eno. Pod tjegovim področjem dela Ivan Jerič v Chicagu, ki se je včasih svetil s i svojimi neslanostmi v Ameri-kanskem Slovencu. V Cleve-
nimajo ne pomena, ne kakih posebnih koristi za naš narod niti na kulturnem polju.
Napačna delavska stranka
V Nevv Yorku so bivši socialisti, ki smo jih poznali pod označbo "stara garda", ustanovili deiavsko stranko, zato da bi delavske glasove odvzeli pravi delavski stranki — socialistični — in jih dali demokratoma Rooseveltu in I/ehma-nu. Ta stranka je toliko delavska, da se brani nominirati svoje kandidate celo za kongres-nike in v občinske urade. 2e ob ustanovitvi so je degenerirala v prirepek tammanitov! Tak je žalosten konec teh ljudi, ki so pred leti veliko storili, zdaj pa vadljajo le za politične koncesije in službe. Norman Thomas svari pred takimi "delavskimi" strankam(i. fe nimajo socialistične ideologije, ne morejo postati drugega kakor orodje demagogov in politikov, ki jim je služba glavni in edini smoter.-
Kampanja je živahna in demokratski ter republikanski stotisočaki pridno delujejo. Istotako Rev. Coughlinov fond, Tovvinendovi tisočaki, Liberty liga s svojimi bogatimi denarnimi vtiri, kapitalistični časopisi itd. •
Kdor izmed delavcev more v tej zmedi ohraniti trezno glavo in ostati prepričan socialistični bojevnik, pa magari še tako o-samljen v svojem kraju, je junak in vreden, da se ga označuje za predstražo gibanja, ki je v osnutku, in bo pomedlo, magari stopnjema, ker drugače ne bo mogoče — z oportuni-zmom in pustolovci v delavskih vrstah.
ruzo. Toda, kdo ie tisti narod, ki ne mara izobrazbe? Narod, ki ga uči kaplan Jager, urednika Ameriške Domovine, žup-
solinsko postajo in zadaj pa lep vrt za izlete in jako mikaven plesni paviljon. Nad njim je streha, torej se ni bati dežja.
nik Slaje in dr., medtem pa na- +\>davno je imelo tam svoj pik-
rod, ki ga že toliko let uči Kristan, Molek, Zaje in drugi pripadniki materialistične filozo-
nik društvo št. 562 SNPJ z zelo dobrim posetom. Ker je v tem društvu tudi nekaj članov klu-
fije čita in ima razumevanje j ba n JSZ, so se z njim ze-za kulturna prizadevanja. Ce1 dinili za skupen piknik. Igrali ga ne bi imel, ne bi že toliko bosta dve £odbi. Vstopnice so let izhajal Družinski koledar po 15c za Who/Onim, ki n»i-in
pa ne mislim reči, da je napredni element bogve kako izobražen, (če bi bil ne bi usta-
Mi^ski glas. Seveda, s tem majo avtov, bo na razpolago
novljali revije!), toda primerno bolj izobražen kakor tisti katoličani, ki so jim prvi in Hka zabava v prosti naravi.
truk. V Bartonu bo čakal vsako ulično karo, ki vozijo iz VVheelinga vsako uro. Vsakdo bo torej imel priliko, da se piknika udeleži. To bo zadnja ve-
zadnji učitelji: Ameriška Domovini, Ameriški Slovenec, Ave Marija itd.
Da niso klerikalci pričeli izdajati svoje revije pa ni edini vzrok, ker baje ne bi ljudstvo cenilo revije, marveč, ker nimajo ljudi, ki bi jo pisali.
V ameriški Sloveniji imamo okoli 150 duhovnikov — to so osebe, ki imajo akademsko izobrazbo — toda vsi skupaj niso toliko doprinesli na prosvetnem polju svojega ljudstva, kakor je nam svobodomislecem samo Ivan Molek, dasiravno je prišel, v Ameriko brez tistih slavcih latinskih šol. Razumljivo, naši gospodje brezskrbno in udobno sanjarijo, medtem pa si "rdečkarji" napenjajo možgane. Med nami imamo tudi Etbina Kristana, ki je bil že priznan pisatelj v domovini, ko je župnik Slaje še v ljudsko šolo hodil. In ostali: Frank Zaje, urednik Proletarca, Družinskega koledarja in Majskega Glasa, piše in piše in učii! In imena: Katka Zupančič, Ana Krasna, Ivan Jontez, Joško Oven, Anton Garden, Anton Slabe, Louis Beniger itd., itd., srečate v vsaki napredni publikaciji.
, Da, naši literarni delavci bodo pridno pisali' v Cankarjev
potem pa prenesemo vse aktivnosti v dvorane. Torej na svidenje vsi v nedeljo 13. sept. na Primožičcvem vrtu na Ca-diz Pike.
«
V četrtek 10. sept. ob 8."zvečer bo govoril Norman Thomas v Madison šoli na Islandu. to je, med Wheelingom in Bridge-portom. Ob 7. zvečer bo govoril na radio postaji v VVheel-lingu, nakar pride na Island preko reke Ohio. Omenjena šola je znana Vsem tod okrog in jo je lahko najti. Thomas pride sem na povabilo treh socialističnih klubov, in sicer Mar-tins Ferrv, VVhcelling in klub še. 11 JSZ. Delavci, pridite na
shod v čimvečjem številu!
*
Dne 18. avgusta si jc zlomil roko nad zapestjo 11-letni Ph>i-lip Snov. Strlo mu je nadzape-stne Kosti. Pet tednov prej si je njegov 9-letni brat zlomil k osno k ost pod vratom. Obema gre zdravje na bolje. Slednji je že skoro okreval.
a
Delavske razmere so tod srednje. Kak teden jc obrat še precej živahen, a že naslednji zopet poneha. Samo da ljudstvo tolažijo, pa je dobro.
Joseph Snoy.
Impozantno pod-vzetje
Angleški delavci posedujejo 1,135 zadružnih prodajalen (konsumnih društev), tri velike zadruge, ki prodajajo bla* go na debelo, in lepo število zadružnih tovaren.
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRANK GRILL, predsednik 1727-1731 W. 21 st STREET	CHICAGO, ILL.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Nsfti votniki pobirajo perilo no vsem mostu, Ciceru in Berwynu in dovsisjo čistega ns dom
TOČNA POSTREŽBA	DELO JAMCENO
Telefoni« CANAL 7172-7173
Važen kampanjski
shod v Detroitu
Detroit, Mich. — Tu je v teku akcija za sklicanje velikega socialističnega shoda slovenskih In drugih jugoslovanskih delavcev, ki se ho vršil v začetku oktoibra. Bilo je sklenjeno, da se za enega Izmed govornikov povabi urednika Proletarca. Pričakuje se, da bo to ena največjih delavskih prireditev te vrsto, kar so jih naši sodrugi imeli v povojni dobi.
Apel čikaškim sodrugom
Chicago, III. — Vsi sodrugi, sodrupinje in drugi, ki še niste vrnili nominacijskih peticij, ste pro-šeni, da jih gotovo vrnete do prihodnje sobote. To je absolutno zadnji dan, ker morajo biti peticije prihodnji teden vložene pri državni volilni komisiji. Izročite jih podpisanemu alHtajniku kluba Št. 1. To je zadnja beseda o tem.
Zdaj se bo začela druga faza volilne kampanje. Državna organizacija je do zdaj morala posvetiti vse svoje energije in sredstva zbiranju podpisov, katerth mora manjšinska stranka dohit,i predpisano število v najmanj 50 okrajih. Državna organizacija je samo za to de-* lo potrošila blizu $500. Vprašanje je seveda še, če bodo nas pustili na glasovnico.
Toda ne glede, kaj bo storila politična mašina v Spring-fieldu, naša Kampanja za socializem bo šla vseeno naprej. Organizirani bodo shodi po vsej državi in socialistična literatura bo šla med ljudstvo. Vse skupaj bo seveda odvisno od sredstev, katere moramo zbrati v kampanjski sklad. Kvota našega kluba je $200. Vsakdo, ki bo prispeval dolar ali več, bo d o'bil "Common\vealth Bond" kot priznanje in spomin na to kampanjo. Sezite po teh "bondih"! Vsak sodrug in sim-patičar naj pomaga po svoji moči.
Za širjenje socialistične misli ni bila še nobena kampanja važnejša kakor je sedanja, in za socialiste najbrž še nobena težja v vsej strankini zgodovini. Ako bi stranka na primer zavzela tako stališče, kakor komunisti in se obesila Roose-veltovemu valu za rep, bi bilo jadranje seveda razmeroma lahko. Toda stranka bi manifestno ne bila socialistična, kakor niso socialisti takozvani socialdemokrat je, ki agitirajo za "manjše zlo", za Roosevelta in indirektno za njegovo demokratsko stranko, katera služi istim interesom kakor republikanska. Med njimi in MacDo-naldom ni nobene razlike. Tudi so v zmoti oni, ki mislijo, da bo organizirano delavstvo prišlo do delavske stranke po volitvah. ako sedaj podpirajo Roosevelta. Na tak način se ne gradi delavska stranka, ki je vredna svojega imena, marveč le iluzije. Ne, v tej kampanji ni druge delavske stranke, kakor socialistična, šibka kakor je. Naša dolžnost je, da jo v tej kampanji ojačamo.
A. Garden. ~
stalin svari pred notranjimi in vnanjimi sovražniki
Tretji * leve n« de»no na tej »liki je Josip Stalin, kl je proilih par tednov »pet v otpredju svetovne javnosti. Nedavno je v radio govora oznanil sovjetski armadi, da so veliki dogodki na pragu — dogodki, ki pomenijo svetovno vojno in nje posledice. "Vse, kar se more kupiti sjlcnar-
jem. vse, kar more ustvariti tehnika, in vse, kar more doprinerti ljudstvo sovjetske Unije, je vam na raspolago," je dejal diktator sovjetske Unij^ vojakom rdeče armade, -t- Bolj neprijetna vest o Rusiji pa je njeno »edanje politično čiščenje, ki pokatuje, da v nji ni ie prave sloge.
Ameriška socialistična stranka na delu, da si reorganizira postojanke v Penni
(Nadaljevanje
V sedmih klubih v Readingu se je članstvo izreklo proti vodjem v političnih uradih in v o-krajni organizaciji ter zahtevalo, da kot delegati ne smejo glasovati za odstop iz ameriške soc. stranke.
Proli tej večini je vložil obtožbo le en klub v Readingu. Takozvani odbor odstople državne organizacije (starogar-dističen) jo je upošteval> uve-del formalno obravnavo in odvzel čarter lokalni organizaciji v Readingu. To je angleška fraza za izključen je. Na razne očitke je" eksekutiva odstople državne- organizacije namignila, da~je postopala slično, kakor militantna narodna ekse-
Komunisti ravnajo s taktiko po razmerah in potrebah
Komunistična stranka v Franciji je izven sovjetske Unije edina, ki je relativno res velika in vplivna. Njen glavni sedanji voditelj je Maurice Tho-rez. Prejšnji voditelji, ki so prisegali zgolj na revolucionarni evangelij, so odpadli. Novi se ravnajo na podlagi potrebe sovjetske vnanje politike, od katere je Francija vMed mogočnega oboroževanja Hitlerjeve Nemčije bolj in bolj odvisna. Francoska komunistična stranka ni zastopana v Blumovi vladi, toda jo podpira in jo bo podpirala, dokler se ji bo zdelo, da je to nji v korist. Francoski socialisti so s tako taktiko zelo nezadovoljni. Smatrajo, da bi morali prevzeti odgovornost v vladi ljudske fronte tudi komunisti, ne pa igrati samo vlogo kritikov. Maurice Thorez pravi, da ni vzroka za vzrujavanje, vzlic napadom trockijevcev, ki dol-že komuniste in socialiste, da izdajajo francosko revolucijo. 4To je stara melodija sitne-žev,". pravi Thorez.
s 1. strani.)
kutiva, ki je odvzela čarter newyoiški državni organizaciji, ker je bila pod1 kontrolo stare garde.
Do tega rezultata v Penn-sylvaniji je moralo priti prav tako kakor v New Yorku. Glavni urad socialistične stranke sodeluje pri sklicanju nove konvencije, ki jo omenja v u-Vodu tega poročila že s. Pod-boy, Reading I>abor Advocate pa preti, da bo šla frakcija v o-brambo.svoje stranke tudi na sodišče, ako potrebno.
Očitki, ki jih je navedei proti militantom s. Maurer, so že znani. Ampak ti zdaj pravijo, da so vzrok zastalosti stranke v Pa. bas taki ljudje, ki nikakor nočejo razumeti, da smo v novih razmerah, ki zahtevajo od resničnih socialistov več kakor pa le glasovnico. Treba je organizacije, katere doslej ni bilo, da bo vodila akcije, ne pa samo klicala ljudi na, volitve.
člani, ki so odstopili, nao-bratno trdijo, da so tako organizacijo imeli, pa so jim jo o-slabili mladi, neizkušeni člani, ker hočejo z glavo skozi zid.
Začasni predsednik reorganizirane soc. stranke v Pa. je dr. Jlolmes, ki je znan, star socialist, tajnica pa Miss Hanson iz Philadelphije.
Socialistični časniški biro v Chicagu poroča, da so voditelji odstople struje v Pa. na enaki poti, kakor starogardisti v Nevv Yorku. V srcu so za Roosevelta in ne bo dolgo, ko se bodo tudi javno izrekli zanj.
čili smo se za Fisherja, ki je kandidat soc. stranke za governerja države Illinois. Fisher je po poklicu premogar in dela v južnem Illinoisu.
Za /lavnega slovenskega govornika smo povabili Joško Ovna, ki jp sporočil, da se odzove radevolje. On je govoril na prireditvi 10. nov. 1935 in čuli smo še več tednov po pri-] red bi izražanja, da je bil samo njegov govor vreden več kakor pa je bila vstopnina za ves program in zabavo. Na konferenčni prireditvi 14." maja v Mil-waukeeju je nas Oven s svojim govorom znova vzpodbudil in
► i j; I Govori, ples, petje, tekme!j
t Wuiik<'gaiiu. III.
V	NEDELJO 6. SEPTEMBRA
V MOŽINOVEM PARKU ; ~
Prireja Konferenčna organizacija klubov JSZ in druitev Prosvetne matice pod pokroviteljstvom waukeganskih
društev, odsekov in kluba JSZ ter Prosvetne matice
»
; Igrala bo J. Steblajeva in Kuclerjeva godba ;
Govorniki: JOHN FISHER, socialistični kandidat za governerja; JOSKO OVEN in več drugih.
i	* *'—«1^JUi - ^^\ -
Predsednik govorniškega sporeda FRANK ZAITZ
V	»lučaju slabrjrn vremena s<- prireditev vrSi v pavtljonu na pikniškem prostoru ali(pa v Slovenskem narodneirt domu.
Rojaki v naselbinah Milwaukee, VVest Allis, Sheboygan, Kenosha, R«rine, VVaukegan, No. Chicago, La Salle, Chicago in v drugih v Illinoisu, pridite v nedeljo 6. sept. na naso skupno delavsko manifestacijo t
IZ KANSASA
Arma, Kans.—Priredba našega socialističnega kluba 16. avgusta v Yale je izpadla po-voljno. Blagajna si je opomogla za par desetakov, ki bodo zelo prav prišli v letošnji volilni kampanji.
Glavni stan soc. stranke smo podprli s 50 odstotki naše kvote, enako tudi državno orga-zacijo. Ostalo ho potreba skušati spraviti skupaj pozneje. Predvsem je potrebno, da pomagamo kampanjskemu skladu JSZ, ki najlažje doseže naše delavstvo.
Priredba bi lahko izpadla še veliko boljše če bi se le polovica tistih "naprednjakov" udeležilo, ki se vedno in povsod imajo za zelo napredne ljudi. Izgovor na "slabe Čase" ne drži zmerom, kajti dva ali trije večji sodi piva pri pogostem "godovanju" tudi niso zastonj.
Z veseljem pa smo opazili med nami več "old tajmarjev", ki sicer niso več posebno aktivni v delavskem gibanju, toda radi prihajajo med nas in pomagajo podpirati naSe prireditve.
Državna konvencija socialistične stranke se vrši 25. In 26. septembra v VVichita. Ob tej priliki se bo v soboto večer 26. septembra vršil tudi shod, na katerem bo govonl naš predsedniški kandidat Norman Thomas. Dasi je mesto VVichita oddaljeno od nas par sto milj, je vendar potrebno, da bo naš k'ub zastopan na konvenciji.
Ker ni neobhodno potrebno,
da : ce. kandidatje dobe veliko glasov pri kansaških primarnih volitvah, so socialisti in simpa-tičarji večinoma vzdrže glasovanja. Sedaj pa kapitalistično časopisje iz tega kuje kapital, češ, poglejte, ni jih več nekdaj njih kansaskih 'socialistov! Ampak popolnoma molče pri glavnih volitvah, ker vselej dobi socialistična li*ta od 20 do 30 tisoč glasov.—Anton Šular.
Rojaki delavci, dne 6. sept. se snidemo v VVaukeganu
VVaukegan, III. — V nedeljo 6. sept. se zberejo v Možino-vem parku v VVaukeganu naši napredni rojaki iz slovenskih naselbin v illinoisu in VViscon-sinu. Piknik prireja Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice, aranžma pa je v področju zastopnikov Prosvetne matice in kluba JSZ v VVaukeganu. O tem je bilo že poro-čano.
' Po prvi seji pripravljalnega odbora je bilo oznanjeno, da bo povabljen za angleškega govornika George Nelson, socialistični kandidat za podpredsednika. Bilo pa nam je sporočeno, da se bo iste dni nahajal drugje, pač pa bo v našem okrožju šele 3. oktobra, i sporeda je bil povabljen Dali pa *o nam na razpolago Frank Zaitz, kije tudi odpisal, za govornika Mavnard Krue- da rad sodeluje, člani in člani-gerja in John Fisherja. Odlo-™ kluba št. 45 pričakujemo, !	da bomo na tej veliki delavski
manifestaciji zaposleni toliko, da se ne bi mogli ukvarjati z vsem sporedom. Naša glavna skrb liamreč je, da bomo gostom, ki j!h pričakujemo iz Shebovgana, Mihvaukeeja, VV. Allisa,- Kenoshe, Racine, Chicaga, La Salla itd., čimboljše postregli.-
Na sodelovanje v sporedu je
"VERA V TRAJEN MIR JE VELIKA
ABSURDNOST", PRAVI MUSSOLINI
I* _______________
,	(Nadaljevanje s 1. strani.)
! v Španiji. Koncem konca bi se vsled krržajočih se interesov in provokacij evropske sile same spopadle. Nevtralnost vseh pri-| zadetih dežel pa bo po Blumovem mnenju odvrnila take možnosti.
Blumova druga skrb, in prav tako Baldvvinova, je Mus-solini.	,
Osvojil si je "cesarstvo" in zdaj govori venomer o novih potrebah širjenja cesarske Italije. Izmed vseh sedanjih diktatorjev se je Mussolini izkazal za najspretnejšt*ga, največ žito, ker si je pridobil simpatije velikega dela ljudstva, ker je opozicijo docela zatrl in ker mu pomaga vatikan ter vsa katoliika cerkev. Mussolini ne veruje, da so mirni, vzajemni odnoAaJl na svetu mogoči. On trdi, da so vojne potrebne, kajti le v vojnah se narodi tale kakor jeklo in le v vojnah postane ljudatvo trdno, požrtvovalno in delavno.
Dne 30. avgusta je duce govoril v Avellinu v Italiji, ne kot pomirjevalec, ampak kot preteč cezar. "Osem milijonov mož močno armado lahko mobiliziram v par urah," je grmel, masa fanatičnih fašistov pa je norela veselja. "Zadostuje, če izrečem čisto navaden ukaz, in vsa Italija se zdrami k pozornosti! V par urah bo osem milijonov italijanskih vujakov pod orožjem, kolesje naše industrije bo še bolj izabrnelo in kmet bo oral noč in dan, ako potrebno. Koliko zmoremo v mobilizacijskih spret-n ost i h in v samozatajevanju, smo pokazali v naši afriški vojni, iz katere je postala naša armada bolj izkušena in mogočnejša in naše ljudstvo pa je svetu demonstriralo, da se ga s sankcijami ne more upogniti." -	4 •
"Vera v trajen mir je absurdnost," je dejal v istem govoru. Vojno bo torej še povzročil. Ampak prej ali slej bo končal na račun ljudske krvi in njihovega trpljenja.
Piknik lokalne soc. stranke
Cleveland, O. — V nedeljo G. sept. priredi lokalna sociali-tucif" podpisano je' presenetil, stična stranka »voj običajni Truden, kot se mu .te poznalo po eni uri govora, in v silni nevihti, ki je razsajala tisto po-
poldne tet « točo, ki jc tolkla po strehi in motila določeni spored, je Oven govoril in govoril in mi bi ga še in še poslušali.
Aplavdiranje na koncu nje-
fetni piknik na Češkem vrtu, 4312 Clark Ave. Kraj je zelo prijazen. Ima lepo plesno dvorano. obdan ie z velikimi drevesi, in zraven je velika češka dvorana, ki jim služi za njihovo shajališče.
Program vključuje zanimive stvari. Nastopilo bo več govornikov. Glavni med njimi bo
govega govora je šele poneha- John c Tay|or -2 Toled()f qm lo, ko nam je s. Vidmar oZna- kandi<lat soc> stranke za go-
nil, oa bo Joško Oven zopet povabljen za govornika ob prilika prihodnje konferenčne prireditve, To se zgodi v nedeljo 6. sept. v VVaukeganu.
Za predsednika govorniške-
iredaistva
V prejšnji številki Proletarca je bila not ca o društvu št. 185 JSKJ z označbo Ely, Minn. Pravilno bi se moralo glasiti St. Michael, Pa.
A. Z., Pa. — Ni vzreka za
...	, bilo povabljenih, kot ze poro-
vzrujavanie in zamere. Vse se .	. _ , . n »
. . . .. ,	.. cano, pet pevskih zborov. God-
bo dobro izteklo, čas, pravi p, »	,	... . 4
,.	__ . . ' ba v plesnem paviljonu bo ta
zaceli vse rane. Najvažnejše , , , * . t •
ka, da bo ustrezala starim "
: mladini. /
je, da sodrugi, katerim je za ohranitev in ojačanje pokreta, ne izgube glave. Kajti če jo, bomo igrali le nasprotnikom v roke. Demokratska in republikanska stranka se bi zvesellli takega pojava, kakor sta se v slučaju new.vorškega frakcij-skeg:i spora in več ali manj tudi v slučaju razkola v Pa.
F. B., Cleveland, O. — Dopisa, ki bi bil datiran z dne 15. avgusta, žal, nismo prejeli in to je vzrok nepriobčitve. Zad-
m
Na svidenje v nedeljo 6. septembra !
Frances Zakovšek, tajnica.
Seja slovenskega kluba
brezposelnih
Chicago, 111. — V četrtek 3. sept. ob osmih zvečer se vrši v spodnji dvorani SNPJ seja slovenskega kluba brezposelnih,
ki pr pada VVorkers' Alliance njega, ki smo ga dobili, je dati-| of Illinois in k VVorkers' Al-ran 27. avgusta in je v tej šte- liance of America. Na dnev-
vilki.
T. Z., Herminie, Pa. — Nesmiselno je, da se bi prerekali zdaj na tak način, kakor da prošli zbor JSZ ni zavzel nikakega stališča z ozirom na taktiko. Mi smo za sodelovanje s socialistično stranko "na podlagi demokratičnih načel in taktike." To je bilo na zboru skoro soglasno sprejeto. Diference po bile le, kakšno besedilo sc naj sprejme z ozirom na pogoje, pod katerimi je JSZ pripravljena sodelovati. S. Zornik ve, da so v takih razprtijah te/ave, toda JSZ jih bo z njegovo pomočjo in s pomočjo drugih svojih članov prebredla kakor vse druge težkoče doslej. Na Toneta se zanašamo, da bo s stališča JSZ vse to dobro preudaril in deloval zanjo ^er za njeno glasilo kakor doslej.
M. J., Crafton Branch, Pa.— Zapisnik konference bo priob-čen v prihodnji številki.
nem ledu je več važnih točk in meli bomo tudi govornika. Pridite vsj in privedite s seboj prijatelje in znance. — Odbor/ f
Prebivalstvo Čehoslo-vaške
Po zadnjih ugotovitvah ima čehoslovaška sedaj 15,126,873
prebivalcev. Na čehoslova-škem žive Čehi, Nemci, Poljaki, Ogri, Slovaki in Rusini. Vidimo pa, da se čehoslovaška republika razmeroma jako lepo upravlja brez posebnih konfliktov. V republiki imajo velik vpliv socialisti. Dobre razmere so pa posledica demokracije. ki se izvaja tudi v praksi. Priznati moramo, da na čehoslovaškem tudi meščanske in klerikalne stranke uvidevaio veliko prednost demokracije, ki jo je učil Masa-rvk in jo izvaja tudi novi predsednik republike dr. Beneš.
D. P.
vemerja v Ohiu. Za ples bo igrala unijska godba. Vstopnice so samo lOc, ako jih kupite v predprodaji; pri vratih bodo po 25c. Vstopnice se dobe pri članih in članicah soc. klubov in v uradu kluba št. 27 v SND na St. Clair Ave.
Socialistična stranka v Clevelandu vabi vse zavedne delavce in delavke, da posetijo ta važen piknik in pomagajo po svoji moči gmotno in moralno do boljšega uspeha. Ze ve-naj se delavec druži in deluje v svojih lastnih vrstah, ali odziv je pičel. Zavedati bi se morali, da soc. stranka je stranka za delavce in kmete, v kateri bi si priborili pravo prosperite-to, da bi ne hilo treba iskati pomoči pri relifu. Torej pokažite svojo naklonjenost svoji lastni stranki, ki deluje za koristi vseh zatiranih. Saj s tem da se udeležite njenega pikhi-
raznašal po prostranem vrtu lepe slovenske melodije.
Na čitatelje Proletarca apeliramo, da povabijo tega dne svoje prijatelje in znance h Keglu. Podrobnosti glede vožnje io v dopisu na angleiki strani. V slučaju slabega vremena se bo ta prireditev vršila v Slovenskem delavskem centru. — Odbor.
Prominentne ženske za Norman Thomasa
Ena najprominentnejših A-merikank liberalnih nazorov je Harriet Stanton Blatch, ki je bila v ospredju sufragetskega gibanja. Nedavno je izjavila, da bo agitirala v letošnji predsedniški kampanji za Normana Thomasa. Lil lian Symes and Helen VVoodward, obe sloviti pisateljici, sta tudi pristopili v nestrankarski agitacijski odbor za Normana Thomasa. Vse tri pravijo, da je socialistična platforma najboljša in je vredna, da deluje zanjo vsak napredno misleč človek.
Demokratski kampanjski fond
James A. Farley, načelnik odbora demokratske stranke, hoče zbrati v agitacijski sklad za ponovno izvolitev Roosevelta najmanj dva milijona dolarjev. Ob enem zbirajo agitacij-ske fonde še lokalne in državne organizacije. Demokrati in
.	. A j. ..	republikanci zberejo vsaka Sti-
ka, Ji pomagate tud, finančno. ri ,eta y aRitacijske namene za
John Krebel. SV0Je kandidate od 8 do 12 mi-
Zlet h Keglu v korist .Proletarca
Chicago, 111. — Proletarec je list, na katerega se delavci lahko zanesejo, da bo vršil njihove boje njim v korist v vsakem slučaju. Tako bojevno glasilo zasluži, da ga delavci čitajo, da ga širijo in da ga podpirajo !
Člani JSZ in drugi prijatelji Proletarca v Chicagu in okolici se te resnice zavedajo, zato imajo vsako leto najmanj dve prireditvi v korist Proletarca. Prihodnja bo v nedeljo 13. septembra pri A. Keglu v Willow Springsu. Zabave bo obilo za vwe. Vstopnina je prosta. Vršila se bo balincarska tekma, na katero so povabljeni ttidf VVaukegan ran i, da se spoprimejo posebno s cicerskimi balincar-ji, angleški odsek kluba št. 1 bo aranžiral spet tombolo, posebnost pa bo zvočnik, kl bo
lijonov dolarjev.
Dvojna mera
Ameriške jeklarske korpora-cije so združene v skupni zvezi. Svojim delavcem jo prepovedujejo.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
99
NAROČITE SI DNEVNIK
"piiosvfta
Stana sa calo lat« $6.00, pel lata #3.00
Ustanavljajte nova drolitTS. Detet članov (le) je trebs novo drultvo. Naslov ts list r sa tajništvo je?
2657 S. Lavrndale Ave. CHICAGO, ILL.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
Izlet, ki je bil, in ojii ki šele bo
No. Chicago, III. —^ Da se zo-
pt{ predaleč ne zavleče, se m:>-n»m nekoliko potruditi in |h>-ntfati. kaku ae je završil pik-, aik soc. klu.ba dne 16: avgustu.1 prevdcm naj povem, da je bil uspeh nepričakovano dober. Klub je zelo zadovoljen s prebitkom. posetntki piknika pa
_ kakor je bilo videti — ao
bili zadovoljni s postrežbo* Mogoče bo kdo rekel: vedno in ista hvala! Kako pa bi drugače poročal? Brez male isjeme, vedno eni in isti ljudje, počutimo; se kakor ena velika druiina. Ako ni katerega na-vtofega, pa že eden ali drugi vpraia: kaj pa je z njim ali l njo* Do prepira ne pride, ker je nepotreben. Ako je kaj, da ni vsakemu povolji, se pogovorimo, pa je zadovoljstvo splošno. Se vedno, kadar je imel klub kakršnokoli prireditev, se je slišala pohvala: "Fajn je bilo!" Človek bi želel, da bi bile naše udeležbe veliko večje, ampak, ako bi ne bilo tiste pohvale "fajn je bilo" — bi najbrž ne imeli toliko uspeha, kakor ga imamo sedaj.
Sodrugom in sodružicam se ni za zahvaljevati za delo na klu-bovih prireditvah, ker to je že takorekoč njih dolžnost — ako se izvzame posebne požrtvovalnosti. Zahvaljuje pa se klub sodr. Anton Žagarju za darovani kruh in brezplačno pečenje šunke, kakor tudi simpati-čarju Andreju M o že k u za dovajanje in odvažanje gostov in potrebVin na piknik. Drugim gostom pa vsem skupaj, hva-| la! Priporočamo se vam, da se | udeležite še drugih naših pri-; redb.
Zadnjič sem poročal, da boj naš piknik eden zadnjih V tej sezoni. Zadnji pa bo — kolikor je meni znano — dne 6. septembra. Tega pa priredi okro-tna organizacija Prosvetne matice in klubov JSZ. Da bo nekoliko večji kakor je bil na-lega kluba, se da sklepati že n tega, ker zanj delujejo vsi socialistični klubi, društva in razni odseki v severnem Illinoisu in južnem VVisconsinu, pridruženi Prosvetni matici.
Program bo bogat, zatorej ne zamudite te priredbe. Ta dan bo demonstracijski dan slovenskih delavcev. Pokažimo se koliko je nas zavednih!
Piknik bo v Možinovem parku. — John Zakoviek.
Nepotrebna užaljenost
Johnstown, Pa. — "Nedvomno ni I. Molek niti z daleč domneval, da bo njegov odstop iz soc. stranke in njegova pikra sodba oj nji služila nasprotnikom za orodje, katerega se neumorno poslužujejo." To je u-vod k članku v Proletarcu z dne 10. avgusta, v katerem urednik citira, kaj pišejo razni listi o odstopu I. M. rz socialistične stranke.
Da, lahko je resnica, da I. Molek ni mislil na to, kajti treba je vpoštevati, da I. M. ni poslal pisane izjave za izstop iz soc. stranke uredniku P. v objavo, pač pa le klu bo ve mu tajniku št. 1. K6 bi bili pri klubu na seji prečitali Molekovo izjavo za izstop iz stranke in isto •amo zabeležili v zapisnik, in ne izjave s komentarjem vred ps*k>bčili v listu, bi pač prihranili l. Moleku nekaj sitnosti, JSZ pa nepotrebno blamažo, katero sedaj nasprotno časd-
= :T—-------
p is je dela po svojem "okusu večjo.	rf' ^ Ct#
I. Molek je ob izstopu iz stranke it/Javil, da se bo nazaj vrnil k stranki, ko se bodo pri njej spametovali. T > se bi zgodilo veliko lažje, ko bi pri Proletarcu (za katerega je tudi I. M. veliko stoiil), vzdržali napadov nanj. Ker se sedaj piše v P. o 1. M. jako neprijazno, p > mojeni mnenju brez pravega vzroka, se I. M. s tem poriva čezdalje bolj proč od stranke in od našega gibanja v splošnem.
Kar se tiče referata I. M., ae vsak razsoden človek lahko strinja z njim. Priseljenci nismo poklicani, niti nismo zmožni, napraviti i/, ameriških rep. in dem. socialiste. Dokazov za to je dovolj povsod, tudi v Johnstownu. Naše delo je med Jugoslovani, in še pri teh imamo premalo uspeha, ako upoštevamo pičlo število Članov JSZ. Amcrikance prepustimo ameriškim socialistom, tako pravi 1. Molek in prav pravi. S. Vidmai ne soglaša z njim, tako pravi. On se je na zboru izrazil, da je v soc. gibanju 18 let, kar je pač lepo število, toda I. .M. ima izkušnje s tem gibanjem čez 30 let, torej ni tako "green", da bi ae ne zavedal, kaj piše in govori.
Kar se tfve Molekovega nezadovoljstva s taktiko socialistične stranke, ni to nič takega, da bi se mogli ratli tegu razburjati in ga obsojati. V Penni na primer je imela soc. I stranka 16. avg. konvencijo, | na kateri so zastopniki z 58. proti glasovi odgtasovaii z*i cdstop iz soc. stranke, in to radi istega vzroka kot ga je navedel 1. Molek. Nekateri teh [ zastopnikov so .'JCMft-letniki v j foc. gibanju, in iz skušenj se zavedajo, da so razmere v A-meriki drugačne kot v Evropi in zato jč potrebna tudi drugačna taktika za soc. gibanje, ako nočejo pehati svojih sodrugov v nesrečo. Na pikniku soc. kluba št. 5 19. julija smo imeli i govornika sodr. Dr. Van Kršena. V svojem govoru je med drugim rekel tudi sledeče: "V našo soc, stranko se zadnje čase vriva po mladih neizkušenih sodrugih taktika nasilja. Jaz kot takozvani starogardist se s tem no strinjam, kajti dokazov imamo dovolj iz preteklosti, da takozvani vladajoči razred komaj čaka, da se proletariat vzdigne in pokaže silo. Ko se to zgodi, padejo po njemu z vso kilo vsakovrstnega modernega orožja, in ga, premaganega, pahnejo v še večje suženjstvo, in dostikrat vzame 50 let časa, da se proletariat izvleče in pride nazaj na prejšnjo stopn jo. To so resnične besede, ki jih priporočam v raz-mišljevanje posebno tistim sodrugom, ki starogardiste radi na živa jo za strahopetce,- Men-ckenovce, cinike itd.
Ko to pišem, se v našem mestu vrši tridnevna konvencija ameriške legije za državo Pa. Imel sem priliko govoriti s članom te Legije, in na vprašanje, kaj Ameriška legija zastopa, mi je odkrito povedal, da razen tega. da skrbi za vojne veteran^, Am. legija tudi gleda, da raZni prevratneži, posebno oni od zunaj, na primer komunisti, ne delajo zgage v Ameriki, ter da varujejo ameriško u-stavo. Vzlic mojemu ugovoru, da ni nobene nevarnosti, je resno in odločno trdil, da je Am. legija jako potrebna radi prej omenjenih vzrokov. Zborova-
Proletarec, September 2, 1936.
BOLEČINE V VATIKANU RADI KLANJA V ŠPANIJI

n
j
A,
Papeiev dnevnik Ourrvatorc Romano, ki izhaja v
Vatikanu, piše dan za dnem o frotode jstvih, ki jih uganja "podivjana socialistična,^ komunistična «n sindika-listična drhal nad duhovniki, posvetnimi in redovnimi, in nad nunami v Španiji." — Mi nismo aa teroristična in« tode. Mi jih obsojamo, pa naj se dogajajo * ene ali dru«e strani. Ako bi Otservatore Romano • vatikansko diplomacijo In a vatikansko blagajno vred storil isto,
pa ne bi bilo sedanje civilne vojne v Španiji. Papež se bi sprijaznil s dejstvom, da je za cerkev dobro, če bi vrnila ugrabljena bogastva brdnemu ljudstvu in »e bi posvetila tgolj veronauku, namesto vladanju in izkoriščanju. Ce pa tega noče, jc naravn^, da se posebno v civilnih vojnah srd ponižanih in razžaljenih znese nad tistimi, ki so v očeh ljudstva smatrani za glavne poti* roettelje gorja in za glavrt krivce.
nja Am. legije se vrše jako, biti svetinja, ne pa pljuvalnik. |se omeni ob tej priliki.
bombastično, združeno z mili-tarintlčnimi paradami ter govori o stoprocentnem amerika-nizmu. Vse mesto je bilo v zastaran. Ljudstva se je zbralo na tisoče od blizu in daleč, in to ljudstvo uživa z veliko slastjo vse te bedaste militaristične ceremonije.
Ko človek, ki ni zastrupljen po kapitalističnem tisku vse to j opazuje, mora priznati, da ima sod r. Zornik prav, ko piše v P.,
Le eni, ki morejo delati za V politiki so naši klerikalci organizacijo poradi organiza- j jako prebrisani. Zgrade politi-cije same, so v stanju V»tra-(čno ma&ino med svojim naro-jati v nji tudi v kritičnih mo-|dom, nato gredo med Ameri-mentih in v najtežjih dobah, kance in jih prepričujejo s pa-Drugi odpadejo, čim se i>oka- radamu z muaiko in na shodih,
ga	Vsemogočni, jaz
verri, na se Jaka včasi zlaže in tu Ji takrat ni popravicl govo-j ril — odpusti mu grehe, ki jih j ima zvrhan kol! Zdaj pa pra-' vijo, ra sem jaz kriv, ker sem nagovarjal ljudi, da naj znesejo svoje dolarje v banko, ki jo je Jaku hvalil—da ga lu »pot ni, ferdamane^ti vraga!" Ko se je nekaj pretreslo, so šli ljudje v banko in v nji so izvedeli, da naj potrpe in tako se je primerilo, da je moral marsikdo, ki mu drugaPe ne bi bilo treba, vprašati za relif. — Jaka je šel k spovedi in dobil odvezo. Pa za par svetih maš je prispeval. Pokora v vicah mu je vsled toga prikrajšana z vsemi drugimi odpustki vred najmanj 200 let!
*
Naš klub št. 4<) je izročil tajniku tukajšnje okrajne organizacije soc. stranke $20 v kampanjski sklad stranke.»Bomo še prispevali. S podpisi pa bolj počasi napredujemo, ker ima socializem med nami sicer ve-! ko prijateljev, toda le malo takih, ki bi hoteli delati zanj.
Frank Barbič.
Število članov A. F. L.
%
Ameriška delavska federacija je imela meseca julija 3,-">47,858 članov, člani suspendiranih unij sov tem številu vključeni.
žejo znaki preteče nevihte.
Urednik.
da smo jako imeniten narod, ki je vreden, da se demokratska stranka pobriga zanj, oziroma z*a njegove demokratske os-pred ne. veljake. Le oprezni bodimo, napredni Cle\eland, O. — Ko sem se! rojaki delavci,* pa ne bo nikjer
O tem in onem iz "metropole"
Smrtna obsodba
Kadar delavci podpišejo resolucije, katere jim predloži kompan tja, so stični onim brez-močnežem, ki so sami sebi podpisali smrtno obsodbo.
$10. Po 11.06: John Kiten in Martin (ioretu ; Frank Auguštin 73cjj po 50o: Tony Polšak, Frank Kirin, John Matf-*ar, Joe Jam nik, Krink Kruhar," Frank Vidi k h in Joe Orel; JennU 'Hušnovlč 30c; po 25c: Joe Ul*, Tor»y Paulovteh, Henrv Mikal, Mas Zi lar, Frank Uiliaa, John Sladich, Jacob Zitko, John («od«'»h», Vineenc ZiJar, Mar/a et Jamnik, Frank Lebari, Frank Mthalt Loti i* Au#u-*in UOc; po 10c: Matt Pt.stovrh, Anna Pire, Jacob Kfbsr an Louist Bogataj. Skupaj $20.13, (Nabiralke LouUe Ffrr-I ii\. Kli/.abrth Aujfustin in Katie Vidrich.)
Herminie, Pa. Po 2&c: Matt Ram-šak in John fuk (Oaklale), skupaj
50c. (Podal Anton Zornik.)
Diamondville, Wyo. Po $1: Anton Tiatnik, Mary Turk, Paul Sabe«,
Frank PeChnik in Anton ftabec; po 50c: John H. KrtiAnik, Louis Sajpvic, Frank KrusUc, Frank Moličnik, John Htarv&lmk, Blaš Ko« in A«t. Galičič; po 25c: John P< ternel Joe Žele, Kon-fantin Podlem ik, Joe Kolih, Anton liorfinar in Joe KaliAt»»r, skupaj $10. <Nabrala Anton Tratnik in John H. Kržišnik.)
Yoting • own, O. Po $1: Društvo št. I .M gNPJ in John Petrich, skupaj <2.00. (Poslal John Petr ch.)
Dunlo, Pa. Društvo 274 $2; po 10c: Frank Kunštek, Mary Ocepek. Martin Vol^jak, Louis Cvelbar, Jo« Volčja k ml., Joe Volčjak »t., in M rs. Jod rich, skupaj $2.70. (Poslal Martin Volcjak.)
Red Lodge, Mont. Društvo št. Ml SNPJ ?2; K. Ertnoinik 60c, skupaj $2.50. (Poslal K. Erznoinik.) .
Bridgeport. O. Klub št. U JSZ $5; Louis PavlinAch $1; Joseph Snoy 50c; Joseph Subic. 25c, skupaj $(>.76. (Po->lal Joseph Snoy.)
Verona, Pa. DlUŠtVO Št. 216 SNPJ $1; Paul Klun (Pt*h) 50c; po 25c: Kok Lesar, Joseph Rafay, Louis Cestnik, Karolina Samec, Mirko Hojlch, Anton Kumar in Frank Kruljac, skii-paj $3.55. (Poslala Ivanka Kumar-fa.)
VVaukrgan, IU. Klub Št. 45 JSZ
$10.00.
Skupaj v tem itkszu $93.38, prejšnji izkas $146.11, skupaj $239.79.
daj povprečnemu Amerikan-1 nedavno oglasil v Chicagu, me cu 5 dol. na dan in puško, pa ^ pobarala sodružiea Kristi-bo streljal v kogar mu boš na-;»a: 4,(Nt'mu ne	večkrat v
ročil," Izzivati tako maso z ra-■ Proletarca?" Na to sem se dikalnimi deklaracijami pome- »pomn!l. ko sem se zadnjič mani privabljati faš zem nad de- tral z dopisom v soboto, ga na-lavce. — John Langerholc.	odposlal v Chicago, tako,
da bi bil v pondeljek v jutro
nikake polomijade!
Napačna energija
Nekateri delavci,! ki so drugače razumni ljudje, se dajo frakcljskim strastem toliko v
I* IIIH K D U E
BOV
•J* K«
Od kod s. Langerholc sploh ve, kako7komu in v kak namen je s. I. Molek poslal svojo izjavo o odstopu iz JSZ in soc. stranke?
Kdor noče odstopiti iz tega ali onega pokreta demonstrativno, navadno neha udeleževati se sej in prispevkov več ne
trotovo že v unpdu, a vseeno ni bil pnobčen v izdaji z dne 20. avgusta, v katero je bil poslan. "Ni bilo več prostora," so rekli. Tvej, Kristina, čemu bi jim ga še ja? skušal jemati?
Dopis, ki bi moral biti priob-čen č:mprej. po mnejiju p^ši-ljalca ne more čakati. Dopisi so kakor kare, katere vozim.
plačuje. Tajnik dotične organi- Morajo naprej> drUffače so zacije ga nekajkrati morda o- brez pomena Ako uredniki ni-
pozori in nato ga črta, pa mirna Bosna.
m a jo prostora, ako se jim moji dopisi ne dopadejo, ako jih
Kadar pa član napiše izja-, morajo popravljati, ako se jim
vo, da se je čita sejam, tedaj je I to pač javna stvar! Na seji od-
Tutli nekaj socialistov je sloj oblast, da postanejo energični zraven, češ, da se bodo borili, šele v boju proti gibanju, v ka-kot delničarji proti gotovim | terega so verovali, delniškim podvzetjam, nekate-	_
ri pa so se tepli že prej za čisto papirnato politiko. Pravijo, da bi moral tudi jaz biti zraven, ker so gre proti Pircu in njegovemu klerikalnemu glasilu. Pri takih vabilih pozabljajo, da sem jaz socialist, dočim Pire in Dobevc še nista predstavnika kapitalizma, ampak le praktična politika, ki za skledo leče lahko nudita demokratskim veljakom nekaj peharjev glasov slovenskih volilcev. A. D. je zgolj lokalen demokratski list. Ne vem. čemu naj se vsi napredni delavci koncentriramo zgolj proti temu klerikalnemu listu, ne pa proti vsem onim. ki so na čelu izkoriščanja delovnega ljudstva!
Ako hočete imeti na svetovno situacijo pravilen upogled, ritajte Proletarca.
KAMPANJSKI SKLAD JSZ
dopade le to, kar sami napišejo, potem naj kar le sami pi-borov kluba št. 1 je bila Mol- šejo! Jaz bom pa čital le to,; Zdaj pa nam celo očitajo, da kova izjava prečitana 22. juli- kar bo meni všeč in le tisto smo porabili za politiko preveč $2.00. ja. Dva dni pozneje so že go- bom plačal! Tako sem že enimi časa, kajti mi smo le državlja-i w«l.enburg, Colo
III. IZKAZ
V kampanjski sklad JSZ, čigar namen je finanvr*ti "»dajanje kam-prnjskih letakov in pošiljanje govor* n kov ter agitatorjev po naselbinah^ 10 prispevale sledeče organizacije in posamezniki:
Krayn, Pa. Društvo št. 174 SNPJ $1.00.
Irwin, Pa. Društvo št. 202 SSPZ
NAKLEPI FAŠISTOV PROTI DEMOKRATIČNI FRANCIJI
Ako se nakane fa-šistov po-«*ečijo, je tudi demokracija v Franciji obsojena poginu. Ko-respondent pariškega dnevnica Matin je poročal 27. avgu-ftt Kima o tajni konferenci lastopnikov Hitlerjeve in Mus-•olinijeve stranke, kjer so kopali načrt za skupen boj obeh ■trank proti "širjenju komuni-»nna v Evropi", Glavna točka njihove razprave je bila Francija. Njeno demokratično vla-
do je treba vreči, pravijo fašisti, iu pomagati konservativcem v sedlo, ki bi preklicali vojno zvezo s sovjetsko Unijo in se pridružili fašistični fronti. Fašisti v Nemčiji in Italiji se boje, da pride Francija pod Blumovo vlado popolnoma pod vpliv sovjetske vnanje politike. Take Francije Nemčija noče, zato ji pripravlja fašizem. Francoski delavci odgovarjajo, nato, da dela Hitler račun brez krčmarja.
vorili o nji v La Sallu. Člani v Chicagu in drugi so stvar tudi naglo izvedeli in vpraševali, kaj jo med nami navzkriž. Suš-ljanje se bi razlezlo vsepovsod. Ali ni bolj pametno, če povemo, ' stvar je taka in taka", kakor pa da bi izjavo zaklenili, ne da bi jo mogli skriti? Kajti prej ali slej bi morali z njo vseeno na dan. čemu ne takoj? Eden dela po svojem tempu in je prepričan, da je nezmotljiv^ v pravem. Drugi ravna obratno prav tako prepričan, da dela pošteno, čemu naj bi taka dva človeka svoje nazore, ali pa svoja nesoglasja, skrivala javnosti? Saj je
povedal, ko so rekli, da so dja-jni iz Balkana in zato se nikar li moj dopis v predal! Seve, od- ne utikajmo v vrnil Fem jim, da kadar bo tre- stvari! To je za Irce, kajti
Po 50c: Blaž trovas, Igrrac Urban, Ueo. Stij:lich , . ,.	in Louis Shustar, skupaj $2.00. (Po-
državljanske | M st5iclichi)
le
Strabane, Pa. Poj $5: Društvo št.
ba ponoviti naročnino, bom pa oni imajo privilegij, pa čeprav 138 SNPJ in Louis Britz; po $i:
jaz utaknil svoje novce v pre-,so tu šele tri mesece! Tako mi- Fr*nk Dpenik- John T<rMj, Joseph i i , t • , i .	. • ... , • .. , .	.. , , . ... Verček; po 25 centov: Anton
dal! To je od zdaj naprej moje alijo tisti, ki pravijo, da b, Jih Smtvkar< 'Jonh	Anton
moral podpirati. Potrebno jim J Senkinc. Jos.ph Svnkinc, je. I kll()W it!	nikar, Joseph Koklich, J
geslo.
*
Nekateri naši metropol it an-ci menijo, da bi moral držati z njimi, kadar se gre "za njih mo-" tro pol ita ns k e n a rod ne-n a pred-ne interese, čikažane pa bi moral pri miru pustiti. Ali pri meni to ne velja. Bil sem čikažan prej kot Clevelandčan. Iz skušenj nu je znano, da je bilo navdušenje za razredno delavsko zavest med ameriškimi Sloven-
demokratično pravilo, da je ci, kolikor ga je, iniciatirano in
javnost koncem konca zadnji sodnik, ki končnoveljavno odločuje, bilo dobro ali slabo.
Kdor je v organizaciji 80 let, pa iznenada spozna, da je postala nepoštena itd , je čisto pravilno, da ji pokaže hrbet.
ustvarjeno po naših zavednih delavcih v Chicagu. Zato držim z njimi.
Vse, kar se govori v metropoli, je kultura, balincanje, naš list, , ki se bojuje proti Pircu
je
Kes je, da so ti klerikalci zelo zlobni. Ampak tudi z njimi bi lahko na kratko obračunali, pa ne z revijami. Včasi so naši zavedni fantje drugače delili pobožnim možem zakramente in lahko se zgodi, da jih bodo še.
*
Oni dan je Debevc v A. D. pisal, da je Pire res šel nad gu-laš k Somu, ker je bil tešč. A knj še Jaka! Kadar je on teš?, gre k M rs. Kraševčevi nad ice cream sodo. Ali ni res, Louis? Spije sodavico, žalost ga mine in ves se smehlja. Dalje piše Debevc, d,a je pri sv. V klu mo-
(?), v nedeljo pa gremo k ma-ilil, da bi jaz v/eč s porča ne pa-
Kdor pa naobratno meni, da jelši! Kadar so ženimo, drži naša del. To pa že ni res, Jaka! 2en
še zmeraj vredna imena resnične delavske organizacije, bo v nji ostal zvest član, vzlic njenim napakam, Kajti kakorkoli se še tako poštene stranke na svetu trudijo, da se izboljšajo, se v njih navzlic temu dogaja veliko takega, kar nam ni všeč, in tudi odvratnosti. Ameriška socialistična stranka ni izjema v tem pravilu.
Nekaterim je oseba vse in stranka nič. Zaradi ene osebe se vzrujavajo in pljujejo na gi-
pot po trenotkih genotja v cer- ska. ki je bila zadar ^a' Pir-
kev, in če umrjemo, nas pa kar brez dovoljenja nesejo vanjo, Ste ga stališča je čisto pravilno, da se postavi spomenik Ivanu Cankarju tik Baragovega. Ob enem bodo izdali Cankarjevo revijo, v kateri bodo tisti, ki jih poznamo, povedali, kdo je bil Ivan Csnkar, kar je naprednim slovenskim delavccm tudi že znano. Cankar je bil bojevnik, ne pa človek na "fencu", zdaj malo tu, zdaj
banje, katero bi jim moralo)malo tam. Tudi to je dobro, da
cem, mi je pravila, da je molil takole: "Oče muš, kateri si v npj>csih, usmili se me, ker me vlagatelji tiste banke, v kateri je bil moj sotrudnik Jaka Debevc direktor, obkladajo, da sem jaz kriv, ker je banka zaprla vrata, oni pa niso dobili svojih prihrankov in jih Š3 zdaj re morejo dvigniti. Ni pa to mo.ia krivda, blagi C o spod v nebesih, pač pa Jakatova, ker ni pojesnil, da denar banka sprejema, nima pa ga, da bi
€ \
Anton Losose ph Mav-rich, Joseph Zupanctch, Frank Seni-čar, Matt Brile. Ijrnat- Bradač, Mike Sk( tel. Frank Martinčič, Vinko Pe-ternel, Tony Projfar, Tony Mavrich, John Chcanik ml., John ^s iež, John Koklich. Anton Luf»trak, Frank Be-linshek, Andy Po««'*ra, John B*>bnar, (Jrejipov Berjroch in Joseph Novak, skupaj $19.25. (Nabral John Ter-čclj.)
Roundup, Mont. Društvo št. 88
JSKJ >2.00.
Pueblo, Colo. Frank Boltczar $1; po 50c: Frank Pogorelec in Charle i Pojjrorelec; po 25c: Frank Stark, Frank 1'eehnik, Mike Pogoredec, Martin Miklich, Frank Boit*, Frank Snu-rajc, Peter Erčul in Ajfata Ro^u, skupaj $4.00. (Nabrala Frances Pogorelec.)
Klein, Mont. Društvo št. 132 SNPJ $5.00.
Imperial, Pa. Društvo Št. 100 SNPJ
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOUR*,* At 3724 W. 26th Streat
1:30—3 »0; 6:30—8:80 Daily Tel. Crawford 221S
At 1858 W. Cermak Rd.
4:80—0:00 p. m. Daily Tal. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointment« only Resldenca Tel.l Crawford s440 If ao aaiwsr — Call Austin S700 ,
V sledečem setnamu so priredba klubov JSZ, konferenčnih organlaa* clj in socialističnih pevskih aborotr. Ako priredba vašega kluba nI vklja-cena, nam sporočita.
SEPTEMBER
VVAUKECAN, ILL.—Piknik koa-ferenčne organizacije JSZ aa tovarni Illinois in Wisconsin v nadaljo I. sept. v Moiinovem parku.
CHICAGO, ILL., — Piknik v na-dcljo 13. sept. pri Keglu v Willow Springsu v korist Proletarca.
OKTOBER CHICAGO. — V nedeljo 11. oktobra vprizori dram. odsek kluba it. 1 JSZ na priredbi društva Delavec it. S SNPJ dramo "Rdeče roie".
CHICAGO.—V nedeljo 25. okta-bra dramska predstava kluba it. 1 a dvorani ČSPS.
NOVEMBER Waukegan, ILL. — V nedeljo 1, novembra dramska predstava kluba
st. 45 JSZ v SND........................
CHICAGO.— V nedeljo 22. not. koncert "Save" v dvorani SNPJ.
CLEVELAND.—V četrtek 26. no-vembra na Zahvalni dan koncert soc. pev. abora "Zarja".
DECEMBER CHICAGO. — Silvestrova sabavr kluba it. 1 JSZ v dvorani SNPJ.
FEBRUAR 1937
CHICAGO—Prireditev v korla* Proletarca v nedeljo 28. feb. v dv»» rani SNPJ.
Ako je v tem seznamu gleda vai« vase organizacije kaka pomota, prosimo, sporočite.
H»#»M»ffl»MtMIII>#Mt
FENCI/S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
►
11
\ i
■
i
►
i ►
i Pristna la oktsna domala jedila J Cene Binarne. Poitreiba točna. !
• aaa«aafli»aaa«aaaaaaaa*»aa
2609 So. Lawndi Je A v a. Chicago, III.
Tal. Crawford 138J
Milwaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik. Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
I Naslov: 540 W. Juneaa Ave.
MILWAUKEE, WIS.
mnwwnniHmw!'.iiumiiuiiii»!muwiwn
ii	i
• BARETINCIC & SON
Tal 1478
POGREBNI ZAVOD
424 Rroad Street
JOHNSTOWN, PA.
A Yugoslav Weekly Devoted
to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. P.
ST. — NO. 1512.
PROLETAREC
PUUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONVVEALTH
Publithed we«kly at 2301 S. Lawndale At«.
CHICAGO, ILf., September 2, 1936.
VOL. XXXI.
Tf
THE SOCIALIST PARTY OFFERS THE ONLY CONSTRUCTIVE PROGRAM
Candidates Of Other Parties Conceal Their Opinion® On Important Issues. — Have No Sound Proposals To Avert New Economic Calamity
Norman Thom«, Socialist pra.i-1 means of production and distribu- gi>Uition for the wcll-bek* of our de n tis I candidate recently »poke in , tion. The isoie thi« ycar more than people. Chautauqua, N. Y., where he ana- ever i* Socialism versu« capitalism. Iysed the tradilion of American poli- VVhatever the -hale* of differ.-neeS tic
"Wc do not merely come before th«' people wlth a philosophy and a
the de
tician« and their habit of «ettinK the betvveen the old parties, they will not i program; we also propose the de-peopl«. tO vote .fain.t »omethin« avail to keep u« out of fresh econ- finite organization of the necessary r.ther than for .omethin«. Criticia-1 omic cntastrophe or nesv war, both force« in the «truggle for construe-
ing the candidate« of the other par* tir« for veiling their opinion on important itiuei in ambiguou* phraset detigned to conceal what they aetual-|y believe Norman Thomas said in part:
"The American politieian i* specific only in his criticism of the other party. He panders to the popular habit of voting against, something rather than for something. He couch-es his own program a.s far as possible »n terma irf vngue general i »a t iona almost universally desirable, provi led that thv> voter can put his imn kub-consciour interpretations on them.
"For this I do not blamc the politieian« so much a« the voters. If they like to turn over blank cbecks to
of vvhich vvill lead to fascism, any j tive change. We urge the organizi moro than the shade* of difference j tion of consumers' cooperatives. ef-between VVilson and Hughes availed ficient labor unious on, industrial to keep us out of the World VVar in lino«, and a party vvhkh shall re-
present the interests of vvorkers with
"Our insistence that the issue ia |	and brain. There is no farmer-
Socialism is entirely consistent with Ilabor	» natbn-w.de scale .n
concrei.c demand* for public housing, g<. nuin.* security legislation,- the mili-
tant p roteč t ion and inc*eaae of civil I V™*r*m. exce;>t as we
this election. Th#re is not likely to be such a party vvith an ad quate
Socialists in
liberties, and a program of genuine
this eampaign do our job of vvinning
ineoming officials, why should can-1 tional. VVe propose to amervd the didates offer them anything else? Constitution to provide for the direct Nevertheless, vhe --habit----of---wlHeh—l-[eleclio.r~nf the president Irtd vice
speak tends to grive us campaigns full of sound and fury. signifying nothing. American politician« have taken K«h>u e«ie thnl litere mhhiM be omy one Lincoln-Douglas debate.
"We Socialista are trying to do •vvhat vve ask our political opponent« to do. VV e begin by analyzing a situation. We find poverty in the midst of potential plenty. Suvh recovery as there is «.potty and wholly imper-manen:. The recovery in employment lags far behind the rec$very in industrial profita, and pay rolls behin 1 both. Not+m*«- is proposed under capitalism vvhich can avert new economic calamity. It is the profit sy»tom itself vvhich is at fault.asystem which rests uprn the exploitation of labor and requires a relativc scarcity. It is \vholly inconsistent with that planned production of abundance whi?h the age of machinery requires if it is to be a blcsnng iather than a curse.
"Our constructive proposals arise out of this diagnosis of the sickness of society; they are direetod to the winning of planned production for use vvhich must nece»sarily bo besed on the. social ovvnership of the great natural resources and the principal
president, and to make the vvhole proces« of amendment.« simpler.
ism as the vvorld's one hope of plen-ty, peace and freedom."
IIUCI Vir«i Altu d IHVFHI BIH VI f.*- •	. .	I	_ _ t
. ,.! ,.	- • i	the support of men and women of
neutrality, repudiation	of imperial- 11	. ... 0 . .
. , , ,»	,. '	mtelligence and good vvill to Social-
ism, and leader.-thip in	disarmament *	"
to keep us out of war vvhile vve seek
to change the system that breeds vvar.
"Mo*t assuredly our advocacy of
Socialism ia consistent vvith a demand
for a revision of the Constitution in
order to make democracy constitu-
Progress in Reverse
A young boy tumed "phantom buiglar" make« the headlines for one day an 1 sinks into the obscurity from
THE NEW FORMULA FOR RECOVERV
(Analysis of spoeches by Repu bi ic- have lost part of my brain erust. Vou
1936 labor day message
By Norman Thomas
vvhieh he ha<i emerged. Trained as a landacape gardener an<l a graduate of a college of agriculture. the boy
More particularly we propose to	vvas unable to eet vvork an«l resorte l
mee-t the meitace of the paralysis of |	to burglary. Hi« training vvas use le s.«
governmental povver vvhich arises	u> himself and to society and ali that
from recent deoisions of the S »preme	society can do is to isolate him from
Court, ty the Fanners' and Workirs'	his fellovvs. Thare are many other
Rights Amendment which specifical-	"phantoms'* haunting a civilization
ly gives to Congre<s power to enact	that has no u«e for many useful
ali necessary social and economic le-	vvoritei-a.—N. L.
an Uaders and vievvs of the new Ke-publican Hrain Trust indicatea that the party vvill baae it« eampaign on the as«ertion that Roosevelt did not aid but re t a rde d real recovery. This vievv dates back to a volume isnue 1 several years ago by aeven Harvard I>rofes«ors, entitM "The Kconomica of the RecoVery Program." One of the contributora vvas Profeaaor Joseph A. Schumpatcr. He declared: "Reeovery is sound only if it conves of itself. Revival vvhich is merely due to artificial stimulu« leaves part of the vvork of depression undonc."— Novvs Itt m.)
a
Recently I suffered the misfortune of falling off the C'hrysler towe»r. It was an undignificd and unpremediat-ed desevnt, and my annoyance vvas iHcreased by the fact that I brokv several legs evbt ribs, fraetured my skull a mi unhitched an aaaortment of vertebrae.
I uvvoke in a ho«pital and found myaelf surroumb-d by a battalion of nursea and doetors.
"\Ve vvill get vou on the operation table bt once," said the doetor.
"VVhat are you going to do?" I asked.
"VVe must dress your injuries, tre
TEACH FOLKS JO THINK
Conscrvativo adviser« are calling problem, analyze it, and bring for-
A MASS MEETING friend, for he take« pains to try to
M , . _ ... . . , . >?ave the systew for their continucd Called tn 5olidanty wtth the use in robbint; t,he people, vvherea
Spaniah Workcr», Friday, Sep- Lamkin, if he were to follovv their
« >4q	,« cm d i advke, vvould be more likely to
tember 4, 8 p. m., at the MNKJ wrcck ithe i;ystcm by refuftin>f to
change it in any manner.
Real radicals do not talk like
Mssrs. Lemke, Townscnd, Coughlin
Sponsored by the Jugoslav and Smith. A vvcll-posted pereon at
» ».» . i n t « lonce dctects the difference. Real Branch No. 1 and Bohemian
vv-and a real solution, not a fake so-lution. They do not indulge in wil 1-sounding stavtements—they can back up their radicaJ argu men t s vvith reason and logic.
VVe often have boasted of the great vvork of edueation which the So/ial-iata haye accompliahrsl in the last getieration or two. VVhile vve d«> not
they ri ie no tu n we 1 ">om e to the"mm ! **k* ba[k a"y ^ these boasjs, we de-dignified conservaUves vvho hope to l Plor<> the fact that the educational use them in effecting the election of.j?ork	on by the ScK-.al.sts has
Landon. The fact that Roosevelt i., been as far-reachtng as rt woull have also in favor of retaining the robber be*n ^/hey had not been eterna |y capitalist system does notf regbter rranrne-l for funds.lt bas heen ruth-with some of these mem They do not fully satd, that if the educationa knovv that F. I). R. is their best ™rk hadJ been as far^rea.h.ng and
efjfective as it «ihoul<l have been, evcry demagogue vvith a hollovv mes-
attention of their follovvers to the fact that Lemke, Tovvnsend, Coughlin and Gerald Smith are ali conser-vatives. VVhatever wild-«ounding sta teme nt s tbey niay make, they are ali in favor of retaining the robber sjstem of capitalism which is the dire enemy of the common people of this country. Hence, even though they admit that something is vvrong.
l»an your skull, set your broken log^
and rib« and put you in a čast," he said. "If vve vvork fast you may re-
cover."
Down VVith Tinkerers
can't fool me. You're one of tho t |K'sky artificial stimulators. Always mcaainf aro-und vvhen you should let things lecover by themselves. It 's agin th*j Coivstitution."
"Your constitution vvill last about four hours," said the doetor. "Hut since I laek your consent I can't <»p-erate. Good <lay."
The doetor left. 1 shooed the nur-ses out and applied myself earne«tly to the job of reeovering ali l»y my-self. This vvas difficult because the hole in my cranium made it har<l to keep in my magnifkent thoughts. I attempted »eJf-hypno^is.
"Th.i Schutrvpeter aystem will vvork," I murmured over an<l over again. "The Schumpeter system . . . the Schumpeter ... the Schum—"
"Beg your pardon. VVere you ad-dressing me?" asked a voice.
Adventure in Hearen
I avvoke with a »Urt. I was in lleaven. Near me sat a stranger. "VVere you addresing me?" the strangrr n |K-ated. _ ;
»'Are you Prof. ssor Schumpeter?"
"His ghost," he said, b(»wing.
"Hovv did you dic?" I asked.
"As >ou knovv," he explained." I helped vvrite a book to prove that reccrverv -sottn4comes of itself. This so invpressed the Administration that it finally eanceled evcry exi«ting relief organization, in-cluding the l'WA, tne ui, tn-PERA. the Federal bank deposit
American workers on this Lalnir l)ay hi ve much for vvhich to be thankful, VVe have liberties vvhich our brc them In fa. cist It;ily and Ger-many knovv nothing i»f. VVe <lo! not have to take armis to vvage grim w.n against faseist rebels as do our bn thern in Spain.
. Hut vve shall not keep our libertieu unless wc extend them. VVe shall not vi u d ot I vv ir or 1'a < m «m ' pt « we vvin a dt gree <»f peace, plenty aft l freedom vvhich the vvorkers of America do not knovv. There are black clouds <»n the American skies.
Hut also there is hoj>e. American labor ha? rhown an inspired interest in organizing faetories and rndus-trits. That hoj>e i« consistent wiUi unity. !t vvill be a sorry emling to the year 1J)8G if it should see the force« of organized labor divi led. Such di-vision is wholly unnecessary. Tho rank an<l file of the vvorkers can pr vent it.JLml they cati prevent it vvith-ojut paraly^g the majmificent effort* of the Committee on Industrial Organi/ation in the steel industry and in othi r key industries which tpday are unorganized.
The tirat wi>h, then, of ali Socialist* for the American vvorkers i« f<»r a vigorous and united movement
'Not on your life," I roared an- guarantee, the TVA, the HOU' and
grily. "Recovery is soun<l only if it comes of itself. Professor Schumpeter says so. Vou just let me alone and in a couple of ycars or,, so my bones vvill knit."
the Social Security Act. Then the Republican brain trust and I sat on our haunehet: vvaiting for recovery to come of itself. VVe just sat and sat. The Schumpeter system vvill vvork,
"Your bones are splintered," said	we said, 4the Schumpeter system vvill
the doetor. "Aml there's a chunk out	work\"
of your cpanium that won't gix)w	"Ami then vvhat happened?" back. Wt must opera te immediately."
"Vou go away," I eried peevi»hly, 'I don't vvant you to tin3<er with me.
"VVe ali died the other day," said the gh«x«t sadly, "of malnutrition and of double pneumonia brought on by
Fundamentally l'm sound, even if I i exposurc to frozen assets."
vvhich vvill forvvard industrial union-i. ni among the unorganized vvorkerg. Hut industrial organization is only one of the means of our cmaneipa-tion. V« ar by y< ar the character of the .state a ml its government become* more important to the rank and file of the people; to ali farmers and to ali vvorkers. The same kind of argument vvhich lead labor to organize oa its ovvn behalf on the industrial field mu»t U.ad it to organize on its own behalf on the "political. field.
Today vve cainot be kept out of new vvorld vvar or out of fascism ex-cept a!T the vvorkers vvith hand and brain !n tovvn and country organize for themselves und under their own banner.
My second hope, then, as a Social-i-t f -r the organized labor movement on this Labor Day is that before an-other vcar ernl« it may see clearly its vvay to ..help build a mi|fhty farmer-labor p.»rty; entirely devoted to plen-ty. peace and freedom through estab-lishin^r a new ?ocicty under which production is for use and the great means of production are socially ovvned. To the toilers vvho create aH vvealth the vvealth belongs. Let this be our slogan and each year vvill see ever brighter l^abor Days in this great land of ours.
AMERICA AND THE NEXT VVAR
VVhat tricks will be used to ^erm vvar against nations anare America into the VVorli which aupply munitione and war now brevvintr? What sub-Jfood to other \\nrrin>? nations. tle strahov will be invoked to Hut America'« neutrality vvill bring* this nation to the proper j be stressed with inerea^ing em-piteh of emotional insanity? phasis until submarine warfare These questions are novv puzz- *rets under way. VVill the gov-ling the m inds of many vvho ernment then prohibit the have watche<l the trend of shipment of guns, munitions
=W=
Reorganization Convention Called In Pennsylvania
*	ji
The Socialist Party of Pennsylva- zation convention is called for September 12 and 13, in Reading. L>r.
Hali, 2657 So. Lawndalc Ave., Chicago, III.
Socialist Branches.
Anti-War Paintings
A competition was recently staged anvong »tudents of the Toronto, Ca-nzda, technical schoolš, for the best anti-vvar paintings. Many vvorks of enterprising and a«piring young artists vvere shovvn and the be«t oi" these vvere avvarded prizes. The prize vvinners vvere also shovvn at the Ca-nadian Youth congress assembled at Li^gar Collegiate, Ottavva.
Nofrontier Nevvs Service.
radical« produce real argument.«. They go to the bott<xm of the social
sage vvould not be able to secure a follovving. To edueate the people along sound lines of economic advance ir far more important at this time than vvhooping it up for any capitalist candidate. Tcach the "folks to think for themselves and they vvill not run after every Tom, Dick and Hari-y who has an emotional appeal.
The Milwaukee I^eader.
ni« at its recent convention by a margin of 24 vtxtos vvithdrevv from the Socialist Party of U. S. A. During the factional strife vvithin the Party the Pennsylvania state organization remained more or less neutral. Ac-cordin^r to reports 27 delegates, loyal to the Socialist Party were not seatcd and seven of the nine R«>ading branches voted against disaffiliation from tht national organization.
Prompt aetion vvas imm?diately taken by Clarence Senior, national secretai y vvho in a letter addres^ed to aH local« and branches in Penn-sylvania announced that a r<v>rgani-
Jesse H. Holmes and Alice Hanson vvere named the rep resen ta ti ve a of the national organization.
Delegates to the Reading convention vvill bc eieited (»n the bas is of one for cvery 15 members or majoi fractioM of 15. Kvery organjz«-i braneh vvill be entitled to send at least one delegate.
Short Circuit
Foreman: "Kverything here h vvorked b.v elect-icity."
Nevv Hand: "Ves, <>ven the vvage give vou a shock."—The Nevv Davvn.
events in both1 Europe and Asia. Kveryotie is agrced that vvar looms in the old worldr and mo^t študenta of international affairs are confidenl that (ventuallv America t vvill be dravvn into the conflict.
Of course one may vvell as-sume that many of the tricks cmploved in 1016 vvill be used a^aih. They vvere In ost effec-tive at that time and there is :i nevv jreneration to deal vvith. There vvill be the usual de-•laration of absolute neutrality Sv the president, vvith recur-*ing debates in con^ress over he need of greater prepare 1-less. That part of the program s vvell under wa.v at the procent time. Then one may as
THE GREAT TRAGEDV
The gre^t American tragedy is not ihe ignorance of its uhschooled snaases. For that is but virgil soil swsiting the plotrman.
It is th« ignorance of if a educational classes pertaining to the mighty force« that shape the de-atiny of men and nations, due pri-marily to the squelching of edu-estors vvho know but dare not speak and remain educators.
The American Guardian.
STILL AN UNSOLVED PROBLEM
PROLETARECS PICNIC PROMISES PLENTV OF ENTERTAINMENT
Baseball Game.—Balina Contest.—Program Of Selected Music, and Novelities VVill Be Featured
Chicago, lil. — "VVhat are your plans for Sunday, September 13?" asked one of my friends the other day. ^
"I bnve that Sunday reserved to attend Proletarec's picnic at Kegel's Grove in VVilloiv Springs," vvas my reply. According to the program for that atternoon, everyone vvill be in for pl«»nty of fun and entertainment. The Pioneer Lodge baseball team vvill mateh their talents in a fast game vvith some other local SNPJ team. Outdoors a program of short speech-es and selected music will be broad-cast thru a loud speaking system. Jos. Turpin ha« in charge the balina conte*** betvveen our local and out-of-town teams and we expect to have home good games betvveen the Chicago jrffd W«iikegan expert players.
VVhat are the young comrades doing? They are bu«ily cngaged s p-
liciting prizes for their nlovelit' «tan«l. F'oodstuff« and other valuabl article« vvill, be avvarded to lucky vvinners. And vvhat about music? None other than Johnny Kochevar' Merr.vmakers are gfcing to serenad« u« vvith dance tune«. Singing will b« plentiful as the SaVa songsters ar counted upon to be present. Every-thing i^ being tuned up for a gala af fair at K«veTs Grove Sunda.v, Sep tember 13. Our friends and sym pathizer? are urged to reserve th date and be sure U> attend. Therr vvill b<? no admision charge at th gate. Transportation accommoda tions at very a reosonable rate ha ben provided. Trueks vvill leave fron VVood St. and Cernvak Rd., at 12 45 and from the Slovene I»abor Center at 1 o. m. The second truck vvill leave 2:15 from VVood and 22nd St. and 2:30 from the Slovene !^bot Center. — J. K.

and other vvarea of vvar to com-batintr nations? Will an em--bargo be laid dovvn to avoid the likelihood of another Ltisi-tania diaaater? Or wil| America su(idenly-become 'aroused' to the grim danger of a foreign jM)wer challenging our right to the high seas yf commerce? That is likely, though it may take a lot of preparedness pa-rade«, a lot of patriotic socie-ties and a lot of nevvspaper propaganda to avvaken the špirit of 1776 in the hungry hearU of men and vvomen vvho have hardly begun to pay for the last \\ orld War.
VVill ministers of the gospel again prot^titute their pulpits to incite a nation to blood lust?
ume there vvill be the o9fcr- j will nevvapapers again (juick-•light organization of "patri-|€n the fires of savagery vvith
»tic* societies like the Amer-can 8ecurity league, or tho National Liberty league.
inerediable accounts of buteh-ery? \\,ill vvomen's atudy clubs become1 sound ing boxea for
If the same tacties are again 1 war's hyatena? VVill universi-follovved the first outbreak of ties again bc used as training hostilit iea vvill give rise to scarc k< hools thcxse of the third headlines telling of vieiousjand f(»urth drafts? In short, »>rutalities commited on the1 will America permit the mum-
»vomen and children of Amer-jti«"	^ a^ain turn rc4aso"
ea's most likely alty. Arma, to in,anit,v and Chri8ttanity to
handa, feet and breasts will be^ barbarism? •ut off, and there vvill be sto- What tricks vvill be used on 4es of crucified civilians; then a genčration novv old enougn tories of poiaoned vv e 1 1 s, to bear arma, yct npt oia dreams and vvater reaervoira. i enough to rerpember what Perhaps an occaaional plot vvill happ -ned in 1017? 1 hese are be uneovered to prove that thei"»t idle queationa. ommon enemy is planninK a1 Minnesota Union Advocate.
OI II I AIi O\ XKWS i
It
This columnf i« being started again 'or the purpose of keeping our Ful-•ons am! other readers informed of »ur aetivities and other nevvs that ,vill be puhli h.m! from time to time. Its appeurance mav not be regulnfr, )ut vve shall try our best to have it-•ontepts ns interesting as possible vnd publish every vveek. Ali Kal on ind other render« are invited to jon-ribute to (his column. Send in your deas, suggestions or vvhatever news vou \voufd lik" to teli the readets. Vlail vour contributinns to Falcon Nevvs Kdltor, 2301 S. L.ovndale Ave.,
Chicag;). So much for that.
•
Vacation day« are just about ovrr and school <tay« vvill soon begin. And <m> it is vvith our Red Falcons, Satur-day. September 12, our classeš start again .at the Slovene Labor Center. The Falcon committee have some fine plans for the fall and vvinter •oiMii. There vvill be parties. council
a f« vv outing« .vet before it gets too eold, Falcon programa and vari-
ous other things. So be sure ot come Saturday, September 12, at the Slovene l^lior Center and register for our classes. And bring a nevv member along, too.
*
The latest issue of the Falcon Call has just been published. There are s lot of good stori es in it, particularly one that-tells ali about the Spanish miners and their children in their fight against the fascist rebels. There are poems bv children, articles on camp-viaft, stamp collecting. puzrde« and lot of pietures in it. VVe vrill have i' supply on hand at our f«w meeting Saturday, September U.
vvhere >ou can get your copy.
#
On^ of the thing« we're going to talk about and plan at our Saturdav, September 13, is the P»«*t IthaURo.l Falcons are go.ng to procent at the program on *unday. toher 2r>. VVe got to hustle up for thM I affair, so be present »t the meetm«.