K6e#£IKt3& stmae 3® v.
40, itevilkiu
Merifeer» 4m& 19« nt&ja 1919.
Lmtmlm XL

•|sH?¥£ß -iw'-A***,S.-s	‘ &\ii~J&s£&ßs iS "Se'*t' ^ '-^
‘fefe '■;*	, K Wt ‘
m	, V	„ fe-'
‘wW. ~r 24	,-; «-	,

Airlift • «...
bste
!5‘—
#»««p!S^a ilwilfe«
m
immcmMs
«šshsftt
V. *-
®	w
STRAŽA
laser at! aži «»*«**&*■•■
se računajo po 4Ü «4», o® 6 redne pettiv?***. jsfž večkratnih osmaiSK veSfc —-	pepust. —
»Strtsža** izhaja v pan> «tlijek in petek popoidn«,
Rakopfoi se ssa vračajo,
^reifca uHea. 5. — Telefon St. 11*. I Üsod^ssti političen lisi za slovensko ljudstvo, j
Reka ostane jngoslovanska.
Ljubljana, 19. maja.
Mirovna konferenca je ponudla Italiji deielo Somali v Afrik, jsžnovshodoo od Abesluje kot odškodnino za Beko, katera vendar pripade Jugoslaviji.
Celovška pogajanja razbita.
Celovec, 16. m® ja.
Uradno: Pcgsjanjs z jugoslovansko delegacijo « agotovitvi demarkacijske trte na koroški fronti in o sklepu premirja so ostala brezuspešna, Jugo slovanska delegacija je odločno zahtevala, da se mera v postav iti črta, ki je bila pred 29. aprilom in da jugoslovanske čete zopet zasedejo mostišča pri Spodniem Dravograda in Velikovcu ter veja Sko pozicijo na severnem izhoda Iz karavanškega predora, iz katerih so se, kakor znano, vriili vpa di z dne 20. aprila proti Celovca in Beljaku. Kemika Avstrija e najprvo predlagala skleniti pre mirje z ozirom na sedanjo črto. V nadaljnem po tein razprave pa je predlagala Nemška Avstrija nevtralizacijo na desnem bregu Drave ležečega koroškega ozemlja od Frajbaha d« štajerske meje. Tretji predlog se glasi, naj se nemško avstrijske čete iz označenega ozemlja umaknejo in da jugoslovanski zastopniki zgolj zato jamčijo, da se pri premikanju jugoslovanskih čet ne vršijo nobena nasilstva napram prebivalstvu, ki drži z Nemško Avstrijo.
Vse te predloge so jugoslovanski zastopniki označili kot nerazpravljive. Na nadaljnji predlog zastopnikov Nemške Avstrije, da naj se glede ugotovitve provizorične demarkacijske črte do ure ditve vprašanja v mirovni pogodbi, postavi razsodišče ententnih vlad, so izjavili jugoslovanski zastopniki, da sami o tem predlogu ne morejo raz pravljati. Sporočili ga bodo belgrajski vladi, a od potovati morajo kljub temu. Jugoslovanski delegatje so odpotovali 17. maja zvečer preko Maribora Pred odhodom jim je bilo dovoljeno obiskati jugoslovanske vjetnike v Celovcu. Nadalje so se zedinili, da smejo obojestransko posebne komisije obiskati vjetnike in posredovati, da se zamenjajo ranjeni ▼jetniki,
Tako uradno poročilo, Kaj bo sedaj? Mero dajni činitelji so sicer mnenja, da do novih bojih ne bo prišlo; a gotovo je pa tudi to, da Nemci Slovenske Koroške, ki jo je mirovna konferenca že gotovo priznala nam, ne bodo prepustili Jogo Slovanom brez boja. Na vsak način moramo biti pripravljeni.
Nemški nadučitelj ne begn obstreljen.
Plač, 18. maja.
Odstavljeni šalvereinski nadučitelj Kmerih Gordon v St, Dja je hotel ateči čez pUške višine v Nemško Avstrijo. Udeležiti se je hotel velikega vsenemškega shoda pri Radiu v Ernovža. Gor den, ki je baje vsak teden enkrat nosil pošto čez mojo, tokrat ni imel sreče. Naša straža ga je za-
lotila v trenotku, ko je hotel v nekem gozdu pre koračiti nažo demarkacijsko črto. Straža je astre lila in ga močno ranila na roki in nogi. Gsrdan je toliko tekel, da je še le na »aevtralsih« tleh padel. Sedaj leži v bolnišnici v Gradcu. Gorde, na bi bilo treba z njegovo obtteijo vred že dav»« izgnati iz Jugoslavije.
Priprav« in dogodki v nevtralnem pmmm.
Cmurek, 19. maj».
Po tihota som m apla&il v Cmurek ter aem ob lej priliki opazoval giba,nje v ^xievitralinexn“ pasu . tgvndel in dognal sem na črti Cmurek—Straže, kate-®e set» prepotoval, naslednje: Iz Gradca so pretekli Kalen poslali tajno poročilo vsem nemškim glavačem inf Murskem polju med Radgono in Lipnico,, da So v Purinu določili mejo na Štajerskem tako, da bi polo v i e o nevtralne zone, t, j. cela železni«* Spilje — Radgona in še nekaj ii-š omoti*'o v ožemi j a oz a'd j a spadalo pod |j« g © s I * v i J o, Trgi Ernovž, Straže, Cmurek ,
Gomilica, Lučane, Arvež in mesto Radgona bi po -temtakem Še spadali pod jugoslovansko kraljestvo v Ta vest je Nemce silno razburila. Poslali so takoj glasnike na vse strani in se pričeli pripravljati na« odpor, Dasiravno je v pogodbi, da prebivalstvo nevtralno zone ne smo imeti orožja, so graški Nemci poslali prebivalstvu cele vagone orožja in municije. V Lipnico je dospelo v petek 620 nemških mornarjev, ki so oboroženi od nog do glave. Vsak kmetški iant ima puško in ročne granate. Nemške priprave ima» m «baje samo d e f e n z i vt n.i z n a š a j, Največje in nekako nervozno gibanje se opaža, na odseku Tr-
novo—Cmurek.
LISTEK.
Grobovi tulijo . *
0 spemi-a umrlemu sedaeöele» 'Avgust Črnko-tu iz üe Limbuša,. Napisal Vinko Novak.)
Gj lep tako, tako še mlad,
U že brez upov, a že brez nad!
dansko leto na velikonočno soboto sem ga vitel r domači vasi pri Vstajenju. Nosil je kip Izveli« farja pri cerkvenem izprevodu, imel je Častno opravilo, ki sem ga pred datvinim imel sam kot domači Student, Čvrst in krepak je bil videti in niti sanjalo M mi ni, da se bo letos na ta dan moral boriti s umri jo. Zdi se mi, da vsem limbuškim dijakom uso-Sa ne dopusti se dokopati do ciljev. Tega butne iz začrtane si steze beda in pomanjkanje, onega umori napor pri študijah. Pred leti je bela žena s svojo hladno sapo dahnila pogubonosni strup v mlado Življenje sedmjošoloa Gleincerja, nekaj let pozneje je »jen kjolščeni objem zadušil abisojlvirajnega jurista Robida, sedai pa si Še Ti, dragi Avgust, moral uldo -
niti njeni zahtevi in ji žrtvovati nadebudno življenje. In v teh Časih, ko potrebuje nacš narod največ kulturnih delavce r-boritelje v ža splošni preporod, v naši mladi državi, sedaj toliko bolj bridko občutimo Tvojo izgubo, saj si bil dika in ponps domačih svo -jih', svojih učiteljev in vseh, ki so Te poznali, tako da kličemo potrtega srca: Najlepše n aide položili s Teboj v gomilo smo prerano, —< le sladko, sladko spavaj, ljubček mili, saj spat se videt nam bo dano;!
Umrli Avgust Crnko je bil odličnjak v Soli in priljubljen pri profesorjih in tovariših. Avstrijska vojna uprava, ki ni poznala telgla, da bi bila vsaj malo ščitila naše diiaštvo, je bila kriva«, da je tudi on moral v vojake,. Bil je tam do zrušitve trhle, Črvive stavbe stare Avstrije. Duševne skrbi, štrapace, napori, vse to pa mu je vsadilo v prša kal neozdravljive bolezni. Vendar nadaljeval je študije Še prid-nejše kot prej, tista, atmosfera med vojaštvom njemu ni Škodovala. Ob letu bi bdi gotovo z odliko maturiral, a di mu bilo usojeno. Na velikonočno soboto ga je smrtni angelj poljubil na mlado Čelo.
Ko sem ga na velikonočno nedeljo obiskal spai-vajočega med rožami in zelenjem, lilo je iz oblakov ves 'dan, kakor da se celo nebo joče za mladim življenjem z mirijadami solz. Ko pa« so v ponedeljek rakov spuščali v grob,, se je v solnčnem blesku smejala mlada cvetoča narava, raz vej se je ;sipalo belo cvetje in zbor ptičev mu je pel večno uspavanko, Ob njegovem grobu se je v krutih bolečinah stiskalo
Položaj se spreminja.
Kakor posnamemo iz raznih časopisov, se j® začel položaj v Parizu spreminjati nam v prid. Italija doživlja razočaranja, kakoršnjih ni pričakovala-Wilson vstraja, da mora Reka. na vsak način pripadati Jugoslaviji, a Italijani protestirajo. Protestirali so tudi s tem, da so pokazali Parizu hrbet ter od&li z mirovne konference v domovino, A dosegli so ravno nasprotno, kar so nameravali.
Pogodba za Nemčijo je bila medtem že izdelana in trojica, ki je ostala po odhpldu Italjanov sama, je poklicala nemške delegate, da podpišejo preliminarni mir. Lahi pa so se nenadoma in brez vsakega hrupa vrnili v Pariz. Nemčija se sicer brani podpisati svbj'o smrtno obsodbo, toda Franciji je zagotovljeno, da so ji na razpolago vsa sredstva, s katerimi bo lahko prisilila svojo sovražnico, da sprejme pogoje — mogoče nekoliko omiljene — ki jih j* narekovala eintenta.
Tako je Francija rešena velikih skrbi, rešena pa je obenem tudi podpore Italije, ki jo je pri sestavi mirovnih pogojev; potrebovala. Kajti gotovo je, d» ie zlasti Italija podpirala Francijo pri njenih kjoli-kortoliko pravičnih zahtevah. Ni pa še rešeno jadransko vprašanj'e, ni še rešen naš spor z Italijo. Italija“ se je zanašala na pomoč Francije, a zdi se kot zelo gotovo, 'da se je Italija v, tej nudi zelo varala.
Že dalj časa so namreč opazovale velesile italijansko zahrbtno diplomacijo» Ta italijanska zahrbtnost se je zlasti pokazala v trenutku, ko so se odločevale naše severne meje proti Nemški Avstriji. Mirovna konferenca je bila odločena, nam dati meje «a severu, kakor so jih zahtevali naši zastopniki, «Z» štajerske Nemce se ni nihče potegoval, zato dobimo tukaj mejo. kakor smo si jo želeli; tudi na Koroš* kem je mirovna konferenca bila volje, nam dati ym ozemlje, ki ga zahtevamo s Celovcem vred (Beljak so si rezervirali Italijani zase, pa še ni njihov in tuđi ni gotovo, če bo), a glej, tu nastopi Italijan ter zahteva, da se mora vršiti v celovški okolici Ijudak® glasovitoj®.
S tem činom so pokazali Italijani svojo očite® simpatijo z Nemoi in svojo nepopisno mržnjo do Jugoslovanov, S tem pa so tudi izgubili vso zaupanj® članov mirovne konference, zlasti še Francozov, ki uvidevaiQ bolj in bolj, da so Italijani v stanu prelo* miti svojo zavezniško zvestobo, kakor so jo pred leti prelomili napram bivši Avstro-OgrsM ter se zveiaK celo z Nemci, da bi dosegli svoje krivične aspiraoi« ie glede Jadranskega morja. Francozi pa se tudi bo-jijo, da bi se sedaj sicer poražena Nemčija znala Be Vendar enkrat vzdigniti proti nji in da bi jo takrat podpirala ravno Italija. Zato pa je sedaj primerni trenutek, da Italija ne postane premočna, zlasti premočna ravpo ob Jadranskem morju in na meji prot* Nemški Avstriji na Koroškem.
Zato pa zahteva francosko časopisje z vso Odločnostjo, da se mora na isti način, kakor se hob® rešiti sporno vprašanje ,na Koroškem v celovški okolici, rešiti tudi vprašanje naših mej proti Italiji potom ljudskega glasovanja. Ako pa pride do ljudskega glasovanja — gotovo je, da še naš spor z Italijo ni rešen — potem Italija brezdvamno izgubi pokra -
najplemenitejše srce: srce materinsko, tam je plakala. sestra in jokal brat, tam so se roslfle oči vlseh g® drugih, kako tudi ne, saj je bil ljubljenec vseh, dika in ponos vsej fari.
V Cmko-tovi obitelji v Limbušu je usoda med vojno začela kruto gospodariti. Ko so naši narodni nasprotniki leta 1914 tirali po svojih izdajicah naše najboljše ljudi pred krvnike, doletelo je to tudi vrlega, velespoštovanega posestjniikaj, zaviedinega Slo -venca Crnko-ta. Ko se je povrnil, začel je hirati. In ne dolgo, pa je ugasnil. Pozneje, ko so bojni viharji rjuli hujše in vedno hujše, "padla sta mu na bojišču dva sina drug za drugim. Tretji se nahaja v laš -kem ujetništvu, najmlajši-ljubček matere, bil pa j» sedaj Četrta žrtev te grozne vojne.
Lansko jesen nekoč sva sedela z ženo na po -molju v Barkovljah in uživala prekrasen večer ob sinji Adriji. Med množico sprehajalcev se je pojavila našemljena ženska,. Približala se je nama, smejala se in obraz kremžila v joku, vse obenem ter imela čudne laške samogovore. Ljudje so povedali, da je blazna postala, ker ji je padel na fronti sin . . .
O srce slovenske matere, koliko pa, si pretrpelo ti krutih udarcev. Vendar srce slovenske matere, ti si kakor Čisto zlato. Kuj ga v (ognju, Še blestejše bo!f In zato sem sveto prepričan, da naš narod in zarod ne pogineta, četudi grobovi tulijo . . .
Na Laznici, dne 14, maja 1919.
8 2S8S2 JL
affig	u Üf
UL mmi a»0w
Tudi Nemška Avstrija prejme zaslužan# plačil#«
Vse augle&ko ugledno časopisie zahteva, 'da se tudi proti Nemški Avstriji postopa z vso strogostjo »adi grehov stare monarhije proti slovanskim narodnostim. Avstrija mora odškodovati svoje nasprotnike
za povzročene vojne škode. Za nas Jugoslovane so, zahteve angleškega časopisja z ozirom na sedanji položaj volevažp.e.
Služba izdajalcev.
Slovenske može in fantč, ki so utekli Čez me-jo, bo Nemci prijeli in jih oborožili. Ti. izdajalci morajo sedaj v Nemški Avstriji opravljati vojaško službo. Svojega doma niso hoteli braniti, a pri tujcih se-
daj gladujejo in se borijo proti nam. V Lipnici je po zanesljivih poročilih kakih 350 takih izdajalcev. Črna zemlja jih naj pogrezne . . .
jine, po katerih se ji sedaj tako „sline cedijo“ in katere hoče s krivico in silo priklopiti svojemu kral -IßstvH.
Kako se bodo stvari končno zasukale, je pač težko prerokovati. Gotovo je, da se začenja položaj spreminjati, pa spreminja se nam v prid in Lahom v škodo. Bog daj, da bi se to naše mnenje tudi uresničilo In če je pravica na svetu, se bo tudi gotovo uresničilo ...
Najhujši udarec.
Najhujši udarec je zadel Nemce na vzhodu , kje» je ententa izvedla načelo o samoodločbi narodov tako neizprosno dosledno, kot nikjer drugje. Nemci Eoorajo odstopiti Poljsko, Gornjo Slezijo, skoraj celo goaoaajsko, večji del zahodne Prusije, mesto Gdansk« z okolico bo samostojno pod poljsko nadvlado,^ v Južnem delu vzhodne Prusije — okrog Masursklh je-perov — odloči ljudsko glasovanje. Glasovalo se pa ue bo takoj in pod sedanjo nemško oblastjo, ampak Nemci morajo deželo izprazniti vojaško in upravno, potem jo bodo nekaj let v imenu entente upravljali Poljaki in šele, ko bodo razmere pripravne in nemški nadupliv odstranjen, bo ljudstvo pripuščemo k
glasovanju.	... .
Nemci izgube torej Slezijo, kjer se nahajajo največji premogokopi, Poznanj, najbolj poljedelsko deželo na Nemškem, in Prusijo, kjer se nahajajo pri« morska pristanišča. Izgubijo premog,, tovarne, žfto, morje in zvezo z Rusijo. Prebivalstvo teh dežel je po večini poljsko, ponekod še malo zavedno — n, pr»: vzhodna Prusija in deli Slezi je — mesta so večino *> ma nemška, kakor tudi višji sloji,
S tem sklepom Je popravljena tisočletna nemška. krivica in odstranjeno nasilje, katero so izvrše -vali Nemci nad slovanskim prebivalstvom. Za Nem« čijo je pa odstopitev teh dežel najhujši udarec, kan ao jih doživeli po svojem porazu. NajlepŠe pa je, da Bikdo ne more reči, da se je Nemcem storila krivi -«a, kajti odvzeli so se jim samo kraji, katerih so se polastili nekoč s silo in kjer so kot zatiralci slajdali Bad domačim slovanskim prebivalstvom^
To so fantje)
Št. lij v Slor. gor., 18. maj«.
Iz vzglednonarodne ebčine Ceršak ob Mori so odSli vsi slovenski mladeniči in moile vpoklicanih letnikov k orožnim vajam. Mladenič Hercog je pozval vse svoje tovariše k sebi in potem so vrli ebmejni junaki skupno odkorakali k svoji četi. Slava takim fantom! To so res fante s fare!
Dr. Leopold Ljuiuril:
Roman župnika Ražuna»
Spominjate se, da je avstrijska vlada ob iz« bruhu vojne preganjala voditelje koroških Slovencev» isaprla mnogo duhovnikov, med njimi tudi župnika Ražuna.
Spominjate se, da so dr, Korošec in tovariši radi teli preganjanj v avstrijskem državnem zboru vložili obširno vprašanje na vlado, kjer so navedli vse slučaje preganjanj; med njimi tudi župnika Ra« Žuna.
Spominjate se, da je nato avstrijska vlada po* slala na Koroško posebno komisijo, obstoječo iz vi -šokih uradnikov, Id je preiskala vse te slučaje in zaslišala vse prizadete osebe.
Potem pa ničesar vec . . .
Stvar je utonila v blatu avstrijskega sistema, uspeha ni bilo videti nobenega in riikdo ni izvedel, kaj je poročala komisija vladi.
— «Srt
Toda solnce spravi vse na dan in tudi poročilo dotične komisije, ki je bilo od rajne avstrijske vlade obsojeno, da obtiči v globokih predalih, je slu -čajno zagledalo beli dan. Pri neki priliki sem dobil akt v roke in danes povem iz njega samo en dogo -flek, ki bi ga lahko imenoval: roman župnika Ražuna.
Poročilo dotične preiskovalne komisije je zelo obširno in natančno, stvarno in pregledno, v resnici vzoren akt avstrijske birokracije, ki je znala pisati zelo dobre akte, narediti pa ni mogla nič dobrega? ’slišala je vse prizadete osebe, šla vsaki stvari, iikor je mogla, do jedra.
Župnik Ražun je bil aretiran - od policijskega komisarja 'dr. Spitzer j a iz Beljaka vsled ovadbe uomače učiteljice Erike v. Vorbek. Komisija je ponosno zaslišala dr, tSpitzerja in imenovano učiteljico in prišlo je na dan sledeče:
Dr. Spitzer je izpovedal, da mu je najvišje vojaško poveljstvo obliubilo visoko odlikovanje, če ,.no-,t>! spravi“ žunnika Ražuna. Vsled tega je šel takoj „e oeio. Mpj’V'5 ’° ’'C^vedovr! "o omenjenem gos-
podu (pač pri njegovih nasprotnikiMnemškutarjih), in zvedel, da je to jako soliden in prevdaren gosPod, kateremu bo težko priti do živega. Poizvedoval je še dalje, kakšni ljudje so v njegovi fari in zvedel, da je neka učiteljica Erika vöri Vorbek bolj mehkega in pristopnega značaja. Začel je civilno preoblečen delati izlete v St. Jakob ter se mu je posrečilo., da se je seznanil z dotično učiteljico. Navezal je z njo — „intimno razmerje“, obiskoval jo je pozno zvečer in odhajal od nje ob štirih zjutraj. Obljubil je tudi učiteljici drugo boljše mesto v bližini Celovca in ji ga res preskrbel. Slednjič mu je učiteljica res povedala nekaj zoper svojega župnika, [a- bilo je vseskozi malenkostno in zlagano, vendar je zadostovalo, da so gospoda zaprli. Policijski nadkomisar je imel odlikovanje, učiteljica boljšo službo in ljubezen (poli-cijski komisar, ki jo je tako zlorabil, je' vrhu tega poročen!}, župnik je bil pa več mesecev zaprt.
To razmerje sta priznala obadva, učiteljica in policiiski komisar, poslednji nekoliko s težavo in Še ie pri drugem zaslišanju. Komisija je stvar ugotovila. poročala ministrstvu, potem je pa ostalo vse, kakor je bilo.
V takih razmerah je živela duhovščina na Kür roškem!
Telenske mtIm»
Francoski major dr. Reverdy pri Šolskih sestrah. Minuli petek, dne 16. t m. popoldne ob Štirih, je tokaj bivajoči francoski major dr. Reverdy obiskal zavod mariborskih Šolskih sester. Sprejem je bil prav slovesen. V okusno okraSeni telovadnici so pričakovale belo oblečene gojenke visokega gosta, kojega je spremljal general Maister s svojo sopro go. Gojenka Marica Soršak je pozdravila g. major ja v francoskem, kandidatinja Marica Vehovar pa v slovenskem jezika, poslednja je potem Se po-zdravila gospoda genertla in njegovo gospo. Gospod major se je v vznesenih besedah francosko zahvalil za prisrčen sprejem ter ob sklepu svojega govora navdušeno zaklical »Živela Slovenija!« Go jenke so potem zapele z veliko dovršenost jo tri pesmi: Iz Vodnikovega venca, Rožmarin (krasna BÜadba Ferjančičeva) in Hladnikovo Ave Maria. G. general se je po končanem vsporedu zahvalil za vrlo napelo prireditev. Profesor dr. A. Medved se je v imena zavoda zahvalil g. majorja dr. Re-verdy za oblik, kot Binu velikega francoskega na roda, ki je leta 1789 priboril sebi svobodo ter jo sedaj Ščiti tndi za druge, manjše narode, Nato so gostje si ogledali Šolski zavod, v dveh razrelth Se posebej v francoskih in slovenskih govorih po zdravljeni. Ves zavod je napravil na g. majorja najboljši otis. V laskavih besedah m je g. major zavednemu vodstva zahvalil ter mu čestital na tako lepih usptbib; izjavil je, da mn ostaneta leta sprejem in vsa prireditev v najlepSem spomina.
Vojni karat Lendovšek, ki je bil prej v Velikovcu, se nahaja sedaj pri obmejnem poveljstva v Šoštanju Svojim znancem in prijateljem pošilja jugoslovanske pozdrave.
Himen. Danes se je pri Sv. Petru niže Maribora poročil veleposestnik Alojzij Supančič k Ja renine z gospdč. Fanik© Lorber od Sv. Petra. Ženin je sin veleposestnika Ignaca Supančič v Vajgnu, nevesta pa hči župana in veleposestnika Jožefa Loiber pri Sv. Petro. Bilo srečno!
Za koroške begnnee. Redarji mariborske varnostne straže, ki so sami begunci iz Primorskega» so zbrali med sabo znesek 295 kron za naše revne koroške begunce, Na gostiji Špricelj—Siekbvec v Jsrenini 168 kron; dekan Jos, Čutek 100 kron. Vdeleženci francoskega korza so pri izletu k Sv. Urbanu (18. maja) nabrali za koroške begnnee 20 K. Zaveden Slovenec v Jarenini 100 K. Po snemajte! Hvala jim prisrčna!
Izlet k Sv. Urbann se je včeraj dobro obnesel. Ob potu so bile hiše okrašene na čast graškim Slovencem, Po msši so se gostje okrepčali v gostilni tik cerkve. Poseben prostor je zavzel francoski tečaj. Omizje je krasila slovenska in francoska trikolora. Voditelj, narednik Mohorko je v nagovoru omenil dr. Reverdy ja ter navzeCegi francoskega učitelja Mr. Moslis. ~ Pozdravil je je navzoče z besedo »E-č?es francais, soyez les bienvenus«. Drugi pozdrav je veljal vsem službeno odsotnim člsnom kakor tudi udeležencem tečaji. Mr. Moulis je- odzdravil ter povdarjal, da je srečen
med družbo novih zaveznikov Franco Slovenes. Na kar so gospodične zapele nekaj narodnih-pesmi, kot »H j Sovesci!«» »Po jezeru«. V kratkem se napravi prireditev poi naslovom »Le con»
francida« A bfentdL
Popravek. V fnseratnem dela »Straže« v številki dne 16. maja se je v naznanilu smrti rodbine Hsler vrinila pomota. Dotično ime se glasi pravilno »Heler« in ne »Heber«.
Popravek. K razpravi »O naših kraj opisnih imenih« v št 87 »Straže« pripomnim» da s« je vrinila sledeča pomota: Homberg pri Prevaljah; Slovenci imenujejo Homec in ne Hemberg, namesto Vineze da mora stati Vinare. Iran Dolinar.
Ustanovitev nove Čitalnice. Za Rogaike Slatino in okolico se osnuje v kratkem Čitalnica, katera hoče vzeti v svoj delokrog in pod svoje o-> krilje vse stanove bodisi uradnika, trgovca, kmeta ali delavca, ki čuti narodno in je vnet za dobrobit naše mlade Jugoslavije.
Izpit za stavbenega mojstra je napravil pri padbenem ravnateljstvu v Ljubljani Konrad Golo-gr&nc sin stavbenika Ferdo Gologranca v Gaber jih pri Celja in otvori zopet to obrt, ki se za časa vojne ni izvrševala. Tega narodnega obrtnika najtopleje priporočamo.
Razpuščeni občinski odbori. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je razpustila občinski odbor v Vitanja. Z vodstvom občinskih poslov je poverjen gerent Jožef Vester, kamnoseški mojster v Vitanju» ki so mu imenovani za prisednike: žup-j nfk Jožef Musi, učitelj Rudolf Koser, klobučar ’ Franc Frank, posestnik Rajmund Hoftrauer in me -j *ar Franc Pirch, vsi v Vitanju, — Občinski od* oor v Selnici ob Muri je razpuščen. Vodstvo občinskih poslov se je poverilo gerentu Miroslavu Očkerlu, posestniku v Lilaškem vrhu.
Nov gerent in prisedniki v sosvet. Za občinskega gerenta v Vukovskem dolu je namesto obolelega gerenta Fraaca Verbliča imenovan Jožef Kronvogel, posestnik v Vukovskem dolu. — Za prisednike v sosvet občinskemu gerenta r Ko-vsčevi vasi (Smitsberg) pri Slov. Bistrici so imenovani: Marko Juršič, Peter Stiel in Peter Stopar posestniki ter Matija Javeraik, tesarski mojster, »si v Kovačevi vasi.
Izpremembe v osebja, Višji živinozdravnik Janez Fischer v Celju je zopet sprejet v službovanje deželne vlade za Slovenijo. Premeščeni so; Josip Poljanec, učitelj v Sv. liju v Slov. gor za strokovnega učitelja na deško meščansko Solo v Maribor ; Henrik Bregant je imenovan za nadučitelja v Sladkem vrhu, Ani Bregant za učiteljico na Sladkem vrbu pri Trnovem. Angela Lebar, učiteljica na Polenšaku, j« premeščena k Sv. Lovrencu v Slov. goricah.
Vojnim invalidom. Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov je sklenila, da izkoristi za vojne invalide obstoječe topliške in kopališke naprave v Rogaški Slatini («a bolne na ledvicah» sladkosečno-sa, črevesnih kstarih) in v Dolenjskih Toplicah (za revmatizem, posledice ran in zloml/enja kosti). Vrhu tega se preredi grad Golnik za lahko bolne na pljučih ia kirurgično tuberkulozo. Invalidi, kateri žele priti v eno teb zdravilišč, se imajo do 25. majnika s prešajo javiti pri okrajnem glavarstva svojega bivališča, da se tam zdravniško preiščejo. Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani.
Poziv na zavarovance! Z ozirom na govorice In časopisne vesti, da je delovanje inozemskih za; varovalalc v Jugoslaviji prepovedano, smo pooblaščeni od merodajne strani, da pojasnimo občinstva, da so te vesti netočne in neosnovane. Poživljamo zavarovance v njib lastnem interesa, da se ne dajo begati po takih neutemeljenih vesteh in da točno plačujejo zavarovalne premije, ki zapadejo v plačilo, pri onih zastopstvih, ki so v smislu izjav, objavljenih na poziv deželne vlade za Slovenijo v Uradnem listu, upravičene za sprejemanje premij v naši kraljevini.
Osepnice so se tekom tedna na novo pojavile:
v Špilju 1, pri Sv. Martinu pri Vurbergu 1, v Hrenci občina Sv. Peter 1, v Rušah 3, v Poljčanah in Studenicah 22, pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 4, Rudečibreg 1 slučaj.
Nova propaganda brošure Ravnokar je izšla
propagandna brošura »Jugoslavija in njene meje.
L Koroške«, ki obsega poleg obširnega zgodovinskega dela, — počenši od preseljevanja narodov — tudi jako zanimive in natančne statistike o prebivalstvu, šolstvu, učiteljstvu, uradništvu in župnijah. Brošura ima tudi jako točen narodostao zemljevid. Knjižica je posebno v tem času, ko se odloča usoda našega Korotana, zelo aktualna in ne bi smela manjkati v nobeni jugoslovanski tiiäi. Naroča se v vseh knjigarnah in v upravni-štvn »Jugoslavije«. Cena 4 K.
Borne seje t narodnem predstavništva. V četrtkovi seji narodnega predstavništva se je vršilo prvo bojno glasova»j« o verifikaciji treh mandatov v Vojvodi«!. Pred glasovanjem so se odatra* Bili poslanci JugcsU vanskegs slaba. 2a rasveljav-ljenje mandatov je glasovalo 86 preti pa 68 poslancev. Borbs med demokrati in radikalci zavzema * edno ostrejšo obliko. Debata o verifikaciji mandatov se nadaljuje, pri čemer trpi vse pozitivno delo v zbornici, kot agrarna reforma in razna draga finančna in gospodarska vprašanja.
Mariborski mestni sosvet, V mestni sosvet so imenovani: Dr.Anton Jerofšek, dr. Jesip Lesko var, Ferdo Leskovar, dr. Rosina in Viljko Weixl. Ker Nemci Pfrimer, Nasko in Močnik niso spre jeli mandatov, so imenovani v sosvet: Frane Vincetič, Anton Terk, Robert Misers in Leopold Berta. Namesto nadrevidesta Kitaka je imenovan » mestnega svetovalca načelnik skladišča j. ž. Franc Jarh.
Sfidmarlbof v Št. liju v Slot. gor. v slovenski oblasti. D*e 18. maja je od vlade nastavljeni nadzornik Sfidmarkinih is šalvereinskih posestev dr. Leskovar prevzel v oskrbo Südmsrthof in posestva Sfiimarke v Št. lija in posest nemškega Schalvereiiia. Za upravitelja je imenovan trgovec Karel Svratf, Vlada je gostilno v Sfidmarkhofa zaprla, v nemški šefi pa se nastani slovenska šola in slovenski nadučitelj. Ko je naše ljudstvo Zvedelo za to, se je ta vest pobliskovito razširila po eeli meji. Šentiljski Südmarkhof je bil skozi dolga leta zbirališče najhojše vsenemške in lutrovske gadje zali ge. Sedaj je prišel dan plačila
Tnrčija razkosana. Za Nemčijo je sedaj prišla Tar čija na vrsto, da prejme zašle ženo plačilo. Od nekdaj tako velikega tarškega cesarstva bo ostal le majhen del v oblasti turških cesarjev in sicer samo Mala Azija toda brez Smirne. Upravo nad Carigradom in Armenijo dobi Amerika, nad Sirijo Francija in'nad Mezopotamijo Anglija. Sedeš kalifata se pVemesti iz Csrigrsda v Konijo.
Šamanski delegati zapuste Pariz. Po poročilih iz Pariza je Rumunija s sklepi mirovne konference v Pa,risa zelo nezadovoljna, ker so prisodili Ra-■maniji samo en del Banata, vsaled česar bodo ra maiiski delegati 2spost»ii Pariz in ne bodo pod pisali mirt v ne pogodbe
Celii o mirovni pogodbi z'Nemčijo. Iz Prage s® poroča preko Bazla, da komentira tamošnje-časopisje mirovno pogodbo* z vsem zadovoljstvom, posebno kar se tiče izročitve slezi,iškega ozemlja čehoslovaš-Ici državi, ki bo s tem obsegala skupno 130.000 kvadratnih km s. lo milijoni prebivalcev.
Slovensko gledališče v Mariboru. Dobrodelna predstava v soboto, dne 1.7., maja, Maribor se razvila iz zakotnega nemškutarskega gnezda naglo v mo-aerno jugoslovajnsko pokrajinsko mestOj. 'Najprej je prišel general, za njim pa ena kulturna ustanova za čjjru . o, V soboto so v slovenskem gledališču igrali Musičevo dramo „Svet.“ Ta večer ni po udeležbi in •igran,it: nikakor zaostajal za najbojfiŠimi prireditvami ijabb'anskega gledališča predvojnih Časov. Imeli smo nekaj modernega, kar se lahko postav! v vrsto najboljših dramskih umetnin svetovpega: slovstva, a Obenem tako domače, lahko razumljivo in — far ie treba tudi omeniti — moralno po tendenci in vsebini Režija je bila naravnost izborna, far je zelo važno. Dober režiser napravi tudi iz slabega blaga nesaj, obratno pa pokvari slaba režija najboljšo snov in i-granje Igralci n kakor niso izgledali kot diletant je. Težko mi ie omeniti enih, ne da bi zapostavljal dragih. Stric Matiia, rabna Jelica in. glasbeni učitelj bodo «uTovo marsikomu ostali v spominu ’ d.
Začasno uradno zaprte gostilne. Mariborsko okrajno glavarstvo je zaprlo gostilne: Karla Baumgartner, i a uri Sv. Lovrencu nad Mariborom, Maksa Smoniga v Svečini, Südmarkhof v Št. liju, Antona Faleša y Ceršaku in Martina Murschetza y Cirkni-c5. ker so se v njih zbirali nelojalni elementi in se je rovarilo proti državi.
Dr. Oton Amhroschitz umrl. Dne 14. maja je v ljubljanski bolnišnici, zadšt od ka-pi umri bivši celjski magistratni vodja dr. Oton 'Ambroschitz. U -mrli je bil do zadnjega zdihljaja viodja spodnještaj. Nemcev in rönegatov. Bil je sam verski in narodni odpadnik in eden najstrastnejših in naj strupen e j ših sovražnikov našega naroda, Slovence je smrtno so-Tražil, čeprav mu je tekla zibeljka na Vipavskem , kjer je bil njegov oče slovenski šolski nadzornik,. U-mrli je bil vsled rovarenja proti naši 'državi iztiran iz Celja in interniran v Ljubljani, kjer "ga je na,šla smrt.
Dr. Rolf Valentina, bivšega vodja maribors -Irega prehranilnega urada, je policija danes dopoldne aretirala. Zapleten je v razne poit turne in tudi druge afere.
DoflriL
Maribor. Bolela» vlada v Ljubljani dobi potom ameriške misij® različna redilna živila, katera so pidarile Združene državne Severne Amerike lot poboljšek našim ubogim otrokom. Ti pobolj-ški obstojajo is sladkorji, kakava, kondenziranega mleka in riža. Da bo mogoče ta živila primerno razdeliti, se poživljajo revni stariši vseh otrok do
t 14 let, da isle priglasijo na podlagi krstnega lista pri krušni izdaji na Raibhausplatz št. 6.
Sv. Marjeta ob Pesnici, Nekemu gospodu moramo priznati!, da se zelo trudi za svojo »reč«. Na vse načine poskoša pomnožiti število svojih privržencev. Z* 19. svečana 1919 je povabil poleg dragih tudi nas Šmsrjetčane na shod v mali dvorani Narodnega doma v Maribor. Tam je hvalil svojo stranko, kakor krošnjar svojo robo. Nato se je vršila volitev odbora (?) na prav priprost način: na kogar je on pokazal, tisti je bil izvoljen. Kaj ne, bolj praktične volitve šs Vi, gospod urednik ne poznate? Kakor vojskovodja, ki ne pozna nobenega ugovora, je nato meni nič, tebi nič, določil shod pri Sv. Marjeti, na katerega naj bi pričujoči v Narodnem doma zbobnali kolikor mogoče veliko ljudi. Rekli smo mo, naj sam posgitira po »Slov. Gospodarja« in »Straži«, ki sta pri nas najbolj razširjena lista, a dotični gospod je pogledal hado debelo —- ter čez nekaj Sasa potegnil iz žepa ns ki drog list, ki ga še do takrat nismo videli, češ to je list za brihtne ljudi, njega berite! Dne 27. aprila pa se je v resnici vršil napovedani shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Odborniki bi morali seveda agitirati, saj smo dobili dotičnoga lista v polnem števila. Ali kaj se zgodi? Ves — v Narodnem doma — »izvoljeni« odbor se je spantal, govornik je ostal sam, in v njegovi osebi poosebljena stranka. Dotičnega gospoda prosimo, naj ostane v Maribora in naj nas pasti pri mira. Mi imanje svojo stranko — Kmečko Zvezo — in pri njej ostanemo. Pa brez zamere!
Rače. Med vsemi železniškimi postajami, mi -mo katerih se je peljal vlak z zemskimi ostanki narodnih mučenikov Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana, je bila morda najbolj zanimiva, ali recimo najbolj prizadeta naša : kajti v Račah stoji zgodovinski grad, v katerem so se okoli srede 17, stol. zbirali hrvaški, slovenski in ogrski mogotci Peter Zrinski. Fran Krsto Frankopan, Nadasdy, Vessele-ny in drugi in se posvetovali, kako hi se osvobodili nemške nadvlade in bi jugoslovanske dežele ujedi -nili v svobodno državo. Zato je bila dobra misel, da so med drugo okrasje na poslopju žeieznične postaje obesili tudi izvirne podobe Petra Zrinskega, njegove soproge Ane Katarine in Erazma Tattenbacha , nekdanjega lastnika račke graščine, katere podob© vise navadno v ravno tisti dvorani, v kateri so zarotniki pred stoletji kovali svoje naklepe proti nemš-koavsitrijski vladi, žal, da so te podobe ostale neopažene in da ni nikdo opozoril hrvaških gostov in druge gospode na zgodovinski pomen teli podob in račkega gradu. Sicer je bil sprejem žalno-s veča nega j sprevoda pri nas prav prisrčen,: za naše skromne razmere jako dostojen in ostane gotovo vsem deležnikom, zlasti pa šolski mladin, v trajnem spominu , katera je poklonila lep venec.
Selnica ob Dravi. Vsaka reč, pravijo, da sa -mo en čas trpi; toda tar se pa tu pri nas godi, odkar smo že v Jugoslaviji, poštenega človeka-srce boli Le pridite in poglejte ter se sami prepričajte, kaj vse uganjajo tukajšnji nemškutarji! Namesto da bi bili pohlevni ter Bogu hvalo dajali, da se rode in debele iz slovenskega življa, pa divjajo in hujskajo na vse mogoče načine naše že itak prestrašeno Ijudst -vo. .Gospodu Jagritschu, vsej njegovi družini, tudi celo nekaterim njegovim sjorv^ensjkftn uslužbencem vjed-no 'še roji po glavi Nemška Avstrija. Prosim vas, on se'je drznil svoja-.izložbena okna oeličiti z vsemi mogočimi ..Gemiisesamen-Verschleiißstellen“, pash jih celo ob nedeljah odprta, 'da se ljudstvo na vse pre-tega izziva. Gospod gereut, kaj pa delate ? Ali res se vidite vi v tem človeku, kot nekdanji njegov trgovski pomočnik, svojega šefa? Menda vendar ne! Saj ste preskrbeli Selnico, da, v kratkem dom vodovod in električno razsvetljavo, pa boste, upamo, tudi to, 'da, napravite vsem očitim izzivanjem Jagriče-vim enkrat konec. Naj vas li opozorim mogoče še na njegovega mlečnozobega 161®tuejga fantiča-sina? Ali ne veste, da j,e bil v Gradcu „Radelführer“, ko so metali slovenske dijake iz trgovske šole? Sedaj pa, ko prihaja na počitnice, pride s samokresom v trnki,
I ,nadut kot petelin na gnoju, pa kliče: „Soll mir von den Windischen nur jemand was machen, ich werde s ihnen schon zeigen!“ ‘Tako je pri nas. vidite! Pa ne samo v tej hiši. tudi drugod se preklinja Jugo-slavij a, tudi po drugih hišan se zatrjuje: „Sudsla-vien kann ja nicht bestehen, seid’s gescheit.“ In kmečko ljudstvo, ko to sliši, je vse preplašeno, vse zbegano, nemškutarji se mu pa ^posmehujejo in na -peljujeio na kriva pota. Pomagajte nam sosvetom, z besedo in dejanjem, dokler je še čas.
Selnica ob Dravi. Naša Čitalnica je imela dne 27. p, m. ob treh popoldne svoj občni zbor, na katerem se i.ie eovorilo o nabavi novih knjig, v kolikor to dopuščajo gmotne razmere Čitalnice, Izvolil se je sledeči odbor:	predsednik e. g. kaplan Ivan Kljun:
podpredsednik Anton Rakovič; blagajnik č. g. župnik Ferdo Ciuha:	tajnica učiteljica, ročnih del Ida
Kotnikova:	knjižničar g. organist Ludovik Pečnik,
Meseca maja se bo vršila v ČitaMšffih prostorih Mr bava v proslavo Majniške kraljice z govori, petjem in deklamacijo. - Na delo, dragi krščansko misleci selniški možje, fantje, žene in dekleta, v procvit naše mlade države Jugpslavije! Ca« je, da se začne -mo gibati ter neumorno delovati za narod in vero! Pojdimo odjočno in neustrašeno v boj za naš nuli, materni jezik! Ne dajmo se pregovoriti od par sel-niških n e mškut arčkov, ki si še vedno prizadevajo dobiti ljudstvo na svojo stran, posebno sedaj, ko jim že
teče voaa v grlo. Vedno še trobijo v svoj rog, šum -tau ljudi ter jim lažejo na vse različne načine. N* bodemo jih poslušali, ker nismo tako zabiti, kakor ti naši nemčurčki, ki še toliko pameti nimajo, kot so jo imeti slavni Lemberžani, ko so bika v turn vlekli . Slovenski jezik jim smrdi, ne pa tudi slovenski groši, s katerimi si polnijo svoje široke žepe, ki nimajo dna. Sve.u emo tem pubeznjivim nemčurjem, da poberejo prejkotprej svoja šila in kopita ter vandrajo' v deželo lačenbergerjev, kamor jim radi plačamo še tudi ra-žo, pa, še škropili bomo za njimi. Mi tu p& ostanemo, kakor smo bli ----- krščanskega duha, slovenske krvi!
Ormož. Neki tukajšnji trgovec, eden med glavnin vojnih milijon a: jev, je dal v nedeljo, dne 26. a-prila, javno razglasiti, da poziva vse župane ormoškega okoliša, ki naj prim -o z dvema zaupnikoma v njegovo trgovino da jo preiščejo in ugotovijo, da se vse govorice liafcr./a, Češ, da ima v zalogi pet roleta. sladkorja, vžiga' o in drugo, neutemeljene! Vg® lepo In dobro. Toda čemu tega omenjeni trgovec ni že davno prej storil, tak-p, ko so se take in enak* govorice pojavile? Verjamemo, da bi bila danes vsaka preiskava njegovih skladišč brezuspeišna. Ves sladkor je romal deloma naravnost iz kolodvora, in deloma iz trgovine za petelinčke, kure, jajčka ali Za velikanski denar na Hrvaško. Na isti način je šel petrolej čez Dravo, ki je bil baje v premogu: skrit. Dokler so bile pri manufakturnem blagu neznosne ft ene, se ga je videlo v trgovini bore malo, ker je bilo — govori se to javno — zazidano. Tudi menda ne bo neresnica, da je pri enem in istem blagu dnevno po trikrat navijal cene! Sedaj pa, ko cena pada, je isto blago priromalo iz temnili kotov v velikanskih množinah nazaj v trgovino. Cernu vse to farbanje u-bogega ljudstva? Ali mislite, da boste s takimi naivnimi razglasi potlačili gorajštija dejstvia, ki so javno znana, ali res mislite, da je ljudstvo tako zabilo, da. si bo dalo s peskom brisati oči! Dokažite, da sle svojo ogromno premoženje pridobili popolnoma reelnim potom, dokažite, da niste predvojnega blajga prodajali po oderuških vojnih cenah, dokažite, da se ni nekoč ob treh zjutraj nalagalo pri vas nekaj na vozove in izginilo v temno noc, dokažite, da niste prodajali sladkorja nepostavnim potom na Hrvaško, istotako petroleja, dokažite, da, niste takrat, ko So cene šle skokoma na kvišku, odganjali ljudi iz svoje fv ovine, dasirav.no ste imeli dovolj blaga, pa bode mirna Bosna!
Slovenjgradec. Slovenjgraško okrajno glavarstvo postopa pri reševanju prošenj za podporo zelo krivično. Ubogemu tovarniškemu delavcu, ki zasluži mesečno koma5 120 K < H, odbije prošnjo z ute melj e van 'eni, da njegove pridobitne in dohodninske o -kolišičine niso ogrožene. Torej s 120 K na mesec se naj človek v ten časih preživi! To more pisati le popolnoma nezmožen uradnik. Baje rešuje te prošnje uradnik Cepin, ki je bil prej seveda zvest vladen mož. In naši sinovi krvavijo V Korotanu, ko morajo j starši doma stradati! Ljudstvo je že skrajno razbu-I rjeno, ker ne more razumeti, da. ljudje, ki so najbolj j vpili, kako krivična je bila prejšnja vlada, odbijajo j sedaj, ko so prišli na krmilo, sami podporo, ki jo je celo avstrijska vlada dovolila. Pozivamo g. poverjenika dr. Verstovšeka. naj enkrat prav pošteno po -mete med takšnimi uradniki, ker drugače bc naše dobro ljudstvo popolnoma izgubilo zaupanje do nove S vlade!,
Pameče pri Slov. Gradca. V Št. Janža je žap-j nišče vsed granate, ki je dobro zadela, precej j poškodovano la po nemških tolpah popolnoma 'izropano. Tadi cerkev, v katero je neki nemški vojak vrgel dve ločni granati, je precej trpela, tabernakelj pa je s sekiro razbit. — Tadi pri Sv. Petra je cerkev vsled topniškega ognja trpela.
Polzela. V prid koroškim beguncem priredi pevsko društvo »Vranska Vila« v nedeljo, 26. t. m. ob 8. ari pop. v dvorani g. Cimpermana na Polzeli. Koncert, ki bo obsegal 14 skladb, med temi dve hrvatski in dve srbski. Posebno opozarjamo občinstvo na koroške narodne peBmi ter krasne m težavne srbske rukovete, odličnega srbskega skladatelja Mokranjaea Na sporeda je tadi klasična skladba češkega skladatelja dr. A. Dvo raka »Himna češkega kmetstva« s spremljevmja klavirja la ljubezniva dr. Schwabova »Zlata kanglica« s spremijo? anjem glasovirja in harmonija. Opozarjamo tudi občinstvo, da nastopi kot govor* nik med koncertni® odmorom koroški begunec č. g" dr. Čakala, župnik iz Podkloštra. Cene prostorom so sledeče: sedeli od 1.—3. vrste 5 K; od 4_6, vrste 3 K; ostale vrste 2 K; stojišča 1 K, Z ozirom na velikansko bedo, v kateri se nahajajo naši koroški bratje, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Dobova. V Dobovi je bil v nedeljo 11. t. m, popoldan javen shod, pri katerem je govornik dr. Zdolšek iz Brežic našteval zanajne in notrajne nevarnosti v naši ožji domovini in dolžnosti to srčno in srečno braniti. Odgovarjal je krepko in vspehom na razne ogovore in mnoga vprašanja, tako gledč agrarne reforme, valute, plebiscita. Sprejela so se od mnogoštevilnih zborovalcev mo škega in ženskega spola zaane resolucije in protest zoper okupacijo slovenskih krajev po Nemcih in Italijanih.
Govorite povsod slovensko!
Proda sei
BSC* KARBID
go totaraiški dnevni coni rai pošilja nt, Tel ko ia malo vsako Množino po poiti in vlaka, glav ■a naloga Iran Andraži ž v Maribora, Koroška cesta 26.	799
S vagonov kislega a?! a w yo ae ni proda, ls>e ss pri ri*iuo.*ej»si «veri rH Homca p 8* oasl■*, Kranjsko.	912
Knstrka kobila s« proas ttnrgg* M« kO, Maribor,	93 i
Tožka kobila, ' S pesti s isoka 10 Ut stara s 1 letnim šrri tt m je na prodaj pri Martin boriti, ü4o
»vri 92, M*1» Nedelj». 986
Hiša s i »Ufsevsuii ii vrtom v Studencu s« prod* Ved po ta Jo inf Gak, Studenci pri Maribora, Okrajna eesta 7	986
Kapi te cepljen» trsje tad< šmar-niee. Našlo»: Sprager, Taptiaer-trg 6, Maribor.	SS1
Gumi-trake
trt se dobi pri tvrdki Karl Cim peršek, Seraies ob Ssvi.	96t
Ženske obleke svilene robce, sofo, prods Nerat, Tspdaerjev trg 9, podstrešja, Msribor.	978
Prav dober daljnogled se proda. Mlnik, Šolska alles 4/1 od 8—10 stre predp Msribdr.	9 TO
N aajalžji coni so dobi hpo sako perje pr Sekerrerju, Tršaška cesta 86, Maribor.	976
Soblčknnesnn obrt ae proda sa nakup je treba 85.000 K, Naslov v opravi.	978
tys prodaj je lepa krav*, katera
duji ’«»ki aaa 9—10 litrov ode ka Meljski vth 24, Maribor, 979
Šteago ze fižol preda. Kore! »a g. 126, Maribor,	980
Proda« k preset 6 s»dno starih. Vež «e is»e pri 0;ss!ava Arnuš, niitel.u pri 3». J^Sreba v Slot. gor.	983
Priden pat jo m prodaj ia 10 parov stark čevlje*. Vprašati jo
v Msgdaleaski allot 64, Novavas pri Maribora	9J8
Jaoičnlk 1* to Sova; atov proda 4»ar» Frio« Ptsafc«,	884
Kabila 8 Ut stara, l» pesti visoka brez pogreška a* vojaška ja
a opravo trd ua ptodij. Marija Kolnik, Stacked pti Matib. 987
Ha prodaj hiša v Oplotnici s 4 sobami, klet, klov s lepim srtem so zelenjavo in brajinssi, ki dalo 9-4 ki vina, Cona po dogovora. Foiste s« pri g fr. Debat k a t Konj ut. h št. 118,	948
Moden voz v lebtest stana sa proda pri Silvester Gebe, kevad v Selgoiah, Msrlber.	948
Koraza sa mal, in debele po a#j-aišjt eeai se proda pri Fran« Vi-invlša, Maribor, Cvetlična alica Št. 1«,	844
Proda to, osiaema di tedi v najem dobre idoča tez vpeljana tr go vi ca B skladiščem poleg Salsa-niee na prometnem veselem kraja. Ponudb* do 15. k m. Nailev pore uj^ravn lista,	802
StatenSn« sovi stazo proda Aston Lešnik, stndoodnl mojster, Stodonoi pri Maribora. 950
t oovl dvede ni šimniei iz komjske dlake ite na prodaj. Geraak, Pfar kofgasao 1.	940
Kupi «e:
VREČE, sode i steklenic* kapi te vsako maošino J er zase h ds
Herkold, St ini trg 2, Maribor. 831
UPOV LES kapaje okrogel in re eaa Ivo 8ojž, kipar, Maribor. 8t 2
Službe i
•rgaalot se sprejme pri Sr. Bar bari v 81. gor.	842
MIZARSKI POMOČNIK se sprejme v stalno dela pri A. Lekše, Brišar v Mozirja.	672
Znsealjlv ia * pr-ten popolnoma
»asaoatoiai polit se sprejme, zglasiti ali osebno predstaviti se je r Ormoža 10.	911
Razpisuje se slašba organista in
iaežnarja na Remšnika. Nastop 1 h ko takoj. »Ponudbe na župni r r*d Remšnik, p. Merbeg. 687
Občina mesta Šeštanj išče občin s*«»* tajnih* isrežbsnega v vseh občinsko pisarniških poslih. Na « op slašb« tekej, plač» po dogovora. Invalidi redno tt. Po n alta je r ožiti na gereatst'o ui'St» Šoštanj.	953
U ones močen se sprejmi» pri g. -os. Kotnik pekama v Tsgettnu-fiiva (-«sta 81, Mr’tar.	9tl
Razna s
Obleke
od prepuste do vsakovrstne «aj-daejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdelnje točno in solidno ter prodaja	719
ALOJZIJ ARBEITER, Maribsr, Dravska alica št pri starem mostu.
zidati.
Kdor koč« po ceni
naj si »aroči nov patentiran e« čin zidanje, kateri je polorieo e«»?)»; »do? rabi načrte la proračun« sa stavbe, kdor rabi ličarje, opeko, cement, tpm, 4«. Šestino aaj vse to aarečaja ;sri
Dr&g&tizra Korc Se o,
stavbeni mejster 846
■V Žalcu pri Celju.
Stanovanje In sicer eao opremljeno sobo ne <šče za duhovnik* v Maribora. Več pora eprarailtre list».	94 r
Otroške obleke jiBiseejssa m ms»? v B s-narkstr. 51, priti, v
984
Maribitrs,
POZOR I Perilo aa pranje ia glajenj» se sprejme v Krisvinak 191 pri Msribsra.	981
BastHca r mesta ali v bližini is kapi ali vsame v najem. Joint Kraner, Raperče, Sr. Marjete ob PesaieL	949
TiTBTBä za staTißiFüiüFirfö,
Lampret i Puki
¥ Šoštanja
sprejem» v s» dela te stre ke s toCoo in ceno izvršitev. 9tT
Izgubil es« knjigo a obrtnim lissom in denarjem. Kdor mi polije nasaj naj denar obdrži. Krebs Aloja, HambeMeva alisa 8, Maribor.	866
Hišica snažna ia poštena želi najti »talao službo, gre samo v strogo krščanske kiš« ali iapnii-še. Terarija Piski, Kisih 18, p. i taj.	848
Pridan dekltea išče stelae službe kot kuharica v poštene krščansko hiše. Tsresija Plohl, Kanih 18, P taj.	948
SPREJMEJO se sidarji in delavei nit tadi akordant pri stavbeni tvrdki K. Rojs v Ormoža. 985
^BRÄDÄRÄ. Z» meja vino-graie, 88 jatara (tali), trebam dobrog vinogradara, koji jo vožt i podrumarstva. Prvenstvo i maj a koji sa svršili vinogradska škela a imajo višegodišnja prakso. Marka J. Popovič, posedzik vinogradi a Srijemski Karlo rei. 9‘8
M isarsk ga učenca sprejme J.
B8h» v Frama postaja Rače. Cela hrana in plačilo.	874
ISCEH slašba na panika v kaki
tovarni ali kj< drigod. Z nožen sum slovenščine in nemščine. Gosposka alien 58, hišnik, Mari bor.	887
Zidarje, teaarjt !n stnšače sprejme etdariki mojster Jorij Fereno v Trbovljah. Stanovanje prosto. Za hrano preskrbljeno. Plača K
2-20—2 40 na dre.	918
Slovenci pozor!
Ivan Lorber, slikar in pleskar v Maribo ra, Viktringhofova ulica 9,
■e priporoča vsem Slovencem za vsa r njegovo stroko pripadajoča dela.
IVAN LORBER, slikar in pleskar. 807
Svoji k svojim!
15,
Spodnja in Gor. Savinjska dolina in Slovenjegraški
N©vi težnji
•<« »tanografi.o, stroje^». pravep-s in trgovsko pin-«■o, fs-CkissI?o sr navadni» knjtgevod*!*©,' dtojop h» »b eriksnskb knjigovodstvo, lepopis 2» sloven* ti., m senSki jedk, pričnejo
2. junija 1919
w trajajo 4 messe« Prospekti' brezplačno. Zasebno učilišče Legat v Mariboru,
Vetriejska ulic* 17 I ndsir.
Knjigarna in trgovina papiri«
VILKO WEIXL
MARIBOR a Glavni trs it. 22
971
Priporoča sledeče knjige: ♦ ♦
J. Jurčič: Zbrani spisi; broš.
li K, ves. 17 K,
F. Solar: Ružni grm; bral.
5 K; ve*. 7 K.
Dr. B. Deri : Dojenčtk; broš. K S 20.
F. Juvančič: Učna knjiga fran eoskega jesika L is II. del; breš. K 4-40.
F. Novak: Slov. stenografija; broš. K 5-50.
R. Lostan: Slovarček tujih besed; broi. K 2-20.
F. Seidl: Naše meje; broš. 1 K. Šolske knjige sa ljudske sole, vse vrste, ki so is ljubljanske atlošbe. Vsaka knjiga po pošti od 50 vin. do 1 K več. Cirilica v tisku in pisavi 80 vin.
pošta 5 vin.fl Muzikalija in pesmi. Razglsdnics od proslavljanja Zrinskega in Frankopana v Maribora, ter od proslave 1. majnika v Maribora.
Ig.Fock Kranj
Poskusili zavoji z 4 in p
SRNA
vsebine.
708
Prvovrstno blagot Fino izdelano in trpežno!
Iz dlema
aesassitene (čeljnati) manične
» 16	1 M 1 BQ	. ., ,	. . k tm	C 8 20
17	» # .		. . »2 40	„ 8 50
80	J» J»	*: n. *■	. . * 2-50	« 380
U	|j J)	. .	. » 2 90	, 4 40
		SI	T A.e	
t) it	žime za Hjok»	9 ool	v presuera ko »s d .	, t It--
s
•n t ■
»
ceneje
12-50 ISIS— 17 — 19 -
S:	:
is ,
i0 s	*
2) is lite isie velikosti komad K 2
5) iz poe. žiae m pasfranje 6*/a ool v premeru ko». K 13-—
8 9 10
„ 18-. H— 16 —
i»	*
*	*
e	n	*	»
ŠKAFI
as vede ia klanega smrekovega lesa a želesBiuti obroči komad K 13 K 9-— in K b —.
C A M B O III,
okrogle košare za tavo, iz Im« pletene, 3 skopaj (velike srednje, manjše) komad K 8 60.
Pri večjih naročilih znaten popust Po zetje ali denar vnaprej
Agentura-koeisija Stavko l«rk«Sf Lukavci, p. Kr ilov d pri Ljntoneri.
grata yognjak,
trgovin« i mifgm in surovimi kotami «•: PTU4 V hiSi poleg okr giav'&r&t?» (411	(prej trgovina Lenart)	S96
podplati, notranje nsaje, zgornje «nje črno in raja? o, lik&nee, (usnje za konjsko opravo), cepljen« asnje za gamaše, elegantni bom»cslf in ehe» vrozuK čevlji, pol čevlji, — čevlji iz telečjega asnja, navadni čevlji iz rajave kravine, dreta — ZZZZ:	podplatni eveki — platno. ZZZZZ
Loj
in vse odpadke maščobe knpnje po najvišjih dnevnih cenah tvornica mila in sode Ignac Fock, Kranj. 69s
HMELJ
kupi vsako um ožino Rudolf Pevec
v Mozirju. — Cena po dogovoru z
°* ‘ •
vzorci»
m
b&ius nanadontaslliivu gerilo s* »t«t>
samo z »porabo mila
Tvornica mila in soda
Sanatorij Mirni dom
je spet odprt in sprejema bolnike vseh vrst, kakor tadi okrepčani» potrebne. Zdravljenje, tadi izvrši»» hr&o» pri zmerni ceni. — Poj« sails ds|s lastefc in vodja
dr. pran Čeh, pošt« Ger. Sr. Kangota
:::	pri Maribora.	::: 99$
izredno velika zaloga vsakovrstnih
oblek za birmance In moške,
povjgiiikav, fes&i itd. sp. pi':>daj’a po strogo znižanih.
teeah pri
ignacifu Božic
v Mariboru» Tegetthoffova cesta 34«
Opozarja s® aa delavske e»|gaste obleke posebne trp«i«i;sti.	069
Nov® mostni in decimalni tehtnice -**
teF~br2Tt?ht-nice;s košaro feli_ ka,t?l m, deci mike
tehtnice-gij-k1
deljnics, uteži iz železi Eri _ debelo ia drobne sa veano v zalogi.
ŠEss »tfrij*	primero»
Franc Žnidar, Maribor
koirač za fine orodje
Pobrežja c.3 Tržaška c.ll
Tuli tečno Uvriujo u« giovm gogrnv« itn venih tebtel» ter prt »hirirvoiijr istih.
n« Spcdnje-Stnferskem, «prem ljeno z vsem potrebnim. To*®-, devne ponadbe je nasloviti na:
Josip Habjanič, Maribor, Bergstrasse štev. 7.
Notarska pisarna.
Notarski namestnik prejšnjega notarja dr. Wies tbalerja je otvoril 12. maja svojo
pisarno v Mariboru
v Tegethofov nlici št. 14, v pritličja na d*m&.
* KAVARNA S
CENTRAL
Prva in edina
' slov. kavarna v
MARIBORU
se priporoča za mnogo-:: brojni obisk vsem ::
Jugoslovanom
domačinom in tajcem
GiurouloValiak
kavarnar Gosposka ulica