■$*rr - ■
Posfimezna številka 20 vinarjev.
v
St©?, 62.
Utibljsal, v se&sfo ds?e 29. nrarca 1519.
§|<PiS
p$i ^Vnr
**>rt*tao po pošti K 43 —. 13 IjvMpr.o K
. • polletno ... 20'—,
» fatrtleino . „ „ 10—. „ •^.mosecna .	„	„	3-30,	„
13'— S —
.. 3'-
W£T, ’	" •* J‘i0-	»	•’ 3 ™
snetim ic narava: Kc ,Kariesa alka 6. — TešaJsn 55.
laserati: inoitoipna paUtmta (59 ti* Orefei k I ra visoka ali ni« prostori ta e.ikml oo 90 vin. u Ot*-M večkrat po 45 vin. — Ob sototah Ovojni tartt Poslano: Enoslalpns pstitvrste K V—.— U2»»l» vsatt dan. kvtsmSi nedelj* tn pratnlks. ot S. url oonoidne.
Jožef Franc Habsburški aretiran.
mm
Jlse
»Ve
LDU BttdimpeSta, 28. marca, (DKU) Voa^3	poroča	iz	Velike Kaniže:
Ke T socialno demokratične stranke v »Umk' -.lt ie aretiralo dva sem došla ‘jtva individuva, ki sta bila oči vid no tWCnj.ena Pobegniti v Nemško Avstrijo, liju « so< c’a je eden teh dveh grof Ju-p s Sotnssich in drugi nadvojvoda Jožef Jožefa Franca Habsburškega. s^aa 80 privedli v Vreliko Kanižo. Dejala !y ' j 8*a zgolj slučajno zašla v Keszthe-^ranc Habsburški je izjavil, da 1® «6tel podati na posestvo grofa Som«
Hale Amsterdam, 28. mavca, (DKU) jzc ?.r. Poroča »Manchester Guardian«, eo *** Italijani, da bi zagotoviti Jugoslo-
ie kolena p
.^z ,^®d kratkim so Italijanski oficirji pri ^m,e -aniu brane prisili vaške otroke v tJvjJu. Pri Sv. Peru, da so pokleknili in z klenimi rokami prositi kruha. Nato so
sicha, da ni nič takega storil, da mu niti v sanjah ne pade v glavo pobegniti, to tem manj, ker se mu v sovjetski republiki izredno dobro godi in kjer je jako zadovoljen s proletarsko diktaturo. Prepričan je, da se bo prilagodil novemu družabnemu redu, čigar uporaben član da bo postal. On hoče delati z glavo. Sploh je že dolgo časa pristaš Ljeninovih idej; ne razume zakaj da ga aretirajo, , ker ni storil ničesar. Dircktorij delavcev v Veliki Kaniži je odredil, da se Somssich in Jožef Franc Habsburžan prepeljeta v Budimpešto.
vanom svobodno uporabo reške luke. Za Jugoslovane pa se bo zgradila nova luka pri GhiŽu ali Bakru.
jih tako fotografirali in slike poslali v italijanske ilustrirane časopise, ki naj razširja in spričuje plemenito delovanje Italijanov v »odrešenem« ozemlju. — (P. P.)
tavka u Nemški Avstriji končana
'hža ®u®aj, 28. marca. (Dun, KU) Med vlado in zaupniki železničarjev je do sporazuma glede poravnave stav-
d>ara^bT Dunaj, 28. marca. (Dun. KU). Na taZn.,Vaniu železniških naslovljencev v ^[0 kolodvorih, na katerih se je ooro-p«-1. pogajanjih, se je skle-’ * delom o polnoti zopet pričeti. Od-
ločilno je bilo za ta sklep dejstvo, da je Nemška Avstrija samo za tri dni preskrbljena z živili,
LDU Gradec, 29. marca. (DKU) Železničarji južne železnice graškega nadzornega okraja »o so pridružili onim, ki so končali stavko. Osebni vlak proti Dunaju se odpelje ob 9,48 dopoldne namesto ob osmih zjutraj.
Nezadovoljnost zmirovnim posvetom.
r°rilih i^ Dunaj, 28. marca. (DICU) Po po-'ki so dospela semkaj, se v Franciji ten«	^'ri razburjenje zaradi pogre-
1 e ententinfli državnikov. Vsi nepovoljno izražajo o konferenci,
ki trati toliko časa in ki je zamudila priliko, da »klene mir, ki bi obvaroval svet pred najtežjimi udarci. Nepovoljno se tudi izražajo o balkanskih narodih in o Čehih.
Velike malenkosti.
Belgrajska vlada se je razbila, pa se bo zopet zakrpala. Najprej je odstopil minister, ki je zastopal Starčevičevo stranko prava, češ, da mu adresa, ki jo je sestavit državni zbor na regenta, ni všeč. Ko je bila adresa soglasno sprejeta, so se star-čcvičanci dalje kujali, češ, da hočejo imeti v kabinetu dva ministra. In dobili bodo najbrže dva ministra, če ne, se bodo zadovoljili z enim. Enako so napravili socialni demokrati. Razglasili so, da gredo v opozicijo, čez dva dni pa poročajo časopisi, da bi bili pripravljeni iti v vlado, če dobe dva ministra. In dobili bedo dva ministra, če se ne zadovolje z enim. To so velike krize, ki se rešujejo v Beigradu, krize, o katerih pri nas beremo danes v časopisu, da jih jutri pozabimo.
Mi imamo namreč doma preboleti toliko malih kriz, ki sc neprimerno bolj dotikajo naših koristi, nego barantanje strank za mesta v ministrskem svetu. Kdor hoče vedeti, kaj nas zanima in kaj boli, ta naj gre na ulico, tja, kjer prodajajo branjevke svoje pridelke, naj gre pred mesarske stojnice, prod izložbe naših pekov, pred prodajalne, kjer ni dobiti ne petroleja, ne sladkorja, ne žveplenk. Ljudje ne vidijo doslej nobenega vladnega dela, pač pa čutijo na lastni koži neuspeh. Malo jim jo mar, kako sc poslanci, ki jih ni nihče zvolil, pobotajo zaradi ministrskih mest, tembolj pa jim je mar, da se je meso, odkar imamo vlado, podražilo za več kot trojno ceno, in s strahom pričakujejo prihodnjih dni, kateri nam prinefeejo dvakrat dražji kruh. To so male krize, a krize, kt enako živo zadevajo slednjo hišo, vsako družino, delavca in uradnika, hišnega posestnika in malega obrtnika.
Teh malih kriz je dan za dnem več. Malenkosti se kopičijo n ljudstvo jih težje nosi, nego ministrske krize v Beigradu. NaS parlament naj bi se torej zavedel svoje prve in najvažnejše dolžnosti: Urediti je treba prehrano. Manj visoke politike in več kruha, manj besed o jedinstvu in več dejanske solidarnosti vseh pokrajin države! SHS! V obilici imamo vsega živeža v. Kraljestvu — zakaj sc ne urcclc prometne zveze, zakaj se ne ukrene nič energičnega zoper oderuštvo, zakaj se ne stori nič zopet! navijanje cen? Te malenkosti so velike.
Čehi za Jugoslavijo.
LDU Praga, 28. marca, {ČTU) Na javnem zborovanju, ki ga je priredila češka j »apredna krajevna organizacija v Pribra-mu, so sprejeli nastopno resolucijo: Prš-bramsko prebivalstvo, zbrano na javnem zborovanju dne 25, marca 1919 v Sokolov-lii, izjavlja po izvajanjih jugoslovanskih go- ' vornikov dr, Novakoviča in dr, Rigcleja nastopno: Čehoslovaški narod izraža svo- j je najiskrcr.cjšc simpatije do svojih jugoslovanskih bratov. Nikdar nc pozabimo bratskega sodelovanja našega "prijateljakc-ga jugoslovanskega naroda v ljutem boju pred vojno in za vojne proti nemški in ma-žarski hidri. Zvestoba za zvestobo, to je naša skupna parola v današnjih težkih časih, Obžaltrjemo, da ne moremo hiteti po-
magal našim bratom, protestiramo pa kar najodločneje proti temu, da bi se oškodoval; življenski interesi naših jugnslovan-slf ih bratov na način, da bi Ge onemogočil njih narodni, kulturni in gospodarski razvoj, Preverjeni smo: Kakor je bil naš boj brez skupnega delovanja nemogoč, tako je tudi naša bodočnost in varnost nemogoča brez skupnega delovanja za vse čase. Zaradi tega zahtevamo, da bosta imeli naši državi tesno zvezo, kar se mora najbolje doseči z ustanovitvijo koridorja med čeho-slovaško in jugoslovansko državo. Samo tako se more zajamčiti bratsko sodelovanje Čehoslovakov In Jugoslovanov za skupne kultarelnc, gospodarske in politične interese.
Francija proti boij&vištm-
LDU Pariz, 28. marca, (DKU) Agcnce Kavas poroča: Minister za zunanje posle Pichon je imel v zbornici govor, kjer jc dejal med drugim: Vse države se morajo sdružiti, da uničijo boljševizem. Prosim zbornico ponovno, naj izreče vladi zaupnico, Izjavljam ponovno, da vodimo politiko pravice, resnice in jasnosti. Pichon jc eato navajal besede Savinskovega: Ako ah-iranci ne bi hoteli intervenirali v Rusiji, bo gotovo kak drug narod posegel v raz-tacrc v Rusi i. -— Ko se Rusija /drami, bo v Nemčiji gotovo našla svojega zaveznika.
Zaradi lega mora Francija nadaljevati svojo politiko, V bodoče bo Rusija tako tesno navezana na interese 6vojih sosedov, da bo rusko vprašanje zelo velike važnosti. Jaz in ministrski predsednik Clemenceau, je nadaljeval Pichon, nisva nikoli izjavila, da moramo vporabiti vojaško silo zoper Rusijo. Konferenca se je obširno bavila * ruskim problemom in njeni sklepi se morajo vpoštevati. Sklicanje konference na otoke Prinkipi se nc sme smatrati za priznanje ruske vlade.
filsoti odloči samostojno.
L’ Avvenire d* Italia« svari pred prevelikimi iluzijami in nadami, da bo pari-Ska konferenca ugodila vsem italijanskim tahlevam, WHson jc, pravi ta list, že ope-tevano proglasil, da ni vezan na določbe londonskega pakta in da bode brez ozira na kake tajne pogodbe med zavezniki popolnoma samostojno odločil tn razsodil o apravičenost italijanskih teritorijalnih žalitev. Odločilen in važen jc tedaj odinole Jravi dejanski stan. Kakšna pa je Wilsono-ra sodba o laških aspiracijah vpraša »L1
Avvenire«? Kaj smo uianili in kaj bodemo ukrenili, da bi vplivali kolikor mogoče na Wilsona? J« laška delegacija vedno vse storila v tem oziru in je bil način njenega postopanja vedno pravilen? Vsekako sc mora reči, da sc jc rešitev vprašanja laških zahtev že preccj zavlekla. Samozavest, s katero so preje pisali laški listi, začenja polagoma izginjati, bojazen pred pravičnostjo WiIsonova postaja vedno večja, tu ne bodo pomagala tudi vsa laška zavijanja in laži ničesar, •— (P. P.)
i Stalilo.
Misli o arbitraži.
»Dailv Cronicle« prinaša poročilo svojega posebnega pariškega dopisnika Pelina, ki pravi, da ie zadnji spor Jugoslovanov k Italijo v Ljubljani, o katerem so italijanski delegati govorili na konfercnci, pokata!, kako neverno jc reševanje jadranskega vprašanja. Jugoslovanski predlog o arbitraži predsednika Wilsona se mora pre-eiotrivati s tehnične točke stališča, ker je ireba pomisliti, da svet kot celota ni kompetenten, Na vsak način ostane brezdvom-«o moralna vrednost predloga. Osebnost I konference se jc izrazila, da jc težko določiti, kako naj bi se spor drugače re-lil. Definitivna odločitev konfcrencc, je tekla ista osebnost, nc more biti enostavna, Toda ta odločitev ima dva pred-
pogoja: ali se Italija odreče svojim imperialističnim aspiracijam, ali se Jugoslovani sprijaznijo z italijansko oblastjo na Adriji, oblastjo, ki bi bila še hujša, nego ona, ki jo je Avstrija vsilila Srbiji, ne da bi ji dala svobodni izhod na morje, Ker je verjetno, da ne bo popustila nobena stranka, sta mogoče samo dve rešitvi: arbitraža, ali sila. Zakaj naj bi bili Jugoslovani s svojim predlogom o arbitraži grešili nad principom konference? Ali bi hoteli, da svet desetorice diktira Jugoslovanom kot sovražni državi pogoje njihovih dolžnosti? Ali jc jugoslovanska država primorana sprejeti te pogoje, ker je mala, a Italija velika? Nemogoče je pripisati Angleški in Franciji tako nepravične namene I (P, P,)
Mir se bliža.
LDU Bern, 28. marca. (DKU) aComre
dela Sera« piše, da bo pariška konferenca vcled budimpeštanskih dogodkov pospeši» delo. Potrebno je, da sc končno odloči za Wilsonova načela in onemogoči razkosanje Nemčije ter razširjenje panslavizma o Donavi,
fmml posvet.
LDU Pariz, 28. marca. Agcnce Havas poroča; Ministri za zunanje posle , P® velesil so se danes dopoldne nadalje^baV ( s proučevanjem mejnih vprašanj za Slezvt* ško in so se pečali potem z vprašaje * glede preskrbe nemške Avstrije in Estott' r.kcga. Glede blokade Nemške Avstrije 90 sklenili, razveljaviti vse omejitve trgovin6 3 temi pokrajinami, kakor hitro bi bilo urejeno vse potrebno, da se zapreči nadaljn) prev>**»nie živil v Nemčijo. '
LDU Parfz, 28, marca. Agcnce HaV*. poroča:	Predsednik	Wilson, ministrs
predsednik Clemenceau in Lloyd George so se sešli danes dopoldne. Sklepal* glede prihoda nemške finančne komiki® Versailles,
Agrarna reforma na Češkem.
LDU Bratislava, 28. marca. (ČTU) N** rodne Novine pišejo o vprašanju razlag * ve veleposestev, da se mora v tem vPr? .*! nju razločevati med češkim in slovaški stališčem. Slovaška je večinoma agrartj?* Prebivalstvo si želi pridobiti zemljišča. * vprašanje se nc sme rešiti po šabloni; re' šitev se mora prilogaditi lokalnim razffle' ram. Agrarna reforma sc mora urediti di**‘ gače, kakor v pretežno industrijskih lcra' jib. Nc sme se pozabiti, da živi na Slo4*' škem 1 in pol milijona ljudi od obdeloV-** nja zem?;c. Razlastitev veleposestev, k* šno zahteva sociai>'odemckraiični blok« 1 mogoča na Češkem, ne pj na Slovaške^ Kjer ni * < i jih mest in in Ju trijskih nrp“ * V industriji dela .»?>mo 15 odstotkov ikega prebivalstva. Dru^i del zahte" zemljišča, in sicer kot lastnino.
Boji med Cehi in Zažari.
LDU Bratislava, 28. marca, (ČTU). ^ 25, marca jc prebivalstvo mesta JaDOxV<j Z mažarskimi vojaki napadlo čehoslovas . posadko v Himavski Soboti. Napad je odbit,	^
Iz pokrajine.
kr Ljidskoinbba mladina v Mosta||
novi na željo občinstva gledališko PrC^®0[, vo v nedeljo dne 30, marca ob 4, uri P°Ki0* dne. Spored: »Trije bratci,« (Deklam-) v venka sem, (Petje,) »Čar gozda,« enem dejanju. Gor* čez izaro, (Duet,) t-.6, oživljena, (Deklam.) Mišek pripo*®*”j&, (Kom. prizor,) Na tujih tleh, (Petje.) K* ^ ca palčkov. (Itfra v treh dejanjih,) Lep* . Ša domovina. (Petje.) Cene Pf.°, l 2 K 50 v„ II, 2 K, StofcH« 1 K. V«i<***
ie dobijo pri šolski slugi- Cisti dobiček se Porabi za nakup šol- harmonija. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
kr Umrl je v Kamniku gosp, Anton »Mic, sodni tajnik v pokoju. Pogreb se v ponedeljek, dne 31. t. m., ob 5. uri Popoldne,
' kr la Braslovč. Občinski zastop v Braslovčah je v izredni seji dne 23. marca leta 1"19 enoglasno imenoval ministrskega podpredsednika dr. A. Korošca za častnega °yčana z ozirom na njegove velike zaslugi ki si jih je pridobil kot poslanec te ob-ctT,e kot orvoboritelj za našo neodvisnost in ujedinjenje.
ki- Kaj pa cestarja? Vsi stanovi sc gib-1®1° in organizirajo v svrho zboljšanja plač svoj življenjski obstanek. Dosegli so že Ptav lepe uspehe, kar jim iz srca privošči-®°. Le nas cestarjev se nihče ne usmili, in SKrbi za zboljšanje našega žalostnega, aravnost obupnega življenjskega položaja. Marsikdo izmed nas ima družino 4 *? J*cdorastlih otrok, plačo pa naravnost andalozno, 40 do 60 kron mesečno ter F^av škandalozno draginjsko doklado. Da s takim prislužkom v današnji draginji J2 *0re preživljati niti sam cestar 10 dni
s n,e®ccu (kje pa so še drugi dnevi v me-
0.	niegova družina) je umevno. Za-• ”a elj apeliramo na merodajne faktorje,
> - -—p apeuramo na rneroaajne iaKiorje, ?as?e»^anci° *n nam pomagajo k zboljšanju 0» , a< ker le na ta način bo možen naš Ve jan *n na ta način bomo mogli ^ s no vršiti svoje stanovske dolžnosti. — ■j' °KCs^ariev tdtofjelpškega okraja, nin p vplačevanje ^elezmčarsluh pokoj-sev ^,° ^klepu deželne vlade za Slovenijo • odo izplačevale železničarske pokojni-skprt^ ra^Un penzijskega oziroma provizij-■kliu Zakhida od 1. aprila 1919 naprej iz-rod°-lc Pr'jeronikom jugoslovanske na-onosti. O pripadnosti posameznika bo vo ja*a vlada samostojno na podlagi smarr°i«ik podatkov. Kot take se bo fjn ,Za*° uradna kolekovana potrdila ob-Pi-ic* • Uradov o narodnosti upokojencev. Pot dM* °k^iuski urad bivališča. Ta Poko na^ vP°š,iei° v£a vpokojenci, ki bi teh Jmne pravočasno ne prejeli, na ravna-cj ..V°.državnih železnic v Ljubljani, Per-^jienti drugih narodnosti naj se radi na-^rsPe^a Izplačevanja obrnejo na vlado dai Vp 3cam°r P° svoji narodnosti pripa-^tvn* LrlP°^i se< da se nahaja zastopni-LiitI t. ke Avstrije (dr. Faschiugl v dat j-a.Q*' Valvazorjev trg štev, 6. — Rav-^ 9stvo državnih železnic v Ljubljani,
Iz Lj .
0, ®ePertoar .Narodnega gledališča*.
' 25 . a 01 s k o gledališče, V soboto, dne ttav	°k P°1 '3. popoldne dijaška pred-
PoJ r Rdugomer« izven abonementa; ob Hjjj * 2večer »Svet«, komedija, ob znižajo	—	V nedeljo, 30. marca, ob pol
afocn	e »Španska muha«, burka, izven.
dramem^?^a'	zve^er	Ibsenova
V Dfta jakovi«, izven abonementa. — Odprto Ck* marca, ostane gledališče £er 7~ V torek, 1. aprila, ob pol 8. zve-.-n“ya'še ne uprizorjena desnr>«4V dejanjih »Veriga«, izven abo-a- ’ Operno gledališče, V
soboto, 29. t, m., ob pol 8, uri zvečer »Bo-heme«, za abonement »C«. — V nedeljo,
30. t. m., ob pol 8. zvečer »Prodana nevesta«, izven abonementa. — V ponedeljek,
31. t, ra,, ob pol 8, zvečer »Slovaška princeska«, za abonement »A«. — V torek, 1. aprila, ostane gledališče zaprto.
1 Ženski protestni shod proti vedno naraščajoči draginji se bo vršil v nedeljo, dne 30. marca, ob 3. uri popoldne v Mest-, nem domu v Ljubljani, Udeležite se ga polnoštevilno ženske vseh slojev. Vprašanje je življenjske važnosti.
1 O modi in naši narodni noši predava v ponedeljek, dne 13, t. m., v veliki dvorani Mestnega doma ob 8. zvečer gosp. dr, Jos. Mantuani, ravnatelj muzeja. Vstopni- j na 1 K. Dijaki in dijanlunje so vstopnine prosti, To je prvi del cikla predavanj o tem velezanimivem predmetu,
1 Splošno društvo jugoslovanskih vpo-kojencev. Ustanovni občni zbor .»Splošnega društva jugoslovanskih vpokojeocev« se vrši dne 3. malega travna 1919 točno ob 2. uri popoldne v Mestnem domu (velika dvorana). — Dnevni red: 1, Pozdrav. 2, Či-tanje in odobritev pravil. 3. Volitev, 4. Določitev mesečnih prispevkov. 5, Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
1 Peklenski načrt. Te dni je vozil skozi Ljubljano na Dunaj vlak z živili. Spremljali so ga kakor navadno laški vojaki. Na ljubljanskem kolodvoru je bilo nekaj odmora in tedaj je reke! en laški vojak nekemu v bližini stoječemu železničarju, češ, da so Kranjci res Zelo neumni, ker stradajo^ skozi Ljubljano pa sc vozi v Nemško Avstrij^ toliko živil. Najboljše bi napravili, ako bi vlak obstopili in vsa živila iz vlaka pobrali. Da pokrepi to svoje mnenje, je dal italijanski vojak dotičnemp železničarju steklenico namiznega olja, ki ga je. železničar seveda z veseljem sprejel. Italijan je še povedal, da bi italijanski vojaki prav nič ne branili, ako bi bil vlak napaden in oropan. — Nekateri železničarji so z veseljem poslušali nasvet italijanskega vojaka, resnejši in previdnejši pa so odločno povedali, da je to italijanska zanjka, v katero bi nas Italijani radi vlo-vili, da morejo potem zasesti naše kraje,
1 Čekovni promet. Prejeli smo dopisnico: Dne 15. t. m. mi je biia nakazana od deželne vlade plača po mojem možu, ki se nahaid v Italiji. Do danes pa denarja še msem prejela. Kaj potrebuje cela stvar celih 14 dni, do se dostavi?
1 Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16. marca do 23. marca 1919. Število novorojenih 16, mrtvorojenih 2, umrlih 25. Od umrlih je domačinov 13, tujcev 12. Umrli so za vra-tico (davico) 1 (tujka), za jetiko 4 (med njimi 1 tujec), vsled samomora (utopila) 1, za različnimi boleznimi 16, za pljučnico 1, za pe^avico 2. — Za infekcijskimi boleznimi so oboleli, in sicer: za vratico (difterija)
1 domačin in 1 tujec, za pegavico 1 domačin, za malarijo 2 tujca.
p Italijani vohunijo. LDU Bern, 28. marca. (Dun, K U) »Corriere delal Sera«
trdi, da deluje proti italijanskim zahtevani po Reki tudi velika finančna skupina, ki je vdeležena pri angleški progi Cunard. S tem da podpira proga Cunard jugoslovanska stremljenja, si hoče zasigurati različne privilegije, ki se sredotočijo v monopolu trgovine z Reko,
z Solnčna kopeL Pomlad je prišla, nestanovitna sicer, a tukaj je. Solnče je vsak dan bolj prijetno toplo. Zadnji časi so nam pokazali velikansko zdravilno moč soinca, v nekaterih krajih so postale solnčne kopeli pod spretnim vodstvom prava dobrota za trpeče človeštvo, Solnč« na kopel je prav izvrstna zlasti če je telo preslabo hranjeno, posebno v dobi okrevanja po mrzličnih boleznih, pri bledici, pomanjkanju krvi, vodeničnih oteklinah in sploh vseh obolelostih, ki imajo svoj izvor v pomanjkljivem delovanju krvi itd. Treba je pa velike previdnosti in zlasti začetniki naj prav posebno pazijo. Čakati moramo po jedi najmanj eno mo, predno se vležemo na solnce, prenehati pa moramo najmanj pol ure pred vsakim večjim obedom. Sedaj v pomladi lahko ležimo na solncu kadar hočemo, sedaj seveda le še v sobi in pa zavarovani proti; vetru. Kadar je pa zelo vroče, torej poleti, pa ležimo v opoldanskih urah le prav malo časa ali pa še boljše prav nič, zlasti občutljivi se morajo takrat soinca naravnost izogniti. Najbolj pripravna je solnčna kopel seveda na prostem, združena k zračno. Vsak vrtni posestnik si jo lahko napravi. Pa tudi ravna streha je prav pripravna, španska stena’ ali pa kaka druga taka priprava nas varuje pred radovednostjo, Dobro je tudi zračno proti jugu ležeče stanovanje, posebno če ima velika okna. Vležimo se slečeni na blazino, pokrito s tanko volneno odejo, ogrnimo si telo s kakim tankim, belim suknom, a to le v začetku, pozneje ni treba. A. paziti moramo na glavo, zavarovati jo moramo s solnčnikom, klobukom itd., sicer nastopijo v neprijetne posledice solnčne kopeli, razburjenost, prevelik dotok krvi itd. To nastane zmiraj takrat, če glava ni bila zavarovana, pa tudi sicer, če smo predolgo ležali na solncu, zlasti če smo še začetniki, Začnemo s petimi do desetimi minutami, a, ponavljamo lahko večkrat.na.dam Če smo se enkrat navadili, lahko, ležimo celo uro ali pa dve in še več, kakor smo pač občutljivi. Večkrat se nam pa koža sežge, postane rdeča, nastanejo mehurčki, koža se olupi. Če smo previdni,- se lahko tudi temu ognemo; če pa že imamo to neprijetnost, se pa poslužimo mokrih obkladkov, pudra itd. in brž jo poženemo. Splošno se ne smemo preveč potiti. Na koncu solnčne kopeli je dobro skopati sc. Preje so nasvetovali mrzlo vodo; sedaj že ne več, temveč mlačno. Dobre so tudi lahke vaje in pa nepremično premikanje. Ogibajo naj sc pa solnčnih kopeli ljudje posebne občutljivosti, in pa taki, ki so že kdaj dobili solnčarico. Splošno je pa solnčna kopel neprecenljivo dragocena.
Dvojen umor pred llubljensko poroto.
Na zatožni klopi sc mora zagovarjali Katarina Kern, 36 let stnra posestnice Vttstra iz Gorenje, ker je osumljena umora *vojc matere Jere in sestre Lenke, Raz-
KERNOVA DRUŽINA. -TUDI SESTRA
Jera Kem je :mela v Gorenjah pose-Avo» na katerem je gospodarila potem, ko jr sin France 5. avgusta 1915 vsled o voj-)ki pridobljene bolezni umrl, s svojimi )*emi hčerami Katarino, Heleno in Ivano. Nekaj dni pred 22. junijem lani pa je na-lagloma zbolela, naganjalo jo je na blato |» je bljuvala, nakar je 22, junija, četrt ure iotem ko jc napravila pred poklicanim lotarjem oporoko, nanagloma umrla. Helena je postala dedič, dočim stfi dobili Kaira in Ivana volili po 5000 K. Katra jc bila iznevoljena, da ni dobila grunta in je pri-«o radi tega med sestrami do nasprotstva. Dne 18, avgusta 1918 je tudi Lenka zbolela pod istimi simptomi, kakor pokojna ®ati, je drugi dan legla, ne da bi več vstala ter dne 23. avgusta. 1918 umrla.
Dr. Globočniku, ki je Lenko v bolezni idravil, se je zdel sliičaj sumljiv ter je
KERNOV! —
Kernovi so bili, kakor spričujejo so-<edjc, čudni ljudje, ki se niso mnogo družili z drugimi, razim tega so pa tudi bili lakomni. Katarina in Ivana Kern sta od ackdaj držali skupaj proti sestri Heleni, za katero se jc zavzemala mati Jera Kern. Opetovano je prišlo med Katro in Lenko do spora, posebno po materini smrti, ker je prva zahtevala zase domači grunt, češ, da je ona največ delala pri hiši.
Ko sta mati in sestra umrli, ni kazala
pravi predseduje sodni nadsvetnik Regaly, državno pravdništvo zastopa drž, pravd-nik Ogorevc, obtoženko pa zagovarja dr, Furlan,
MATI ZBOLI IN UMRE.
LENKA UMRE.
zadevo ovadil sodišču, ki je odredilo najprej raztelesenje že pokopane Helene in pozneje še Jere Kern. Izvedenci, ki so kemičnim potom preiskali vposlane dele teh mrtvecev, so dognali, da sc nahaja v istih toliko mišnice (arzenika), da bi moral vsak odrasli človek vsled zastrupljenja umreti.
Da bi bili Jera in Helena Kern sami iskali smrt, za to ni nikakega povoda. Obe sta sprejeli tolažila katoliške vere, in kakor povedo priče, sta tožili v bolezni, da si ne morate razlagati, zakaj se ju je ista polastila; obedve sta slednjič tudi zahte-vali zdravnika. Pa tudi obdolženka. sama pripozna, da je Lenka jemala zdravila z namenom, da bi ji odleglo. Obe sta bili gmotno dobro situvirani, tako da ne more biti o tem dvoma, da sta morali umreti po tuji roki,
ČUDNI LJUDJE,
Katra nobene žalosti. Vsaj pa jc laka hladnokrvnost umevna, če se upošteva, da je Katarina po materini smrti skušala z vso vnemo svoji sestri Heleni zagreniti veselje do domačije. Najela si je zastopnika po materini smrti, pregledovala s cenilcem v gozdu vsako drevo ter tako dediču Heleni delala neprijetnosti. Sodnik Pogačnik je izpovedal, da je bila v njegovi dolgoletni praksi ta zapuščinska razprava najbolj mučna.
KATARINA KERN OS Obdolženka jc delala na to, da ji pripade grunt. Imela jc namrče razmerje z Francetom Urbancem, s katerim sc je hotela poročiti, toda ker on tudi ni imel po-stestva, jc skušala kot 37 letno dekle omogočiti si svoj lastni dom, na nepostaven način s hudodelstvom. Po smrti sina Janeza }. 1915 jc bila kot najstarejša hči izmed nc-odpravljenih sestra kot prva poklicana , da ostane na domačji, ki ji je bila zagotovljena, če umrje mati. Treba je bilo tedaj le mater odstraniti, ker sc ji je tudi posre-iilo tako, nc da bi bil kdo slutil, da jc
UMLJENA UMORA, ista umrla vsled zavžitega strupa. Toda komaj se ji je ta sklep posrečil, nastala ji jc nova zapreka, ker jc mati, ko je čutila bližujočo smrt, poklicala notarja in si postavila oporočnega dediča v osebi Helene, ki pa svojih pravic glede zemljišča nikakor ni hotela odstopiti svoji sestri Katarini. Zrastel ji je torej pogum, ko je spoznala, da se je posrečil njen poskus pri materi in je z istim sredstvom nastopila tudi proti svoji sestri, da jo spravi s pota, katerega si je začrtala.
V KERNOVI HIŠI SO IMELI VEDNO MIŠNICO.
Po pričah je dognano, da so imeli v Kernovi hiši vedno mišnico, katero jc ranj-fei oče uporabljal proti lisicam in pri ko-jnjih, da so zgledah lepši. Po dolgem iska-leju pa se je tudi pri hišni preiskavi našla X podstrešni eobi v kotu na tleh pod zibel-
ZASTRUPLJENJE SE
Glede teh dveh je po priznanju obdol-iženke in po izpovedbah prič dognano, da Sta bili vedno dobrega zdravja, čvrsti in aclo delavni, tako da nista prišli v položaj, se z različnimi zdravili lečiti se. Toda pri obeh dveb so se pojavili pred smrtjo isti simptom tako, da je povsem verjetno, kakor navaja zdravnik dr, Globočnik, da se
ko med drugim papirjem mišnica v obliki kamna, katerega so zvedenci spoznali, da jc iste kemične substance, kakor je bil strup, s katerim sta bili Jera in Helena Kern zastrupljeni.
JE VRŠILO POLAGOMA. '
je strup namešaval v manjših dozah, katere sta isti opetovano povžiK. S tem je bilo namenjeno doseči utis, da se je razvila bolezen in odvrniti vsak sum zastrupijenja, ki bi se takoj obrnil proti obdolženki. Ta namen se jc tudi v resnici dosegel, posebno ko je umrla.mati Jera Kern, glede katere do smrti Helene na nikdo slutil, d« j« bila
zastrupljena, Vsekako sc je moral prim«* sati strup jedilom, ker sta obedve pričeli jemati zdravila šele, ko sta obolelL Jedil« pa je pripravljala v hiši vedno obdolženka; kakor sama pripoznava. Da pa jc bila pr* primešavanju strupa zelo previdna in da se je zastrupila le ona jed, ki jc bila nam®*' njena materi ali sestri, pa ni treba poseb« no povdarjati, Zalo pa je imela ona kot kuharica edino priložnost. Pozneje, ko stfi mati in hčer oboleli, je bilo tako postopanje še jednostavnejše, ker se jc bolnikofl! kuhal čaj in so se jim dajala zdravila in s« je Heleni spekel posebej kruh ter so se z* njo ocvrli »flanccti«, Sicer pa je Marija J$ len izpovedala, da ji je Helena pravila < priliki obiska pred smrtjo, da jo je zelo za’ pekla, ko je pila z limonovo Inslino od K a, tre pripravljeno pijačo. Med boleznijo He; lene je Katarina skrbno zaklepala hišni vrata, tako da so morali obiskovalci govd riti z bolnico le skozi okno, če ni bilo u°‘ ma obdolženke, ki pa je kljub odredbaa-dr, Globočnika, naj shrani blato Heleni da ga pregleda, isto spravila vedno stran* da bi tako onemogočila preiskavo in od* stranila sledove, iz katerih bi se zamogld sklepati na povzročitev bolezni.
KDO JE STANOVAL PRI KERNOVlH«
V hiši Helenc so stanovali le obdob1 ženka, dva hlapca in sestra Ivana odn. tudi Helena. Ivana jc po materini smrti zjutraj odhajala iz hiše in se vračala na veČef domu spat, čez dan pa je bila pri sestri Mani. poročena Avsenik, Popolnoma je to* rej izključeno, da bi Ivana zamogla nastopiti dejansko proti sestri Heleni, ker živela izvan hiše v onih časih, ko se obir čajno je. Ker pa sta oba umora v tako tesni zvezi, da nc more obstojati nobenega dvoma o teni, da jc zakrivil smrt matere u* hčere isti storilec, je tedaj izključeno, da bi Ivana zavdala materi.
Najmanjšega povoda ni, ki bi opravi, čcval sum, da jc bila na smrti matere h>, hčere zaintere-sovana kaka druga oseba kakor sestri Katarina in Ivana, Drugi otroci so bili odpravljeni, tedaj nc glede na to, ni bilo priložnosti, zastrupljati jedi, n]s0 imeli povoda, se lotiti tako gromega dejanja. Res je Helena med bolehanjem z**-, vžiki tudi nekaj zdravil, vendar pa so glasom pričevanja Marije Jalen sc izkaza’8 le kot nedolžna sredstva, kakor limono va kislina, jedilna soda in čaj,
OBDOLŽENKA TAJI,
Katarina Kern odločno taji, da bi	,
strupila svojo mater in sestro, K razpra<r,	!
je bilo povabljenih 12 prič in izvedene1' Razprava je res zelo zanimiva. Doslej ni neoporečno dokazano, da bi bila Katrina Kem morilka. Razsodbo, ki se bo glasila še le pozno zvečer, bomo priobc11* , prihodnjič.
s Z aeropianom na koneeri.
niagarski goslar Frančišek Vccsey T®, j za generalne stavke v Berlinu in je. i*15^ odpotovati v Kodanj, da bi tam koncert ral. Ko ae pa vlnlrj niso vozili, se jc ttioz hitro odločil za aeroplan. Odletel I
fr Wamemiinde, odkoder se je prepeljal s Parnikom v Gjedser, kjer je spet stopil v Zrakoplov in srečno Že pravočasno prijel v Kodanj.
s Kolinski karneval pod angleškim nadzorstvom, Dopisnik lista »Daily News« je ^Poročil svojemu listu, da sc je letos spet po več let h vršil sloviti kolinski karneval, Vsekako letos ob povsem drugih odnosa-'^arnict pod nadzorstvom angleških Vojakov. Angleški general ni samo rado-^ obhajati karneval, temveč je ... naroči! jestvin, da, celo mnogo sladit da bi ec bilo tridnevno karnsvsUl.o «6el)ačeu;c pokvarjeno. Edini pogoj ;e bil, h i.*^.VSe karnevalsko praznovanj? »rši v POhticnem pogledu brezbarvno. V progra-lu'1	,crci nobenih političnih ka.Uva-
li .žalitev, kar je bilo v mirnih časih A nil to^<0 karnevalskemu humorju, gleži so ri z z-.nimanjem ogledal« vese-, cc m sc jih celo udeležili. Angleška god-so It ^ a nekoliko ur in škotski dudaši Hi |_Mra.aj* v sprevodu po mestu. Ej, pa to Po *** karneval kakor v mirnem času, ah {• veselja se je udeležila samo tal ^ *n otročaji. Starejšim je zadosto-j, da so sc spet enkrat do sitega naje-ln napili,
$c- s Vilice v želodca Londonski listi pi-2flr Q. Ranimi vi operaciji, ki so jo izvršili ml. i v Marijini bolnici v Londonu na itip. lr®ki služkinji. Deklici je ušel kos 2adSa v goltanec. Iz strahu, da sc ne bi Pot •! 'e P0PatUa vilice ter z ročajem niJc'5 >a mcso doli, ali z mesom so ji zdrk-v želodec tudi vilice. Ko so zdravniki ^ ist ^C110V'm* žarki dognali, da so vilice __ 1Ql želodcu, so izvršili operacijo, ki In ,0^0'nonxa uspela. Deklica je bila kma-P°t zdrava in vesela.
»aioR firncr^ki častniki in vojak? studi-*tv '	ar‘7l>-	Ameriško armadno povelj-
? !® dovolilo večjemu Številu arnerišldh ki s ..0v 3n vojakov nadaljevati študije, i'h morali prekiniti vslcd vojske. V Nek*!* ie že okoli 1200 takih študentov.
,Cr* med njimi znajo francoski in ob-j,si |c'° tečaje, ki jih je francoska vlada j3raJ)'.v^a v ta nahien na Sarbonne, na UjL r*1 m zdravniški fakulteti ter na dru-Cc. Vls°kili pariških šolah. Ostali, kateri iA|]*niej° srancoski; se uče francoščine v dom aJCC Prancaise#. Društvo za francoski Ke ^ *lgar predsednik je Mr, H. Bergson, a^1 z opremljen jem stanovanj za ame-nkanske Študente.
fCja? ®a)ke iz Hasrjc, Trockij nadzoruje 9VojV'° no konju, prav tako, kakor je as delal to car po starem carskem >J)0kU‘ .Vojaki ga morajo pozdravljati: v^tn r°Jtl^ro» gospod Trockij, dobro jutro t>a Vo^imo!a — Študentje, ki so vpisani fo > ®skovskem vseučilišču, dobivajo pla-našn’ ’ h(Kjii° k predavanju. Pri da-pov’^ holjševiškem gospodarstvu je to k0 v^n'jUni^jivo. Kdo bi žel sicer Študirat, kve, j sc danes najbolj omejenemu de-"petkrat bolj godi, kakor izobra-let J.. Sc je mučil s študijem celo vrsto Ohra^t. se ne more izhajati brez iz-Ho#	^adi,	je	boljševikom tudi že jas-
V "ir, . gabijo mladino z denarjem. — nollViliskem vozn )c zapazila fiokirica, eg nje sedečemu vojaku iz rokava
kri teče. Vprašala ga je sočustveno, ako je ranjen. Vojak sc je vprašanja ustrašil. Skočil je In hitel k izhodu, V zmedenosti je izgubil na stopnicah ravnotežje in padel na tlak tako nesrečno, da je bil skoraj na mestu mrtev. V rokavu njegovega plašča so našli celo žensko roko, ki je bila potna prstanov in zapestnic.
6 Črke kot imena krajev. Vojska je vzbudila zanimanje za geografijo. Prišli so na marsikaj in nekdo je začel iskati kraje, ki imajo prav malo črk. Dobil jih je nekaj z eno samo črko. Neki kraj v Tibetu se imenuje kar U, mesto v kitajski provinci ji Čili pa I, ravnotak I pa nahajamo kot označbo za neko drugo mesto v provinci ji Šantung. Na otoku Ponape med Karolini je mesto U. Na Francoskem se imenuje dotok reke Beuvron kar A. Besed A imamo pa vse polno. 17 km od francoskega mesta Peronnc leži majhna vasica z imenom Y.
s. Kriza v trgovini demantov. Med vojsko ‘se je pojavilo tako pomanjkanje demantov, ne samo v Evropi, temveč splošno, da so mislili na to, kako bi de-mante razdelili. In sicer v razmerju kakor je bila trgovina z njimi pred vojsko. Da ni bilo demantov na trgu, je tudi ena od posledic sedanje vojske. Kljub velfkanskim cenam so po demantih zelo povpraševali. Ni čuda, vojni dobičkarji! Na leto so hoteli za približno 500 milijonov več demantov kakor jih je bilo v prometu. A ne samo da so vojni dobičkarji vse pokupili, tudi produkcija sama ni zadostovala. Največ demantov so dobili v Južni Afriki, a j tamošnja dobivališča so bila v prvih 18 mesecih vojske zaprta. Če bo šlo to tako naprej, kakor sc je začelo, bo morala mar-sikaka brusilnica in prodajalna prenehati z obratom,
s Ameriška kazen. Ameriški 345 polk sc je vadil v Arcachonu, Neko noč je zatrobil znak alarma za naval strupenega plina. Nadzorovalni častnik je našel v neki sobi dve minuti po alarmu dva vojaka, ki še nista imela nataknjene maske proti plinu. Major ju je proglasil mrtva in drugi dan proti večeru so iima napravili predpisan sprevod. Sprevod, ki ga je spremljala glasba, ki jc s\-iiala mrtvaške koračnice, s polkovnikom na čelu •— se je napotil s * pokojnikoma« proti kanalu Cazeaux, Tu je govoril kaplan nagrobni govor, nakar so zagnali »pokojnika« v vodo, Malo pozneje sta prišla iz vode vsa mokra in sklenila v duši, da sc ne bosta več zakasnilo. Od tega dne so sa vsi hitro nadeli masko in morda jc to tega ali onega rešilo smrti v Argonih,
s Pierrc Lotti brani Turke, Picrre Lotti, ki je od nekdaj prijatelj Turkov, na-prošen od nekoliko tamošnjih prijateljev, piše v rFigaro« pod naslovom »Poslednje prošnje za obsodbo na smrt« veliki in sentimentalno ogabni članek v korist Turkov in Turčije. No, mesto dokumentov in dokazov pripoveduje same zgodbice, po katerih dokazuje, da so Turki kavalirji in prijatelji Francozov, Članek končuje z izjavo, .da ne upa na uspeh svojega posredovanja, da se bo zato stisnil v kot in čakal na čas, ko bo mogel prinesti v posebni knjigi nenpodbitne dokaze krivic, ki
se gode Turčiji. To ni prvič, da Pierre Lotti lomi kopje za Turke. V turško-srb« ski vojni je prinesel v »Illustration« čla* nek, podprt s slikami, v katerem je hote} dokazati z vso silo, da pripada Adriono* pel samo Turkom, Splošno domnevajo, da vodi Lot lija v delovanju te vrste bolj romantično turkoljubje (treba je samo, da se spomnimo ljubavnih zgodb, ki jih je doživel tu), ko pa pravičnost. Končno, kdor se hoče prepričati o pravičnosti Pierra Lottija, naj čita samo njegove »Trois jur« nčens dc auerre«, v katerih govori s sred« njeveško vojno krutostjo o osvajanju Ana* ma in o prijaznih Animitih. No, Lotti je pesnik in pustil bi, da gredo dežele in gra.j dovi k vragu, samo radi ljube romantike in »inscenerije«.
s Nemške ladje' v tujini. Da se splačalo pobrigati sc za nemške trgovske ladje, vidimo iz števila in tonaže ladij, kj so se nahajale med vojsko na tujem. Za primer nam bodi to, da je vsebovala vsa avstroogrska trgovska mornarica predi voj’sko okrog 650.000 ton, tona okrog tri kubične metre. Nemških ladij je bilo pa samo v pristaniščih Unije za kakih 450 ti-i soč ton, zraventega pa še v kolonijah1 Unije okrog 110.000 ton. Družba Hapag (Hamburg - Amerika) jc imela v ameri« ških pristaniščih 35 parnikov z vsebino!
248.000 ton, severo-nemški Llovd 12 par-* nikov s 148.000 tonami, nemško - ameriška petrolejska družba pa osem parnikov) in 49.000 ton, — Vrhtega je bilo v argen-t tinskih pristaniščih 37.000 ton, v Braziliji5
200.000 ton, v Čile 180,000 ton. Mehikai 20 000, Panama 4000, Paragvaj 25.000, Urugvaj 35.000, Kina 20.000, Holandska in njene kolonije 175.000 ton, V potugal-< skih pristaniščih in kolonijah Portugalske pa zopet 250,000 ton! Ogromne številke!
Pač nista bili še pri nobenem izumitelju že za časa njegovega življenja pesem in resnica tako tesno spojeni kakor pri Edisonu. Pa vendar ni bilo treba posebnih legend, da postane slaven ta mož, ki je toliko pripomogel k zmagi nad temo s tem, da jc iznašel električno žarno luč. Eden njegovih življenjepibcev pravi, da je rekel enkrat Edison tole; »Ženij obstoji iz enega procenta inspiracije — če nam pride kaka: misel — in iz 99 procentov transpiracije — če se potimo,« Ta beseda prav dobra oriše njega samega. Njegovo izredno duševno moč je podpiralo njegovo ogromno* delo in njegova delavna moč. Od 1, 1863-: do leta 1900, je priglasil 1300 patentov; odi teh so mu jih dali 900. To 6e p ra ati, skozi 40 let izdelal vsakih 11 dni nov patent. Do danes je priglasil gotovo več kot 2000 patentov. Eden njegovih dolgoletnih sodc-t lavcev jc na vprašanje, kako Edison živi, prav dobro odgovoril: »Vse njegovo živ* ljenjc obsega eno samo besedo: delo De-: lo je njegovp življenje, njegova navada, njegova strast, poleg dela in sanj ničesar več na svetu.
Rojen je bil 11, februarja I84T v Mi* lanu, majhnem mestecu države Ohio. Deset let star je začel v domači kleti delat!
Stran b
»Večerni liste, dne 29. marca 19iV,
Stcv, 62,
poskuse. Ker je b.lo pa tam prevlažao so ga spodili pod src Tam je ležal in ccpe* cel dan U ie<ai poskuse z dvesto steklenicami, v katerih je imel svoja .. kcmičr.a sredstva, -a da mu nihče no kr ar1 v je zapisal na steklenice: strup. V šoli mu je rekel učite!',, da je slaboumen, šel je domov že po treh mescih, in mati ga je učita prve začetke. Že z dvanajstim letom si je moral sam služiti kruh. Prodajal je časnike na železnici, kakor se je to začelo pri nas ravno v zadnjih tednih; poleg tega pa sadje, orodje itd. A kmalu je postal gospodar in je vzel druge »pomočnike« v svojo službo, ki so morali prevzeti delo prodajanja. Sam je pa sedel v tovornem vozu, delal tam poskuse in bral knjige. —• Če danes je branje knjige poleg njegovega pravega dela prva njegova strast. —- Ko mu e pa enkrat padla na tla steklcmčica fosfora, ki ga je potreboval za svoje kemične poskuse, in je začelo goreti, so ga kratkomalo z vso njegovo nevarno kramo vrgli iz vlaka. Pa to mu ni vzelo poguma. Spremenil se je, prodajalec časnikov je »ostal založnik časnikov; in ker je videl, koliko pomaga pri tem brzojav, se je začel pečati .J. umetnostjo telegrafiranja. Brez vsake teoretične predizobrazbe ni postal samo eden najboljših brzojavnih uradnikov, ampjak je izumel tudi nove načine te-legrafiraoja. Tako na primer, da lahko pošljemo po eni in isti žici dva, tri, celo štiri telegrame, ne da bi brzojavke druga drugo ovirale. Sedemnajst let je bil star, ko je iznašel dvojni način telegrafirania, in dvaindvajset, ko je sestavil avtomatični brzojav, ki pošlje tudi na največjo razdaljo 3000 besed na minuto.
Kako jc bil Edison navajen delati, Mtn kaže najbolj opis njegovega prijatelja Bachelorja* Pripoveduje nam, kako se je Edison trudil, da bi dobil kemično tekočino za pripravo papirja za hitri brzojav, »Nekega večera pridem k njemu, sedel je ored kupom kemikalij in knjigo o kemiji; kup je bil cel meter visok, ker je bil na-grofmadil knjigo na knjigo. Naročil si je bil knjige iz Novega Jorka, Londona in Pariza, študiral je noč in dan. Obedoval je na pultu in spal v stolu. V šestih tednih je prebral vse knjige in si napravil izvlečke iz njih, celo kopico. Sestavil je formule in rešil je uganko — edina rešitev, ki je bila — pcpolnoma po njegovih željah —, poslal je v svet 200 besed na minuto na 250 milj dolg? 'žici.« Milja je 1609 metrov, 250 milj tore' nad. 400 kilometrov, i Poleg telegrafa se je zanimal za izdelavo telefona. Njegova bistroumnost je iz-liašla mikrofon, ki je še danes bistven del telefona in ga napravi šele uporabljivega. Ko r,e je pečal, z izboljšanjem telefona, je znašel vse polno drugih novosti. 30. avgusta 1879. so v mestni dvorani v .Saratogi prvič javno poskusili govoriti na večjo razdaljo, peskun se je izvrstno obnesel. Istega leta, dva mesca pozneje, 21, oktobra, je gorela v Edisonovi delavnici prva električna Samica. A koliko predpriprav h bilo treba, za to! Že samo, da je dobil pripravno snov za žarno nit, je spremenil Kdinon v oglje najrazličnejše stvari in je spoznal, dayso zogljene niti bambusa najbolj pripravne. Dognal je pa iz literature,
da nima bambus nič manj kot 1200 različnih vrst. Poslal je nemudoma ponje in kam? V Azijo na Sumatro tn na Japonsko, v južno Ameriko na bregove reke Amazo-nas in pa na otok Kubo! Od povsod so mu poslali vse vrste. Preskusil je 600 vrst ni odnehal in ni se utrudil. Dognal je nazadnje, da so le tri uporabne za izdelovanje trpežnih žarnih niti. Na žarnico je imel nazadnje 169 patentov.
Tesno spojeno jc Edisonovo delo z iznajdbo fonografa m kinematografa. Bil je vedno izumitelj zaradi izumitve a irac, Celo najhujši udarci usode mu niso vzeli poguma, — Udarci so bili hudi; največje njegovo podjetje, pridobivanje magnetne rude, mu je vzelo vse premoien,e, ker so dobili ob Gornjem jezeru zaklade rude, ki jo je bilo lažje obdelati. — V svojem prav amerikanskem optimizmu, združenem z žilavostjo njegovih holandsko - Škotskih predmetov — po očetu je Holandec, po’ materi Škot — in pa v svoji delavnosti kot izumitelj vidi Edison sredstvo, da pelje človešvo v »lepšo bodočnost«. Temu namenu naj služi tudi nov sistem, ki ga je on iznašel in imenoiral »električna vojska«, Ta vojska naj bi onemogočila vsako vojskovanje. Okoli postojank, ki jih hočemo braniti, hoče postaviti v enakomernih razdaljah akumulatorje, ki proizvajajo nepretrgan, izredno močen električen lok. Poseben aparat, ki tvori jedro in obenem še neodkrito skrivnost Edisonovo, pošilja ta tok v obsežno okrožje, tako da nastane v zraku neviden elekričen zid, ki ga nihče ne more prekoračiti oziroma premagati. Kajti vsakega, ki pride v obližje tega zidu, bi elektrika takoj usmrtila. Baje je konstruiral Edison tudi poseben aparat, ki prisili vse aeroplane in zrakoplove, ki hočejo čez to električno polje, da morajo takoj na tla. Tudi to se izvrši z elektriko, in sicer gre tukaj za poseben lop, ki lahko vrže elektriko v veliko višino; ta elektrika prepreči vsako nadaljno delovanje motorjev v zračni ladji in morajo se brez vsakega ugovora spustiti na tla, A Edison jc rekel, da bo to svojo iznajdbo pokazal šele po vojski.
Sicer pa njegova ideja ni izvirna. Tudi drugim je šlo to že po glavi, samo izper !:ava, ta seveJa se posreči samo Edisonu. Recnrao, da imamo aparat, ki bžariva velikansko električn i moč. Sovražni armada koraka proti na.n. spustim na njo tok, jo obkrožim z njim in jo ustavim. Treba iznajti samo tak aparat, v katerem nakopi-cimo velikansko električno energijo, iti vsako vojskovanje bo nemogoč«*. In če se bo Edisonu posrečilo še to, potem bo res največji dobrotnik človeštva in nas bo resnično peljal v lepšo bodočnost.
(Po Nansentt priredil Ivan Beznik.)
(Dalje.)
ZUNANJOST IN OBLEKA,
»Živo imam Eskime pred očmi, ko se spomnim njih srečanja na vzhodni obali, dvoje rjavih, smejočih se obrazov, obkroženih z dolgimi, črnimi lasmi, je stalo
sredi ledu. Sijala sta od samega zadovoljstva s seboj in celim svetom, s polprija2* nimi in pol plahimi pogledi na nas, čudn« tujce.
O Eskimu lahko trdimo, da je lep. O1! ima okrogel, širok obraz, velike okorne poteze, male, temne, večkrat stransko le* žeče oči, potlačen nos, ozek zgoraj, a SP°" dalj širok, okrogle razvite ustnice,' velika urta in široke zelo razvite čeljusti, ki nu* dajejo z okroglimi ustnicami poseben izraz. V ustih ima dve vrsti močnih blestečih zob. V celoti dela vse skupaj tak vti% da misli človek ob pogledu nanje nelioto na mnogo dobrih jedi. Ob enem pa leži V teh potezah, posebno pri ženskah, veli-«? ljubkosti.
Navadnemu človeku, Vajenemu dolgo-obraznih in tenkonosih in bledih »lepot«* na prvi pogled Eskimo nč bo ugajal. L® počasi si človek izbije te priučene nazor® in spozna, da je Eskimo v svojem, od tol* žče blestečem zdravju, res lep, Piavo mof-je in solnčni žarki, beli ledeniki in sredi te okolice človeška bitja, s svojim čustvouv mesom in vročo . krvjo.	,,
Tako dober vtis pa napravijo le ml a® ljudje, ki sc pa starajo hitro, zelo hitro* Izsušene, motnooke, plešaste ‘ starke n>s0 lepe; te spominjajo na zmrznjena jabolka}-neka tihota leži v njih. »Delo« je zapisa®? na njih obrazu, pa tudi »jesti, obilo jesti*
Na zapadni cbali so Eskimi, ki se b°' do zdeli navadnemu Evropejcu mnogo leP' ši; po svoji bronceni barvi, črnih obrvia in očeh so podobni kakemu romanskem^ ljudstvu; nastali so po ženitvi in možitvi z Evropejci, Tu in tam se dobe tudi P°' samezniki, ki se zde judovskega pokoljf' v nja. Vendar pa je v ti mešanici nekaj mehkužnega, pravi Eskimi delajo lepši, zdfa“ , vejši vtis,
V Evropi razširjeno mnenje, da sO Eskimi majhne postave, je napačno, More' mo jih šteti k srednjim ljudem. Njih tele«® so razvita, posebno v gorenjem delu. Mo*' je so zastavni, močnih rok in širokih prS* toda ozkih ledij in neprimerno šibkih nog* Zato imajo tudi v starosti negotovo hoj® in so krivi v kolenih. Spodnji del telesa I® radi dnevnega sedenja v kajaku nerazvito«
Prva posebnost, ki jo zapazimo pri ski, so ozka ledja. Roke in noge imajo o®* navadno lepe, okrogle. Cela! rijih postava napravi zelo ugoden vtis.
Glavna barva čistokrvnih Eskimov J® rjava ali sivorumena, katera se posebn® jasno izraža pri pol- Eskimih- Ta tein^ barva postane pri moških in starkah ra<J* pomanjkanja čednosti še temnejša, m.ivo, dasi neokunno je, kar pripoveduj, Hanus Egede o načinu njih umivanja: »O ^ postržejo blato z nožem raz obraza i» <lft" to nož obliznejo.«	-
Novorojeni otroci so bolj svetle b® ^ ve, pa ne radi tega, ker se še niso zali. Že Saabyjc poroča, da imajo na ^cfl temnoplavo liso, od katere se potem širi temna barva po vsem telesu. *** 2 Holm je prioovedoval nekaj podobnega vzhodne obali.	«
Obleka Eskimov je zanimiva. ^°s\0 nost je, da se ženske oblačijo tako, moški, kar jc vsekakor bolj praktičn0,^ slikovito, ko vse modne evropske obl®11
Možje v južni Grenlandiji oblačijo ti-ttiak, ki ima obliko našega volnenega telovnika ali spodnje jopice. Napravljajo ga >2 ptičjih kož s perjem in puhom na zno-‘raj. Na timiaku pa je kapuca, ki sc potegne čez glavo. Tim:»k je lepo obšit s Pasjo kožuhovino na r- kah in za vratom.
to obleče anorak, nekak suknjič, ki |*He zdaj večina iz- bumbaževine. Noge j. 11° y hlačah, ki so napravljene iz kože Oljenja, ali tudi iz evropskega blaga. Na n°£ah ima kamikere, iz kože tjuljenja, ki ^s° dvojne: notranje so nekake debele, 2 dlako na znotraj obrnjene nogavice, zuna-D|Ct^a nePremočno usnje brez dlak. Pod-plat med »nogavico* in zunanjim čevljem j® napolnjen z morsko travo. Take kami-erc obuje potem Eskimo na bose noge.
Obleka žensk je moškim zelo podob-aa,v One nosijo timiak, toda brez kapuce, pae. Pa je zato ovratnik iz črne svetle Pasje kožuhovine tem večji in sc sklepa »ovratnico, okrašeno s steklenimi dragulji. ■ u~ rokavi so obšiti s kožuhovino,kar naj-®Psc, ia timiak je preoblečen i. bomba-j&stita blagom, ki je kar mogoče sijajno vo barvano: rdeče, modro, zeleno ali ^uineno- spodaj ob robu pa je timiak oblit s>rokim, pisanim, najpogosteje svilenim /j om. Hlače nosijo tudi iz kože severnih j* enov, samo, da so krajše ko pri moških v Sczajo samo do nadkolen ter so okra-f.Cnt’ spredaj s pisanim usnjem ali s pro-jelenja ali pasje kožuhovine. Kami-e_rc pa so daljše kot pri moških iu jiin se-a,° kolena; te so navadno rdeče, p}a-ali tudi bele barve in okrašene na “Pednji strani.
Po	°P’san'‘1	oblek pa sc nahaja že
Sm - °kl*k& za žene, ki imajo dojenčke. »aknUiC 60 aman^ *a pobobna v vsem ano-V£j.V> *amo s to razliko, da ima na hrbtu l,'" malho, v kateri nosi otroka k vsa-kemu del«.
, . V Grenlandiji ne izhajajo modni časo-r>atfi Zat° se 4uc^ ,Ilfida ne izpreminja tako ni*	Pri	nas. Da pa tudi v tem oziru
Popolnoma zapuščeni, nam priča sle-
an ^ Prejšnjih časih je bil pri ženskah Ko	ravno tako dolg, ko pri moških,
žen k* S° ^vr°l,cic* uvedli perilo, so bile da lv ninenia* ^a srajca vse prelepa, kj 1 korala ostati skrita. In namesto, da Vati Ie- ,ko naše ženske, obleko izrezo-p0„, *Soraj, so to pričele spodaj in tako je ®tim • anora^ tako kratek, da se vidi med ’n hlačami za dlan širok pas srajce. ftbl uSkirni na "vzhodni obali nosijo enako tim' i°‘ k° na zapadni obali, samo da je Tpuj? • mesto iz ptičjih, iz tjulenjevih kož. Ž0 *. ^ severni Grenlandiji rabijo raje ko-p , nia severnega jelena.
°^eg tega pa vlada na vzhodni obali a n»vada. da je družina, kadar je do-op^ ,v ali v poletnem šotoru, skoraj kdij n<^la	*n *ma kvečjemu krog
n°var C *>as’ so raziskovalci ime-jjgjjj * P° vsi krivici >;spodnje hlače«. j>(}0 11 sami imenujejo to opravo natit ali Eskim-	Pripovedujejo, da so vsi
•j.1 n£sili v prejšnjih časih to »obleko*. tejja k J. mogb zagovarjati samo radi \a|t’ • .e.r sicer debela obleka zabranje-**nlapevanje kože, posebno v gorkih.
zimskih stanovanjih. Misijonarji so se borili proti ti čudni navadi in jo odpravili na zapadni obali popolnoma.
Vendar pa so v tem oziru tudi zapadni
Eskimi še vedno otroci narave. Ženske so proti iujcejn sramežljive, a med seboj ne kažejo obilo Sramu, tudi tedaj 1w7kadar.ee Evropejca že čislo privadijo, Kaj pripoveduje Hans Egede?
»Čisto naravno sc jim zdi, če opravijo svojo potrebo vpričo drugih, v posodo, ki je v sobi, vseeno, koliko ljudi je navzočih , .
Lasje Eskimov so vranje črni, gladki in trdi, ko konjska griva, ki rastejo čisto po svoji volji. Na vzhodni obali jih sploh ne strižejo; z vrvico jih zvežejo, da jim ne padajo čez obraz. Le otrokom jih porežejo tu pa tam.
Ženske zvijejo lase v trd čop na vrhu glave. Žene z vzhodne obale jih zavežejo z usnjatimi jermeni, a one z zapadne obali z barvanim trakom. Mlade deklice zavežejo lase z rdečim, a če imajo nezakonskega otroka, z zelenim trakom, žene s plavim, a vdove z črnim trakom. Če bi se slednje rade zopet poročile, združijo črno barvo z rdečo, one pa, ki izgubijo upanje, da bi se poročile še kdaj, nosijo bel trak.
Čop las vrhu glave, to je ponos slednje Grenlandkinje, ki pa mora hiti trdo zvit in moleti kolikor je mogoče v zrak. Posebno veliko važnost na to polagajo mlada dekleta, godna za možitev in zasukajo pogosto lase s tako silo, da dobijo že zgodaj plešasta mesta na glavi. Tudi Eskimo ima precejšnjo mero nečimeraosti, Čudno in skoraj neverjetno je, kar pripovedujejo poznavalci razmer, da ženske rade umivajo lase v scalini in rabijo to vodo za »parfum«, ki pač ni za evropske nosove. Poznavalci pripovedujejo mnogo stvari, ki pričajo, kako ravnodušni so Eskimi v tem oziru, a bojim se, da bi s popisovanjem teh, uropal čitatelju vse simpatije do tega ljudstva,	»
Pravijo tudi, da so matere v prejšnjih časih otroke oblizale, ne da bi jih umivale in da so pri iskanju uši vsako posebej pojedle, kar spominja na opice.
Naj govori zopet Hans Egcde: »Jedo iz iste j>osode, iz katere so poprej jedli psi, ne da bi jo pomili, žrejo mrees s svojega telesa in teles drugih, sploh so mnenja, da mora vse, kar pride iz nosa, pasti v usta,«
Komur sc zde te posebnosti Eskimov spodtakljive, naj pomisli, kakšno je moralo biti vsako ljudstvo, ko se je nahajalo v ti višini razvoja, na katerem stoje danes Eskimi —
Aprovizacija,
a Špeh na rdeče izkaznice A, Stranke z rdečimi izkaznicami A prejmejo Špeh v ponedeljek, dne 31, t, m., na Poljanski cesti št, 15. Določen je ta-le red: dopoldne od 8. do 9. štev 1 do 70, od 9, do 10 štev. 71 do 140, od 10. do 11. štev. 141 do 210, od pol Z do pol 3. štev, 211 do 280, od pol 3, do pol 4. štev. 281 do 350, od pol 4. do pol 5. štev, 351 do 420, od pol 5. do pol 6, štev. 421 do konca. Stranka dobi u vsako osebo pol k>l©<rama Špeha, kilogram stane 24 K,
a Špeh na rdeče izkaznice B štev. 1 d« 490. Stranke z rdečimi izkaznicami B prej. mejo Špeh v torek, dne 1. aprila na Poljanski ceste štev, 15. Določen je ta-le redi dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 70, od 9. do 10. štev. 71 do 140, od 10. do 11. štev. 141 do 210, od pol 2. do pol 3. štev. 211 do 280,, od pol 3. do pol 4, štev. 281 do 350, od pol 4. do pol 5. štev. 351 do 420, od pol 5. do pol 6, štev, 421 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma Špeha, kilogram stane 24 kron.
a Špeh na rdeče izkaznice B od St. 49A do št, 1051. Stranke z rdečimi izluiznicanri B prefmejo šoeh v ponedeljek, dne 31. t, m., pri Mtihleisnu na Dunajski cesti (apro-vizačno skladišče). Določen je ta-le redi dopoldne od 8 do 9 št. 491 do 571, od 9 do 10 št. 572 do 651, od 10 do 11 št. 652 do 731, popoldne od pol 2 do pol 3 št. 732 do 811, od pol 3 do pol 4 št. 812 do 891, od pol 4 do pol 5 št, «92 do 971 in od pol 5 do pol 6 št. 972 do 1051. Ktranka dobi za vsako osebo po pol kilograma Špeha* Kilogram stane 24 kron.
a Meso na rdeče izkaznice B štev. (01 do konca bo delila mestna aprovizaciza v torek, dtfc 1. aprila v cerkvi sv, Jožefa. Določa se ta-le red: dopoldne od 8, do pol 9. štev. 601 do 800, od pol 9, do 9. štev. 801 do 1000, otl 9, do pol 10. Štev. 1001 do J 200, od pol 10. do 10. štev. 1201 do 1400, od 10. do pol 11. štev. 1401 do 1600, od poi 11. do 11. štev. 1601 de 1800, od 2. do pol 3. do 3. štev. 2001 do 2200, od 3. do pol 4. štev. 2201 do 2400, od pol 4. do 4. štev, 2401 do konca,
a Meso za zavode. Mestna aprovizacl* ja bo delilo meso za zavode v torek, dna
1.	aprila od 1, do 2. popoldne v cerkvi sv, Jožefa. Kilogram stane 16 K,
Vsakovrstne slamnike
priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvo, KaKor tudi slamnate Cevlfe (Solne), prtdpri« Initee, slamnate podplate n Čevtfe
Franjo Cerar, tovarna slamnikov,
Stoti p. Domžale.
Tovarna je 7 minut oddaljena od kolodvora.
Ljiljans, Dunajska cesta Sl. 6
se priporoča cenj. občinstvu in sprejema vsa v to sroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro in poceni. Sprejme se izurjen pomočnik.
trda In mehbe, metrska, drobno klana, kolobarji, trske oddaja po primernih cenah na drobno in debelo tvrdka F. a A. USER, Ljubljana, fielen-tiuraova ulica sl 4.
Zlati hrošč.
A m
ieSivi spisal Edgar Allan Poe — Prevet Vladimir Loga
(Konec,)
Deset najvažnejših črk sva na ta način 'že odkrita in zdi se mi, da mi ne bo treba ii razlagati še ostalih znamenj. Kajti že dovolj sem ti razjasnil načinf kako je treba reševati kriptograme te vrste. Zagotavljam te, da je sledeči kriptogram eden izmed jhajlažje razrešljivih. Ko sem ga tako raz-rvozljal, sem dobil ta-ie smisel:
.. . » A good glass in the bisliops iiostel in the deviks seat forly-one degress and thir.teen minutes nort hcast and by norih sna in bran c h seventh limb east side shoot Irom the left eye ot the death's head a foeeline frora the tree ihrongh the shot Sfifti feet ont,« to se pravi:
»Dobro steklo v Bišophotelu na vragovi pečini 41" in 12' sev. severnovzhodno, gltvna veja, sedma veja na vzhodni strani, vrzi iz levega očesa mrtvaške glave vrvico iz drevesa skozi smer petdeset čevljev
fiaprei.«
»Toda,« sem odvrnil, »uganka se mi zdi še. ravnotako zamotana, kot preje. Kako naj človek iz te brezmiselne mešanice ibesed, kakor n. or, .vragova pečina', ,Bi-šophotel’ razvozlja pameten pomen?«
»Rad priznam,« mi je odvrnil Legrand, »da sc zdi na prvi pogled stvar zelo težka. Zato je bilo moje naslednje opravilo raz-»deliti ta ogromen stavek v besede, kakor si jih je mislil oni, ki je kriptogram sestavil,«
»Toda, kako se ti je to posrečilo?«
»Mislil sem si, da je imel pisec kiipto-igrama nalašč namen napisati besede, ne da bi jih ločil po pomenu, le da bi še povečal težkočc pri razvozljanju kriptogra-iria. Toda človek, ki ni dosti premeten, bo ravno tam, kjer se beseda končuje in nova začne še bolj nagosto' stlačil znamenja, Če si torej še enkrat ogledaš kriptogram, boš lahko našel pet mest, kjer so Črke nenavadno tesno ena poleg druge. Sedaj pa preberi:
»Dobro steklo v Bišophotelu na vragovi pečini — 41" in 13’ — sev, severno-tvzhodno — glavna veja sedma veja na (Vzhodni strani — vrzi iz levega očesa mrtvaške glave — vrvico iz drevesa skozi smer petdeset čevljev naprej.«
»Tudi ta razdelitev mi je še nejasna,« sem odvrnil/
»Imaš prav, saj je tudi jaz nisem razumel par dni,« je odgovoril Legrand; »v item času pa sein v bližini otoka skrbno »opraševal, če je kje kako poslopje z naslovom .Bišophotel’. Ker nisem o tem ni-jčesar zvedel, sem hotel svoje popraševa-uje razširiti še drugod, ko se nenadoma jdomislim, da sc ime ,Bišophotel' nanaša piogočc 3ia neko staro rodovino z imenom '.Bessop', ki je živela že davno v severnem delu otoka. Peljal sem se torej tjakaj in začel o tem spraševati stare naseljence. Konično mi pove najstarejša žena, da je čula, da sc neki kraj imenuje .Bessopkastel* in me je hotela tudi tjakaj voditi, toda ,Bes-»opkastel' ni — kakor je zatrjevala — ni-
kak grad ali kaka gostilna, temveč visoka samotna skala. Ponudil sem ji plačilo, če mi pokaže ono mesto in ona je privolila. Brez velikih težko-č sva prišla do omenjenega kraja, nakar sem jo odslovil in začel okolico natančneje preiskavati. .Kastel' je bil skupina pečin in skal in posebno zadnja pečina je bila vsled svoje samotne lege in nenavadne oblike zanimanja vredna.
Splezal sem na njen vrh in nisem vedel, kaj naj počnem nadalje. Ko sem tako premišljeval, mi jo padel pogled na ozek, ven moleč rob na vzhodni strani pečine, približno meter pod vrhom, kjer sem stal. Ta rob, ki je gledal iz pečine, je bil pol metra dolg in le dva decimetra širok, in vdolbina v skalo ravno nad tem robom je imela veliko sličnost s stoli, kakršne so uporabljali naši predniki.
Niti najmanje nisem dvomil, da je to bila .vragova pečina', ki se je nanašala na kriptogram in tako sem zaslutil, da sem že blizu končnega cilja. Vedel sem, da se rečenica ,dobro steklo' nanaša le na daljnogled', kajti besedo .steklo' rabijo mornarji le v označenje daljnogleda. Uvidel sem torej, da je treba naravnati daljnogled v smeri ,41° in 13’ sev, severnovzhodno'. Od teh uspehov ves vzhičen sem hitel domov po daljnogled in se vrnil k pečini. Vsedel sem se na skalo in uvidel, da se da na njej sedeti le v določenem položaju, kar me je še bolj potrdilo v svojih mnenjih. Besede ,41* in 13' so se mogle nanašati le na višino nad obzorjem, ker je bila vodoravna smer že itak določena z besedami ,sev, severno-vzhodno*.
To zadnjo smer sem takoj ugotovil s pomočjo žepnega kompasa. Nato sem naravnal daljnogled kolikor mogoče natančno in tedaj sera zagledal okroglo odprtino v vejevju velikega drevesa, ki je daleko nadvladalo svoje ostale tovariše. V sredini tq odprtine eem opazil belo liso, ki je pa nisem dobro razločil. Čez nekaj časa pa sem spoznal, da je bila to človeška glava. Po tem odkritju sem postal tako vročekrven, da sem smatral uganko za rešeno; kajti besede »glavna veja, sedma veja, vzhodna stran« so se morale nanašati le na^ta del drevesa, kjer je bila pritrjena človeška lobanja in rečenica »vrzi vrvico iz levega očesa mrtvaške lobanje«, ni drugega pomenjala kot način, najti mesto zaklada. —
Takoj sem uvidel, kaj je bilo treba: iz levega očesa lobanje naj bi se spustila kroglica in vrvica; z drugimi besedami: premica, potegnjena od mesta, kamor je padla kroglica, mimo drevesnega debla v daljavo petdesetih čevljev, bi pokazala neko važno točko, pod katero se bi po mojem mnenju nahajal zaklad.«
»Vse to je silno jasno in duhovito, vendar enostavno in razumljivo. In kaj si napravil, ko si zapustil ,Bišophotel'?«
»No, natančno sem si zapomnil ves kraj in se vrnit domov. Komaj sem zapustil ,vragovo pečino', pa je tudi izginila ona
okrogla odprtina, ki je ni bilo mogoče vi* deti od nobene strani. Najduhovitejša toc* ka vsega tega je bilo ravno to, da se spor* na. odprtina ni videla cd nobene drug« strani, kot iz one pečine. Pri tem pohod« mi jBišopbotcl' me je spremljal J up: ter, ki ga je brezdvomno vznemirjalo moje, razburjeno vedenje in je gledal na to, cla nisem bil sam. Toda drugega dne sc nu posrečilo, uiti mu in jaz sem sc sPe* potil k drevesu, ki sem ga komaj našel, sem se vrnil domov, me je hotel .lupit®, pretepsti. Kako se je dogodek končal, pa je itak znane!«	,	.	jto)
»Zdi sc mi,* sem rekel, »da nisi P našem prvem kopanju zato odkril zakla ker jc Jupiter tako prismojen, da je spus hrošča skozi desno, namesto skozi 1®V oko mrtvaške glave.«	.
»Čisto prav, To napako je naredil, * In ker se jc pedem smer vedno bolj od « Ijevala, smo morali v drugo pot za toli
čevljev pomaknili točko ^ v drugo “tra^
Če bi jaz ne bil tako trdno prepričali zakladu, bi bil ves naš trud zaman.«
* »Toda kako čudno je vplivalo tvo
skrivnostno vedenje in čaščenje hrob&j'
Prav gotovo som mislil, da si ob In zakaj si spsistil na zemljo ravno -ir°s 1 namesto kroglice,«
»Zato, da sem te s tako zdravo m: fikacijo malo pokaznoval za Uro}e nciiPr vičeno mnenje, da sem znorel. Tvoja las . opazka, da je hrošč nenavadno težak, je navdala to misel.« —	. f
»Da, sedaj mi je jasnol Še to mj r _ loži, kaj naj pomeni ono okostje, ki s ga našli v jami?«	,,	•
»To je vprašanje, ki ga sam tudi vem odgovoriti. Toda zdi se ini, da ho resnica, dasiravno grozna resnica: Ko 1 Kidd pri tem zakopavanju svojega zakla rabil delavce, je uvidel, da jih mora koncu dela ubiti, da s tem Pop ,°ie. ohrani skrivnost zarc. Ko jc bilo torej J lo dokončano, je bilo treba odstrani l sveta vse ljudi, ki so znali, kje leži za k ' Mogoče je že par udarcev s sekiro za ■ stovalo, mogoče je bilo treba več udaice > Kdo ve?«
LDU Zagreb, 28. marca kurzi na današnji borzf:
Žaklju^
Banka za trg.. obrt In industrijo Banka in hranilnica za Primorja na Sušaku, novo delnico . -Hrvatska e&komptna banka . . tiskomtna in inoni. banka, Brod nove delnico . . Hipotekarna honku, Zagreb . .
Jadranska banka, novo .............
Hrvatska kreditna banka .... Narodna banka, brez kupona . Obrtna banka, zadma emisija, staro
Poljedolska banka .......
Prva hrvatska hranilnica, stare
Rečka pucka banka..................
Zemeljska banka, nove , . . .
„	,	staro	.	.
Sladkorna tovarna, Osjek . . . ip'j% založnico hipotekarno banko 4'/2% založnico eskomptne banke
Denar 1
a s
45 5
514
1445
385
420
385
305
87»
1015
440
220
715
250
120
0
8(500
'A30
725
74»
2750
115
113
Izdalateli konsorcii »Večernega
Odgovorni urednik Viktor Cen ' y&(l|. Tiska Jugoslovanska tiskarna v W