List 28.
Kako se murve cepijo.
Murve se dajo sploh na tri mnogoverstne viže cepiti, namreč s pišaljko,za kožo,ins popkom ali očesom.
Pravi čas za cepljenje je od začetka malega travna, kar se pa po razločka podnebja in pomladanske toplote pred ali poznej zgoditi utegne. Ne bom govoril tu od ravnanja pri cepljenji, kar je že občno vsem kmetovavcom dobro znano; opomnil bom tukaj samo, v kterih krajih je boljše tako ali tako cepiti, in kakošnim murbnim drevescom se to ali uno bolj prileze.
Narpopred moram opomniti, da se cepiči na čverstih, mladih in zdravih, in na zračnem kraji rastejočih murvah vrezati morajo; zakaj mladike od take murve, ki v mokri in močni zemlji ali v senčnem kraji raste, se bodo težko prijele. Gledati gre dalej na pleme murvino, kakor tudi na perje poprej snega leta, da se dobra murva zredi, in da ni treba drevesca vnovič cepiti.
S pišalko *) cepiti gre v presadišu rastejoče drevesce v 2. ali v 3. letu po presadbi. Tudi na odrašenih drevescih se dajo dve ali tri enoletne mladike, ki so se v ta namen na verhu drevesa pustile, s pišalko cepiti, če je cepljence za kožo veter, žival ali dež poškodoval, ali če ee je tako slabo cepilo, da je cep vsahnel. Tako drevesce bo nove mladike pognalo, ktere se, kar jih je preveč, od-režejo, ostale pa cepijo s pišalko. Tako ravnaje se ni bati, da bi drevesce konec vzelo, in tudi ga ni treba v tretjem letu vnovič za kožo cepiti.
Na   to vižo se   tudi s srečnim   nasledkom   cepijo   brez
*) S pišalko se cepi. če se na sočni mladiki pišalka z dvema očesoma uvije, sleče in na drugo enako debelo mladiko natakne; pa gledati je, da pišalka ne poči. Cepijo se tako drevesa gladke kože: oljka, murva, lemone in pomaranče.
razločka vse tiste odrašene drevesa, ktere so se ko divjaki v presadišu zredile in potem za zmiraj presadile. Tako se drevesca nar ložej in gotovše obvarujejo nevarnosti, kteri so pri cepljenji za kožo podveržene. Brez dvombe se ta način murve cepiti, ki so se ga murvoredniki skorej povsod poprijeli, ko posebno koristen kaže. Tista murva, ktera bi, za kožo cepljena, še li v 10. letu po saditvi perja dajala, ga daje, čeravno v manjši meri, že v 6., narpozneje v 7, letu. Opazi se pri tako cepljenih murvah, bodi si, da so v presadišu ali na njivah požlahnjene bile, da nikoli tako visoke in debele ne zrastejo, kakor za kožo cepljene. Sker-ben in umen murvorednik ne gleda le samo na lego, podnebje, in lastnost zemlje, v kteri murve saditi hoče, ampak tudi na to, da murve tako cepi, da se mu gotovo primejo. Po navadi se s pišalko cepi v goratih in pustih krajih, kjer bi se murve le z velikim trudom in neprenehljivo skerbjo in obilnim gnojem visoke in debele priredile.
Cepljenje za kožo se izpeljuje na deblu ali na vejah 6 ali 7 let starih murv, ktere so se v teh letih dobro redile in umetno obdelovale. Na tako vižo se cepijo tudi odrašene ali zavolj dobitve boljšega perja v drugič po-ž^hnjene murve, divjaki in bolehne drevesa, da zopet ozdravijo in čversto rastejo.
(Konec sledi.)
114
Kako se murve cepijo.
Da se murva škode obvaruje, ktero ji po navadi živina dela, jo gre poldrag seženj visoko od tal izpeljati.
Tudi s popkom ali z očes o ni se dajir murvi0 cšinti. Ta tretja, nar manj navadna viža namestuje le cepljenje za kožo, če je deblo tako spačeno in tako garjevega lubada, da ga ni mogoče za kožo vcepiti. V ta namen se odločijo dve, ali tri naj lepše in čverstejše iz verha drevesa pognavši mladike.
To cepljenje se vselej po sreči izide, in življenje drevesom ohrani, ktere bi na vsako drugo vižo konec vzele. Vendar bi ne bilo prav, ako bi to cepljenje sploh obve-Ijafte^mmarveč ga-invajo lmetfff*'f$ *W"taTPraf poskusiti, kadar ni mogoče murv za kožo cepiti, ali kadar je nevarnost, ako se cepljenje za kožo ponovi, ob drevesce priti.
Občinske gori omenjene vodila veljajo tudi od tega zadnjega načina; namreč, odrezati se morajo vse nepotrebne mladike,' da cepljenim v čversto rast tolikanj potrebnega eoka ne odtegujejo; potem gre tudi drevesca s ternjem ali a kako drugo rečjo ograditi, da jih živina nadlegovati in poškodovati ne more.
Ce v naslednjem letu cepljeno drevesce zaželjeni na-sledik pokaže in čversto na visokost in debelost raste, se mu ne sme po nobeni ceni perje smukati ali murve obrezovati, ker bi po takem ravnanji nepopravljivo škodo terpelo.
Ako bi se preveč cepičev prijelo, da bi jih drevesce rediti ne moglo, se mora o začetku spomladi nepotrebnih otrebiti, da ostali čverstejši rastejo, in krepkejše mladike poganjajo. Tudi divje odrastlike, kteri včasi pri tleh, iz debla, in iz verha poženejo, gre gladko odrezati. Nikdar pa ni dopustiti, da bi se cepiči, kteri po mnenji zabitih mur-vorejcov prenaglo kviško rastejo, prirezali, ker to napčno ravnanje murvi vso moč odvzame. Namesto da bi ta napč-nost k rasti murve kaj pripomogla, ji tem več veliko škodo nakloni in pridelk mudi namesto da bi ga pospešila.
V 3. ali 4. letu po* cepljenji se morajo murve oemukati, in to kolikor je mogoče, zgodej, to je, kakor hitro se svi-loprejke izvalijo, da ima potem drevesce časa dovelj lepo rasti; pri ti priložnosti naj se nepotrebne mladike odrežejo, ali po potrebi pripognejo.
Zadnjič je treba se za lepo raso murve skerbeti; za-volj tega se ji morajo z vednim ozirom na lego, v kteri ee znajde, preobilni in popačeni odrastiki porezati. To delo se ne sme pred 3. in tudi ue po 4. letu opraviti. V ti starosti ni več nevarnosti, da bi se murva poškodovala, ko se je cep že popolnoma zaraste), rano zacelil, ter debelo in močno deblo izredil. Opomniti se mora, da, ako se to delo brez ozira na pičli dobiček, kterega bi perje verglo, o začetku spomladi, to je, konec susca opravi, murva lepše zraste, in s pomočjo tega soka krepkejše mladike pognavši v drugem letu in tudi za naprej obilniše pridelke daja.
„Vod. za kmet. primorsk. in dalm.u