Leto IT. V Celju, dne 28. oktobra 1909. Št. 47. NARODNI UST Jshaja vsak četrtek; ^ko je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. za Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — ¥»e poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristoj- »Mlov: p^iirodni List" v Celju. — Reklamacije so Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „>Tarodni paitnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Štev. 3. stane 10 vin« List" v Celju. Zveza slovenske napredne mladine. Marsikdo izmed naših fantov in deklet, ki so pripravljali nedeljski shod, se je nekoliko bal, kaj bo, če slabo poteče. A imeli so prav on?, ki so dobro sodili o vseh navdušenih odmevih, katere je našla misel slovenske napredne mladinske organizacije na Spod. Štajerskem. Zato služi včerajšnja veličastna manifestacija v veliko zadoščenje prirediteljem in ne tudi manj udeležencem, saj so videli, da gre že na prvi klic vkljub hujskanju domačih protivnikov za trobarvno zastavo naše mladine na stotine vrlih, navdušenih fantov in deklet. Niso nam jih skupaj nagnali kaplani — ne, sami so prišli fantje in dekleta, vodilo jih je njihovo narodno in zategadelj tudi napredno mišljenje. Krasen je bil nedeljski začetek, na vseh, ki se za to idejo navdušujejo, na mladih in starih, je sedaj, da združijo mladino v dobro organizirano disciplinirano armado. In potem lahko rečemo: naš je Spodnji Štajer! Kajti kdo more zmagati delo, ki izvira iz globokega prepričanja in ne iz puhlega, zasejanega fanatizma? Evo kratkega poročila o tem pomembnem shodu! Otvoril ga je v imenu pripravljalnega odbora tov. Lešničar, ki je prisrčno pozdravil vse, celo iz daljnih Slovenskih goric in izpod Solčavskih planin došle tovariše in tovarišice; nadalje starejše goste in somišljenike iz Žalca in okolice ter iz Celja. Posebej je pozdravil žalskega župana g. Širca, drž. posl. Robleka (burni živio - klici), dež. posl. dr. Kukovca (dolgotrajno ploskanje), potem zastopnice in zastopnike posameznih krajev: tovarišico Liziko Gobec, Št. Jur ob jž. ž., tovariše Ferenca iz Malenedelje, Černevšeka iz Nove Štifte, Gmeinerja iz Vojnika, Goriška iz Griž, Potočnika iz Št. Pavla pri Preb., Novaka iz Sv. Bolfenka nad Središčem, tov. Ahtik iz Celja, Pod-lesnika iz Št. Jurja ob Taboru, g. Peska kot predsednika in druge odbornike Zveze narodnih društev, člane izvrš. odb. Narodne stranke, zastopnike učiteljstva in visokošolskega dijaštva, zastopnike narodnih in sokolskih društev in vse druge udeležence in udeleženke, ki jih je bilo veliko nad 300. Pozdravu se je prvi odzval g. Širca, prisrčno pozdravljajoč prvi shod slov. napredne mladine v naprednem trgu Žalcu. Želi bodoči organizaciji veliko uspeha. (Živijo-klici.) G. drž. posl. Boblek je povdarjal, da se je sešla mladina v Žalcu z najlepšim iu najpleme-nitejšim namenom, gojiti z- združenimi močmi narodno in stanovsko zavest ter se izobraževati za delo v poznejšem življenju. Bodočnost Slovencev kakor vsakega naroda leži v napredku, vednem stremljenju za napredkom na prosvetnem, gospodarskem in političnem polju — predpogoj tega napredka pa leži v izo- brazbi. Srčno pozdravlja kmečko mladino pri resnem delu. (Živahno pritrjevanje.) G. dež. posl. dr. Kukovec, katerega so zborovalci pozdravili z nekaj minut trajajočimi živijo-klici, kar mu bodi v najlepšo zadoščenje za lažnjive klerikalne pisarije po časopisju, je izvajal: „Imamo že nekaj let na Sp. Štajerskem neko mladinsko organizacijo na katoliški podlagi, katere sadov pa pogrešamo do danes. Kajti hujskarije in priganjaštva ne moremo šteti tu sem. Ta klerikalna organizacija je v istini le na papirju; njenih par shodov na različnih božjih potih pač nima za rešitev našega narodnega in gospodarskega vprašanja nobenega pomena. Bili so sicer morda precej številno obiskani, seveda na račun verskih čutov v mladini; stvarnega niso nudili ničesar. Iz hirajoče duhovniške mladinske organizacije se ima učiti naša napredna, kako se ne sme delati. Naši cilji naj ne leže v zunanjem praznem lesku, naši cilji naj bodo izobrazba, pospeševanje duševnega in telesnega napredka, združitev v enotno silo. Ne bodi naš namen pretirano češčenje mladosti, temveč napeljevanje bujno se razvijajočih mladostnih sil v pravo strugo. Glavna znamka klerikalne organizacije je gojenje osebnega sovraštva in nasprotstva. To se je še s sedanjo zmago klerikalcev poostrilo. Človek se mora opravičeno zgražati ako sliši govoriti duhovnika dr. Kreka: Na naši zemlji je še mnogo grobov za naše sovražnike! Mišljeni so seveda tu slov. naprednjaki. Te in druge izjave slov. duhovnikov kažejo, kako zelo je nravno propadla klerikalna stranka! Stvar, katero se brani s tolikim nasiljem in tolikim sovraštvom, ne more biti ne krščanska ne pravična (silno, dolgotrajno odobravanje) in zato nima bodočnosti. Mi ne bodemo iskali grobov za svoje sovražnike, mi bodemo širili veselje do življenja, širili delo in navdušenje za izobrazbo in naš stan — pošteno'delo bode enkrat zmagalo." (Navdušeno pritrjevanje.) Za njim so sporočali pozdrave novi organizaciji iz svojih domačih krajev tov. Gobec iz Št. Jurja, ki je osobito lepo opisala, kako naj goji bodoča organizacija narodno čustvovanje in višje izobraževanje v kmečkem ženstvu, tov. Černevšek iz Nove Štifte, Novak od Sv. Bolfanka, Gmeiner iz Vojnika, Gorišek iz Griž, Ferenc od Malenedelje , Potočnik iz Št. Pavla, tovarišica Ahtik iz Celja, ki je v krasnih besedah zagovarjala geslo „Svoji k svojim!", Podlesnik iz Št. Jurja ob Taboru. G. dr. Koderman je v imenu Zveze narodnih društev pozdravil v navdušenih besedah novo mladiusko organizacijo. Očrtal je postopno organizacijo naprednih elementov na Sp. Štajerskem: najprej politično v Narodni stranki, potem nepolitično v Zvezi nar. društev, sedaj je došla mladinska organizacija. Naenkrat, silno ie izbruhnilo to gibanje, v dokaz, da ga je rodila potreba. Razvija se pri nas povsod mlado, čvrsto življenje, ki daje najlepše upe na bodočnost. Obeta novi organizaciji krepko oporo v Zvezi narodnih društev. Nato sta govorila tovariša Oset in Lešničar o ciljih nove organizacije. Poslušalci so pazno sledili izvajanjem govornikov in burno pritrjevali. Tov. Osetu, ki se je fzvan-redno mnogo trudil za ustanovitev organizacije, so priredili fantje in dekleta ter vsi drugi navzoči kot voditelju napredne slovenske mladine prisrčne ovacije. Živel tovariš Oset! Pozdrave novi organizaciji sta še sporočila tov. Kraj ček iz Ložnice po gaslu: Prost mora biti, prost naš rod, ni svoji zemlji svoj gospod! K debati se je oglasil tov. Kolšek iz Polzele, ki je govoril o velikem pomenu kmetijskih in gospodinjskih šol ter prosil navzoča poslanca, naj zastavita vse sile, da se iste še pomnožijo. Treba nam je sploh Slovencem meščanskih in različnih strokovnih šol, drugače nam je napredek neizmerno oviran. Odgovoril mu je dež. posl. dr. Kukovec, da je pač stavil predloge za ustanovitev meščanskih šol v Žalcu, Št. Jurju in Trbovljah, da je celo deželni odbor priznal opravičenost tozadevnih zahtev — a da nemška večina nastopa v šolskih vprašanjih nasilno in protikultnrno napram Slovencem. Z ozirom na izvajanja tovariša Lešničarja o klerikalnih napadih na novo mladeniško organizacijo pravi, da zaradi teh vsakdo lahko tako mirno spi kakor on, ki je gotovo največkrat predmet klerikalnega obrekovanja. Ako bode naše delo trezno in stvarno, se bodo ljudstvu že oči odprle — in potem pride za klerikalce zaslužena kazen. Ne dvomi, da bodo klerikalci v 14 dnevih že pisali, da je nova organizacija nemškutarska; saj so tako pisali o Narodni stranki, kar jih pa ni motilo, da bi ne sprejeli in odobrili njenega programa glede poučevanja nemškega jezika v ljudskih šolah. Koliko so obrekovali njega zaradi nastopa v deželnem zboru — pač samo zato, ker se ni hotel udeležiti nečastne rešitve narodnega prepira v deželni zbornici v škodo slovenskega naroda, (burno, dolgotrajno odobravanje) — pa zaradi tega še nima nobenega sivega lasu. Pošteni ljudje itak obsojajo pisa-renje klerikalnih listov, ki služi le ba-havosti in častiželjnosti nekaterih posameznikov. Slednjič kliče vsem: Neustrašeno naprej, vsi za enega, jeden za vse! Posl. Roblek še pripomni, da bi ne bilo kakih nesporazumljenj, da nova organizacija ni protiverska, pač pa protiklerikalna. Ta dva pojma se morata strogo ločiti. Pri nas namreč širijo izvestni krogi mnenje, da če kdo napade politikujočega duhovnika, da napade vero. Mi se borimo proti nadvladi duhovnikov in ne proti veri. Mi nočemo več hlapčevati ljudem, katerim je najvišje načelo lastna korist. (Hrupni živijo-klici.) Pri volitvah se je izvolil za predsednika „Zveze napredne mladine" tov. Oset; za odbornike, oz. odbornice: tovarišice Ahtik (Celje), Gobec (Št. Jur ob J. žel.) in Vodenik (Št. Pavel pri Preboldu); tovariši Gorišek (Griže), Ferlež (Št. Jur ob J. ž.), Ferenc (Mala nedelja), Gmeiner (Vojnik), Kopriva (Arjavas), Krajšek (Ložniea), A. Kunej (Celje), Lešničar (Celje), Trstenjak (Celje), Vuga (Kalobje), Zdolšek (Ponikva). Černevšek (Novaštifta), Rode (Zg. Hudinja) in Potočnik Jak. (Št Pavel pri Preboldu). Nato zaključi tov. Piki s prisrčno zahvalo vsem zbo-rovalcem krasno uspeli shod. Poleg številnih pismenih pozdravov so došle včerajšnjemu shodu pozdravne brzojavke: Ljutomer. V narodnem in naprednem duhu neustrašeno naprej. Sokol. — Središče. Pri sestanku zbrana mladina pošilja zborovalcem mladinske organizacije bratske pozdrave, želeč mnogo uspeha. — Ljubljana. Le dobro organizirana mladina more doseči trajnih uspehov. Izobraževalni klub. — Št. Jur ob J. ž. Zadržani iskreno pozdravljamo vse zborovalce. Na delo za napredek, svobodo' in procvit slovenskega naroda. V duhu z Vami! Rozika Tejhmejster, Zidanšek, Urleb, Mastnak, Leskovšek, Kavčič. — Rajhenburg. Ustanovnike napredne mladinske organizacije pozdravljamo in želimo obilo uspeha. Za rajhenburške naprednjake Jankovič, Oset, Rainer. — Mozirje. Naj prisrčne j še pozdravljeni danes zbrani v Žalcu! Sveto naj nam bode delo za napredek naroda! Marica Blaž, Tonka Pevec, Mi ki avc, Kurent, Josipina Blaž. — Trbovlje. Pozdravljeni Vi fantje in dekleta napredne ideje; Vašemu blagemu dejanju želim stoteren uspeh! Napredna misel naj prodre v srca vse štajerske mladine. V duhu pri Vas. T u r i n. O ciljih in nalogah Zveze slov. napredne mladine. (Govor kmečkega mladeniča A. Oseta na žalskem shodu.) 1. Došel je dan združitve! Prvič se je zbrala danes slovenska napredna kmečka mladina, da si osnuje lastno prepotrebno organizacijo. Zato je današnji dan zgodovinski, ki nam bo ostal vsem globoko zapisan v spominu. Razkropljeni smo bili dosedaj, a danes je prišel trenutek združenja v mlado, čilo, nepremagljivo armado. Uslišani so danes klici iz naših vrst po napredni mladinski organizaciji, spolnjene so vroče želje nas posamez nikov, ki smo jo gojili že leta in leta. 2. Zakaj ustanavljamo Zvezo slov. napredne mladine? Kaj nas je privedlo do tega koraka? Odgovor je lahek. Položaj našega naroda postaja od dneva du dneva težavnejši, gospodarski boj je vedno ostrejši in doslednejši; ako hočemo v tem boju in tekmovanju vstra-jati in zmagati, ne zadostuje le stremljenje in boj posameznikov, temveč je treba združenega odpora; ne zadostuje to, kar smo se dosedaj naučili ali tudi ne naučili, temveč treba nam je višje in boljše izobrazbe, globlje usposob Ijenosti za težavne naloge, ki nas čakajo v življenju. Naša združitev pa ne bode veljala samo duševni povzdigi nas mladih, veljala bode tudi v pospeševanje splošne koristi: saj vidimo povsod, da se je ravno mladina najbolj navdušila za noVa politična in narodno-gospodarska vprašanja. 3. Nepopolnost in škodljivost klerikalnih mladinskih organizacij. Slovenska mladina je bila dosedaj po pretežni večini neorganizirana. Organiziran je sicer mali del v klerikalnih mladeniških zvezah, Marijinih družbah in enakih bratovščinah, ki so se postavile v službo bojujoči se cerkvi in politikujočim duhovnikom. Svojega namena in poklica (vsaj tako kakor ga mi umevamo) pa te klerikalne družbe niso vršile. Nastala je torej istinita potreba nove mladinske organizacije, ki bode v resnici delovala za blagor naše" mladine — in tej potrebi hoče v polni meri zadostiti naša Zveza slov. napredne mladine. 4. Dosedanje življenje, napačna vzgoja in grehi naše mladine. Kje je delovala sedaj naša mladina? Kako je živela in se razvijala? Kako se je pripravljala za življenje? Na vsa ta vprašanja bode treba kratko odgovoriti, da bodete, dragi fantje in dekleta, tem živejše čutili potrebo vaše organizacije — in da bodo uvideli tudi stariši in drugi poklicani vzgojitelji ter varhi naše mladine, da je njihova sveta dolžnost navajati mladino k sodelovanju v Zvezi slov. napredne mladine. Naši fantje in dekleta so doslej tuintam sodelovali pri različnih narodnih društvih, koder se jih je pritegnilo in koder jih kaka jara gospoda ni odrivala in prerivala; mladina se je posluževala knjižnic, katerih je žal še veliko premalo, hodila v bralna društva, udeleževala se tudi delovanja podružnic Kmetijske družbe in tako naprej. A to je bilo le, kakor je dobro omenil tov. Gorišek, mimogrede; to delo ni bilo smotreno, organizirano, zlasti pa ni budilo v naši mladini želje po političnem in gospodarskem napredku. Gojilo se je prazno narodno besedičenje — na katero love tudi klerikalci našo mladino v svojih društvih, pele so se pri polnih čašah domoljubne pesmi — na vzgojno, praktično stran se je vse premalo oziralo. Ko smo svoj čas izstopili iz šole, je večina izmed nas pognala knjige v kot in v prostih svojih urah smo živeli običajno dosedanje fantovsko življenje; vsakdo si je v prvi vrsti na svoj način iskal zabave. Ne moremo seveda mladini kratiti veselja in zabave, a oboje naj bode pošteno, dostojno, naj se ne razvije v pretepe in poboje in končuje z ječo in pohablje-nostjo. Ne povem ničesar novega; ali dosedanja taka prizadevanja niso rodila uspeha, ker niso izšla iz mladine same in ker nismo umevali, zakaj bi pnstili popivanje in ponočevanje, zakaj se ne bi postavili o posebnih prilikah vbran fantom iz treh far ? Če smo bili močni dovolj smo udarili in nabili druge, v obratnem slučaju smo bili tepeni sami. Saj nismo irneli "zavesti, da je to grdo, našega vzvišenega stanu nedostojno, naj nismo vedeli, da spadamo z dozdevnimi sovražniki iz so- STv sedne fare v eno veliko skupno stanovsko in narodno celojp. Nismo se zavedali resnosti poznejšega življenja, ker smo mislili, da nam zadostuje, ako vemo orati, kopati, mlatiti in — plačevati duhovni ter posvetni gospodi. Narodne zavesti je bilo malo, še manj pa stanovskega ponosa. Hodili smo v nemške trgovine in gostilne, ponižno zahtevali na kolodvorih za svoj dober denar v nemškem jeziku vozne listke, sploh kazali smo pridno, da smo vredni one težke in hude psovke: »Slovenci ste manj vreden narod!"' Kdo nam je povedal, da imamo Slovenci pod svojim cesarjem iste pravice ko nemški, da bodemo enkrat enakopravni, svojo usodo samoodločujoči državljani? Rodilo se nam . je pač včasi v srcih temno sovraštvo do Nemcev, ker smo čutili, da se nas zapostavlja, slišali smo v šoli, da je odpravljena tlaka in desetina — videli smo, da ženejo duhovniki kmete na volišče, jim kupujejo za glasove pijačo in cigare — in mislili smo, da mora biti tako. Oni, ki so Šli kot obrtniški in trgovski vajenci v tujino, si niso nesli s seboj ne narodnega ne stanovskega ponosa in postali so naši janičarji. Vidi se jasno, zakaj so nastali v glavah mislečih naših tovariših trdni sklepi, da to ne sme iti tako naprej, da mora dojti do preobrata, do organizacije, ki bode sama skrbela za vzgojo svojih članov. Za-oril je zadnje mesece , jeden mogočen glas od Drave do Save; dajte nam našo organizacijo, mi hočemo dalje, mi si želimo naprej! .,...'. ' ■ ' 1 ' ' -■ • : . U5H ; 5. Kako bode delovanje naše Zveze. Izobrazba. Lepa in mnogo obetajoča beseda. Pa tovariši in tovarišice, ni lahka pot do nje! Duhovniki so zadnja leta naenkrat začeli silnona-obraževati oni narod, katerega so tisočletje zanemarjali in izžemali z nemško posvetno gosposko vred. Zahotelo se je gospodi po politični moči — in to hočejo doseči z »izobraževanjem". Kakor so postali vsled nujne potrebe in duha časa demokratični, tako so se zavzeli tudi za naše kmečke potrebe in tako , » . . ' ' ■!,!{ < nas hočejo s svojim izobraževanjem ohraniti za se in svoje namene, da bi ne postali preveč samostojni, samozavestni in da bi preveč ne napredovali. Kajti premožen, olikan in politično neodvisen narod ni nikoli klerikalen! Vendar vse njihovo sedanje »delo" ne more zbrisati tisočletnih pregreh ravno tako kakor še ne more njihovo izobraževalno delo zadostiti potrebam mladega, kvišku hrepenečega srca! Naše delo bi%se dalo kratko očrtati v sledečih točkah: v praktičnem izobraževanju. Tu sem spada sistematično či-tanje naprednega našega političnega in gospodarskega časopisja doma ali na prijateljskih sestankih; predavanja, pohajanje sokolskih telovadnic, sodelovanje pri narodnih društvih, gledališke predstave, podučni zleti, prijateljske zabave z govori, petjem itd., sploh vse delo, ki ga bodo opravljale naše krajevne organizacije. V prvi vrsti pa bode treba gojiti čut bratoljubja in in skupnosti, gojiti med nami stanovski ponos in zavest, da je delo častno! V gospodarskem oziru bode treba nekako organiziranega skupnega učenja: eden goji vzorno drevesnico, drugi vzorno trtnico, tretji čebelarstvo, četrti perut-ninarstvo itd. Treba bode, da se bodo vsi udeleževali tega poskusnega dela in veselje nad lepimi vspehi bode isto-tako skupno! Sestanki pa se naj ne omejujejo na domačo vas, obsegajo naj včasi dve vasi, tri fare, cel okraj. Naj se udeležujejo vsled tega dela tudi dekleta, ki pa bodo imela še svoje posebne krožke in sestanke. Prosimo ■ f i jI , zlasti naše narodne učiteljice, naj si ustvarijo tu hvaležen delokrogi Kaj bi škodilo, ako bi se izdaj pri eni, zdaj pri drugi kaj za Jposkus krojilo in šivalo, likalo in pogovarjalo o vrtnarstvu, ravnanju z mlekom in perutnino, o prvi pomoči pri nezgodah, o postrežbi bolnikom? 6. Način organizacije. Krepko naprej! Organizacija se bode izvedla najprej po posameznih vaseh in farah, potem po okrožjih, tako da bodemo imeli n. pr. posavsko okrožje, savinsko gornje in spodnje, gornjegrajsko, šmar-sko itd. Povsod se bodo poverili posamezni zmožni jn navdušeni tovariši z vodstvom, tako da bode delo veselejše napredovalo in bode olajšano delo osrednjemu odboru. Dragi tovariši in tovarišice! Napredni slovenski stranki pripadamo, napredek smo si v resnici tudi izbrali za svoj program. Oklenimo se nove svoje organizacije in ponosen bode naš narod na nas. Kajti s takim delom mu vzhaja zarja boljše bodočnosti. Krepko naprej! (Vihamo, dolgotrajno pritrjevanje.) Kmečki mladenič Gorišek iz Griž predsednik tamošnjega pododbora Zveze slovenske napredne mladine, je pozdravil zborovalce v Žalcu sledeče: Tovariši, tovarišice! Velepomemben dan bode 24. oktober v zgodovini razvoja spodnještajerskih Slovencev. Z velikimi črkami bode zapisan ta dan v povesti našega tlačanstva tujcem in v povesti naše duševne sužnosti. Bili smo stoin-sto let pod domačim in tujim jerob-stvom, tako, da se nismo mogli razviti do tiste stopinje kakOr bi se lahko z ozirom na naše doslej še mnogokje speče duševno zmožnosti. A še danes nas hočejo tlačiti k tlom tiste vidne in nevidne sile, ki ne trpe izobraženega naroda, probujene slovenske mladine (dolgotrajno pritrjevanje) temveč si žele v temi tavajoče kmečko ljudstvo, da ga lahko izmozgavajo in delajo z njim, kar hočejo. A mi, slovenski mladeniči čutimo v slojih mladih dušah, da tako ne more iti dalje! Mi nočemo duševnega jerobstva duhovni gospodi, temveč izobrazbe in napredka! (Viharno odobravanje). Dragi bratje in sestre! Srce mi utriplje veselja, ko vas vidim zbrane v tako obilnem številu! In bi se tudi ne radoval človek, ko gleda to krepko slovensko napredno mladino? Krepki smo po telesn, a krepiti hočemo odslej tudi svoje duševne zmožnosti (Tako je!). V krepkem telesu bivaj krepka duša! Tavali smo doslej okrog vsak sam za se, kvečjemu smo se kedaj zbrali v gostilni pri kaplji rujnega vinca. Tuintam smo sodelovali pri veselicah kot igralci ali pevci. Po končani veselici pa se je navadno končalo tudi naše delo in spali smo svoje duševno spanje dalje. Odslej se naj vrši med nami preobrat. Dragi bratje in sestre! Danes polagamo temeljni kamen za združitev slovenske napredne mladine. Združiti se hočemo v trdno vez, v krepko mladinsko organizacijo. Okleniti se je moramo vsi s trdno voljo, delati v tej organizaciji z vsemi našimi močmi za svojo izobrazbo, za napredek samih sebe, za napredek našega kmečkega stanu in celokupnega slov. naroda. Naj seme, katero sejemo danes, krepko vzklije in zraste v mogočno drevo, kljubujoče najhujšim viharjem. Naj se zbudi z nami in po nas naš slovenski kmet. obrtnik in delavec, naj se otrese črnih in nemških pijavk! (Viharno odobravanje). Veliko delo nas čaka! Ali mu bodemo pa tudi kos? Ki verujemo v svoje sile, da bodemo zmogli to! Pričakujemo pa zdatne pomoči od tebe, slovenski zavedni kmet in zavedna kmetica, od tebe slovenski obrtnik in delavec in od tebe slovenska inteligenca. Podpiraj nas v našem delp, in s tvojo podporo raste navdušenost do dela. In vi dragi bratje ia sestre! Končujoč svoje besede vas pozivljem še enkrat k krepkemu vztrajnemu delu, po katerem bomo prišli do onega zaželjenega dneva, ki je tako izrazito označen v besedah našega pesnika S. Gregorčiča: Pepelni dan ni dan več tvoj. Tvoj je vstajenja dan. se vrši 31. t. m. ob 3. uri popoldne v Središču v gostilni g. Zidariča. — Govorilo se bode o mladinski organizaciji, o so-kolstvu itd. Mladina ormoškega okraja, polnoštevilno na shod! Nekatere govore s shoda napredne mladine v Žalcu, osobito oni tov. Ferleža in drugih, prinesemo v prihodnji številki. Mladino pa pozivlje-mo, naj širi »Narodni list", ki bo v svojem »Vestniku napredne mladine" redno prinašal iz vseh sttrani zelene Štajerske poročila o mladinskem gibanju. u Iz Griž. Pri nas se je izvolil sledeči pododbor zveze napredne mladine: Gorišek Štefan, predsednik; Na-prudnik Jožef, blagajnik ;Golavšek Jožef, tajnik; Pospeh Miha, Dolinar Fr., Poteko Franc, odborniki; Golavšek M. podpredsednica; Stadler Roz;ika, Zupane Marija, Dolinar Marija, Goršek Ant., Prislan Liza, odbornice. — V dobrih rokah je pri nas mladinska organizacija in upamo, da se bo pridno gibala. o Iz Središča. Dne 31. okt t. 1. se snide napredna mladina celega ormoškega okraja v Središču v gostilni g. Zidariča, da je konečno dogovorijo svoji organizaciji. Naši vrli organizatorji, na čelu jim odločni mladenič A. Oset iz Št. Jurja ob J. ž., bodo govorili o mladinskem stremljenju, o namenih in ciljih združenja naše napredne mladine v veliko »Spodnještajersko Zvezo", da bode kot velik narodni steber lažje odbijala vse navale sovražnikov naših in napredka našega z vzglednim rodoljubjem in pošteno na-obrazbo. Ob tej priliki se bode tudi razgovarjalo in sklepalo o eventualni ustanovitvi sokolske organizacije — bodisi kot odsekov — ali samostalnih sokolskih društev. Doznalo se je, da tli goreča želja mlajšega narodnega naraščaja kot skrivna iskra po sokol-ski ideji v srcih večine, samo podpi-hati jo je treba. Zato bodo ravno pri ti priliki skrbeli znani sokolski organizatorji. Rodoljubi, brez razlike spola in starosti, skrbite že sedaj, vsak v svojem okrožju, z živo besedo in lastnim dobrim vzgledom za mnogobrojno udeležbo. Ker je ravno nedelja, in začetek po večernicah, se lahko vsak udeleži. Izgovori, da ni časa, torej ne veljajo. Zato vsi na krov! Mladinska organizacija naj se širi — čili „Sokol" dvigaj svoja krila — sebi v ponos — narodu v prid! z Naznanilo. Vse čislane pododbore in vse somišljenike sploh uljudno prosimo, da naslavljajo vse mladinske organizacije se tičoča pisma in denarne pošiljatve na oficijelen naslov: Zveza slovenske napredne mladine v Celju. Ne naslavljajte do- pisov in drugih pošiljate? na posamezne odbornike, kakor tndi ne na predsednika (raznn v izjemnih slučajih), ker to povzroča le zmešnjave in ovira redno poslovanje. Odbor. z Odbor Zveze slov. napredne mladine se je sestavil sledeče: Tov. Andr: Oset, predsednik; tov. Gobec Lizika por' e .obilica; tov. Slavko Fe-renc in Janko Lešničar, podpredsednika; tov. Anton Kunej (Celje), tajnik in tov. cand. inr* Al. Trstenjak, blagajnik. Polom klerikalnega kon-zuma v Št. Jurju ob J. ž. (20 tisoč kron pasiv. — Pušenjakove bilance. — Šusteršič-Benkovičevo posredovanje.) »Slovenski Gospodar" je pisal dne 26. febr., da se je že govorilo dalje časa po Št. Jnrju in okolici, »da naj se enkrat prevrže". In zdaj se je res tako imenitno »prevrglo", pa ne pri na-prednjakih temveč pri klerikalcih. Po šentjurskih gostilnah odmevajo robate kletve in izbruhi jezi onih ubogih kmetov, kateri so sedli lahkomišljenim kaplanom v boju poti naprednim trgovcem na limanice. Setj bode treba na široko odpreti žepe in blagajne — in če se ne bo ničesar dobilo v njih, pa plačevati! Pri tem seveda ne bode blizu ne kaplanov ne župnikov, še manj pa ŠUsteršiča ali Benkoviča! Šentjurski konzum je ustanovil sedanji dekan v Slov. Bistrici, a tedanji šentjurski kaplan Bohak 1. 189$ proti naprednim trgovcem v Št. Jurju. Od začetka je stvar še kako šla; duhovniki so ljudstvo gonili v konzum, kjer se je točilo tudi vino čez cesto in pa — v prodajalni. Saj je bilo znano, da je stočil 'konzum več vina ko katerikoli šentjurski krčmar. Ravno ob istem času, ko je neko nedeljo grmel župnik proti pijančevanju v naprednih gostilnah, se je neka ženska v konzumu tako napila, da je pred farovžem in šolo obležala v javen zasmeh starim in mladim. Konzum je splošno pogubno vplival na trg in okolieo; ljudje, ki poprej niso poskusili vina, so se na klerikalni podlagi navadili pijančevanja. Saj so »gospod" priporočali vino! Da je takrat moral konzum plačati več sto kron kazni zaradi nedovoljenega točenja vina v lokaln — to duhovne gospode ni prav nič vznemirjalo. Prvi poslovodja je bil neki Brgles; tega so klerikalci za njegovo požrtvovalno delo nagradili s tem da so ga posta vili na cesto. Zgubil je s tem nekaj sto kron. Na to je došel v konzum Žličar Franc, oni veliki Žličar, ki se kot mojster Jakob baje razume na vsako »kunšt" pod božjim solncem! Konzum je postal gnjezdo klerikalne agitacije; kovale so se tam spletke proti napred-njakom, pisali in tuhtali dopisi ter delali agitacijski načrti. Pa tudi Žličar-jeve slave je bilo po 3 letih konec; mož je menda ovohal z duhovniki vred, da se reč ne bo dobro iztekla in je šel. Prišel je sedanji Guzej, ki je bil spočetka tabrhar pri konzumu, a pozneje še je izučil nekje v Kamniku za »trgovca"; tisto spričevalo mu utegne sedaj postati usodno. Ta trgovski ženij je bil pri konzumu vse: tajnik; blagajnik, načelnik. Kmetje so imeli pravzaprav le naslove, katere utegnejo sedaj vražje drago plačati. Vendar pa je bil Guzej tako pošten, da je baje pri predzadnji ali zadnji bilanci izkazal zgubo. Došel pa je veliki zadružni in računski strokovnjak Pušenjak ter je pri letošnji bilanci, katero je izdelal ali vsaj Gu-zejevo primerno »korigiral", izkazal — dobiček. DoM je pa usodni dan občnega zbora; naprednjaki so se ga udeležili, a povzročili, da občni zbor ni potrdil računov; imeli so sicer večino v novem odboru, a niso hoteli poprej I prevzeti, dokler se ne bi prepričali, I kako stvar stoji. Župnik, je že, kot.član izginil tudi kaplanu ni nič yeč dišalo iti v konzum. Precej pri .prvi seji je hotela klerikalna posojilnica, da bi novo načelstvo prevzelo dolg 15 tisoč kron; tega seveda to pred inventuro ni hotelo storiti -t—, in zato visi sedaj stari odbor za ta dolg in ima še vso odgovornost na hrbtu! Vršiti se je začela inventura — a že po tretjem dnevu se je pokazalo, da je treba napovedati konkurz. Knjigovodstvo je bilo v groznem neredu, enkrat je celo »slučajno" nastal ogenj, da bi zgorele knjige. Po napovedi konkurza se je vršila sodnijska inventura, ki je pokazala 20 tisoč pasiv in okrog 8 tisoč aktiv; ostane tedaj nepokritih 12 tisoč kron. Dober tek šentjurskim klerikalcem! Na njihove mile klice sta prihitela kmečka reševalca" Šusteršič, sam veliki Šusteršič in Benkovič v Št. Jur; v farovžu sta bila dobro pogoščena nato pa sta [vložila nemško vlogo na celjsko okrožno sodnijo, češ, da bi se naj konkurz ustavil, ker so ga naprednjaki iz »strankarskega sovraštva" napovedali! Da se je v starih bilancah cenilo staro preležano blago, ki nima več nobene ali pa le malo vrednost, po nakupni Vrednosti, da je bilo t knjigovodstvo glede terjatev in plačil popolnoma v neredu, to sta zamolčala, a tega se je prepričala sod-nija sama! Ob volitvah so pisali klerikalci po »SI. G.", da si je g. Drofe-nik moral kupiti nove podplate, ker je stare na agitaciji raztrgal; mi pa mislimo, da bode sedaj marsikateri klerikalec po krivdi duhovnikov toliko plačal, da si ne bode imel za kaj kupiti novih podplatov! Sedaj razumemo, zakaj so bili klerikalci tako veseli po obč. volitvah; mislili so, da ne pridejo njihove »bilance" in pa gnoj v konzumu tako hitro na dan, pa so se zmotili! Pomilujemo uboge klerikalce, ki bodo sedaj plačevali — a zahvaliti se imajo za to tistemu kaplann, ki je konzum ustanovil in na to odšel ter kaplanu Žganku, ki bi kot tako izborna politična in narodno-gospodarska veličina moral vedeti bolj ko kmetje, kam gre gospodarstvo pri konzumu. Spodobilo bi se za bogatega župnika Mikuša in imenovane kaplane, da bi plačali mesto kmetov velikansko zgubo! Saj pravijo (ob volitvah seveda), da so največji prijatelji ubogih kmetovi In njim itak ne sme biti nič na pozemeljskem blagu! Ako so svoj čas pri ustanovitvi kon-zuma določili, da naj pripade v slučaju razpusta erent. čisti dobiček farovžu, bi bilo le logično, da farovž plača tudi zgube! Zatorej le ven z denarjem — saj nosite moralno odgovornost za šentjurski polom, ki je znova v najsijajnejši luči dokazal, kaki »prijatelji" kmetov so naši klerikalci! skupnega občinskega zemljišča. Pred kratkim sem v interpelaciji na njega ekscelenco deželnega namestnika podal sliko, kake' f>dšfedice nastanejo, če se ljudje ne raOrejo Zediniti glede uživanja skupnih zemljišč in kake nesreče lahko nastanejo, ako ne poseže vmes res spretna r6ka. Ne dvomim, da bodo imeli deželni komisarji v svoji sredi spretne može, povdarjam pa, da bodo te komisije mogle 1 posamezne slučaje le posredno preceniti, ne pa neposredno na podlagi študija na licu mesta. Deželne komisije bodo namreč odločevale v drugi stopnji in sicer na podlagi spisov in baš zaradi tega še enkrat povdarjam potrebo največje previdnosti, da se nastavijo kar najbolj vešči in sposobni možje za odločevanje v prvi stopnji, namreč takozvani krajevni komisarji. Ne bode se ozirati le na popolno zmožnost jezika, ampak na prav posebno uporabljivost in razumevanje kmečkih razmer. Postave sicer ne maram kritizirati, izjavljam nasprotno, da sem z njo zadovoljen in da bode isto tudi ljudstvo z veseljem pozdravilo. Kar bi pa bilo glede predmeta omeniti, se mi zdi baš dejstvo, da se po mojem mnenju vprašanje odločitve v prvi stopnji ni preveč srečno rešilo, ker se je odločitve prepustilo le posameznim uradnikom takozvanim krajevnim komisarjem, ako-ravno bodo imeli odločevati o zelo važnih in težavnih vprašanjih. Če se povrnem k slučaju glede Veržeja, ki je zelo značilen, izprevidi se, da so politične oblasti in sodnije leta in leta reševala vprašanje uživanja in delitve skupnih zemljišč, da so pa imele pri tem poslu zelo malo sreče, da so se marveč porodili v Veržej u vsled njihovih korakov le vedno novi nesrečonosni prepiri, katere so oblasti hotele zadušiti z eksekucijami in denarnimi kaznimi. Namesto, da hi se ljudstvo poučilo in da bi se skusilo ljudi med seboj spraviti, se je z njimi 'ti&Mnor 'postopalo. Zelo torej moram svariti pred nevarnostjo, če bi se z izvajanji novega zakona o agrarnih operacijah hotelo preveč uveljaviti močno roko, nasprotno, treba bo največje važnosti polagati v dobrohotna navodila in mirni sporazum. Kjer bi pa to ne bilo mogoče, bode se dalo s taktnim in spretnim postopanjem doseči zboljšanje dosedanjih razmer. Če dobimo nasprotne in nevešče krajevne komisarje, bode zmešnjava le še večja. Ne stavim torej kakega posebnega predloga, pač pa smatram to priložnost kot primerno, da poživljam ma-rodajne kroge, naj skrbno pazijo pri imenovanju krajevnih komisarjev. h političnega sVeta. u Kaj bo z vladb? O tem danes ne more nihče nič gotovega reči. Gotovo je, da na posebno trdnih nogah ne stoji, na drngi strani pa zatrjujejo člani vlade sami, da ni govora o od-stupn vlade, osobito ne nemških ministrov dr. Schreinerja in dr. Hochen-burgerja, ker bi to pomenilo samo popustljivost nasproti Slovanom. Prepričani smo pa, da se treznemu in stvarnemu nastopu slovanskih poslan cev posreči vreči to nam tako sovražno vlado. Bienerth se sicer z vsemi silami skuša vdržati na površju. Sedaj je zopet uvedel pogajanja med Čehi in Nemci. Vendar ni upanja, da bi imel uspeh Govori se, da bi prišlo za Bienertho-vim strogo uradniško ministerstvo. Govori se tudi, da bi v novi vladi Jugoslovani dobili ministra-rojaka. Seveda so za sedaj vse to šele govorice. u Koliko se misli popustiti Madžarom v vojaških zadevah? Neki madžarski list je priobčil koncesije, ki bi jih baje naš cesar bil voljen dati Madžarom glede armade: 1) samos nost ogrskih domobrancev do gotove meje, 2) samostojni delokrog ogrskega ministra za deželno brambo, 3) enakopravnost glede grbov in emblemov, 4) madžarski poveljui jezik v ogrskih polkih. u Ruski car je bil od minole sobote naprej nekaj dni na obisku pri italjanskem kralju v vili Rakonigi. u Slovanski poslanci na Dunaju (izven Poljakov), združeni v »Slovanski Enoti", so se zedinili na skupno postopanje. Opusti se hrupna obštruk-cija, pač pa se bo z opozicijo proti vladi skušalo to/strmoglaviti. To je edino prava m v danem položaju. Veselo je, da vlada med slovanskimi poslanci tozadevno edinstvo. Veselo je tudi to, da so se jugoslovanski poslanci (vsi slovenski, hrvatski in srbski) zopet združili v »Narodno Zvezo" v svrho obrambe naših interesov proti vladi in Nemcem. u Državni zbor. Za predsednika je bil minoli petek zopet izvoljen kršč. socijalec dr. Pattai, za podpredsednika so izvoljeni Slovenec Pogačnik (klerikalec), Čeh Zazvorka, Poljak Starzynski, Nemec dr. Steinwender in soc. demokrat Pernerstorfer. Pri volitvi predsednika so člani Slovanske Enote oddale prazne glasovnice. — V torkovi seji je predložil finančni minister državni proračun za 1. 1910, ki izkazuje nad 42 miljonov kron zgube. Finančni minister bo predlagal davek na dedščine, davek na žganje, ter davek na vžigalice in vino. v »Zveza južnih Slovanov" si je izvolila v petek za svojega predsednika dr. Ploja, za podpredsednika dr. Lagi-njo. n Na Španskem je moralo odstopiti klerikalno ministerstvo z Mauro na čelu, ki je zakrivilo smrt svobodo-misleca Ferrerja. Novo ministerstvo je sestavil in prevzel njega vodstvo vodja španskih liberalcev Moret. Ta se je izjavil za politiko miru in prizanašanja ter da bo delala po postavi in pravici. u Tndi na Srbskem se je sestavila nova vlada. Min. predsednik je zopet Pašič. u Grško. Vedno bolj se utrjuje mnenje, da bo grški kralj odstopil. ftldltc. c Kmetijska šola v Št. Jurju ob j. žel. Razne okolščine so zadrževale izvršitev stavbe novih poslopij. S tem se pa otvoritev zakasni, sedaj še za nedoločen čas. Prošenj za vstop je toliko, da se mora za letos žal večina prosilcev odkloniti. Vpoštevajo se v prvi vrsti starejši; mlajši lahko pridejo prihodnje leto na vrsto. Nove prošnje se ne morejo več vpoštevati. Sprejeti bodo pravočasno obveščeni, kedaj se bode začel redni pouk in kedaj morajo vstopiti. — Ravnateljstvo. Službo slovenskega tajnika razpisuje ckr. kmetijska družba v Gradcu. Je vendar pomagalo, da smo malo podregali. k u Župnik "F. S. Šegula,! znani klerikalni hujskač v Št. Roku ob Sotli, je priobčil v »Slogi" članek, kjer se zavzema za skupno delo, za dr. Ploja in tako po strani osmeši tudi kmečko zvezo. Zaradi tega so gospodje duhovni sobratje v Mariboru postali prav resno hudi in so ošvrknili Šegulo po prstih. Šegula je imel pač svetel trenutek, ko je članek in resnice v njem zapisal — a resnice v Mariboru ne trpijo. z Berači od fare že zopet lazijo po vinskih vrhovih in nadlegujejo kmete za desetino, ki se jej pravi na Štajerskem različno bernja ali zbirca. Te dni po trgatvi že zopet lahko vidiš hoditi kaplana ali mežnarja s kakim putarjem, ki se mu krivi hrbet pod Beseda deželnega poslanca dr. V, Kukovca o izvedbi zakonov za agrarne operacije. Po stenografičnem zapisniku. K predlogu, ki je v razpravi, moram pridjati nekaj opazk, ki se tičejo strogo le stvari same. Govori se o nastavljanju takozvanih krajevnih komisarjev, za katere ima dežela prispevati 10.000 K. Povdarjam, da bode pri izvrševanju predloženih zakonov največje važnosti vprašanje, kake krajevne komisarje bodemo dobili. Pri imenovanju krajevnih komisarjev bodo odločujoči krogi morali zelo pazno postopati, da bodo nastavili može, ki bodo imeli najboljše lastnosti za svoj posel, ki bodo pa znali tudi pametno in taktno nastopati, če bode treba izvršiti kako delitev dosedaj sladkim bremenom. Ljubeznjivo se pri-smeji gospod in sladko nagovori kmeta: „Smo pa prišli pogledat, kako vam je obrodilo in vidimo, da vam je Bog blagoslovil. Naše prošnje za dež in lepo vreme in procesije ob pravem času so bile uslišane. Bi vas pa prosil, ako.. „ „0, seveda, seveda, to pa to" " odgovori nerazsodni kmet, ,, „pri nas so vaši predniki zmiraj kaj dobili" ". Kmet izbere najboljšega mošta za — gospoda! — in kaplan se smeji njegovi neumnosti, ker niti ne sluti, da ni pri-moran dati, ker je duhovnik itak od države plačan. Duhovnik odrine s težko pridelanim kmetovim moštom in misli na Kristusovih besed resničnost, ki privovedujejo o onih, kateri ne se jejo, a vendar žanjejo. — v Spodnještajerski grob v Mainzu. Dne 30. oktobra bode v Mainzu ob 11. uri predpoldan blagoslovljen skupni grob spodnještajerskih (večinoma slovenskih) vojakov ki so umrli v Mainzu, kjer so jih skupno pokopali. Tu se gre za one vojake, ki so bili svoje dni v nemški zvezni trdnjavi Mainz. Nekateri od njih še živijo na Spodnjem Štajerskem in se spominjajo odbeglih dogodkov v svoji nekdajni garniziji. a Fokončevanje škodljive divjačine. Za polaganje strupa so izšli najnovejši predpisi. Komur je poverjeno pokončevanje škodljive divjačine s strupom, mora vedno lastnoročno nastavljati strup, ali pa se mora to goditi vsaj pod njegovim nadzorstvom in v njegovi navzočnosti. Pri tem se pa mora paziti, da se to ne vrši tako, da bi opazovali početje nepozvani očividci. Strupa se ne sme polagati bliže kot 200 metrov od potov in obljudenih krajev, da ne pride domača živina in človek v nevarnost. Pri polaganju strupa se vedno mora ono mesto tako označiti, da ga more vsakdo lahko opaziti in spoznati. Ako treba, se mora tudi vse prebivalstvo o polaganju strupa primerno obvestiti. z Dopolnilna volitev za Wosch-naggov mandat se vrši 10. novembra. V slučaju ožje volitve bi se volilo 16. novembra. Čuje se, da misli kandidirati državni poslanec Marckhl. Na različna vprašanja, ki so došla izvrševalnemu odboru štajerske narodne stranke, kako stališče misli v tem on zavzeti, odgovarja odbor, da ho svoj ukrep pravočasno objavil. o Viničarski tečaji za 1910. Dež. odbor štajerski je sklenil tudi prih. leto urediti viničarske tečaje in sicer v Mariboru za 14, v Ljutomeru za 12, v Gornji Radgoni za 16, v Silberbergu pri Lipnici za 24 in v Skalcah pri Konjicah za 24 viničarskih in kmetskih sinov. Tečaj se otvori 15. febr. in traja do 1. decembra. Razven hrane in stanovanja še dobi obiskovatelj mesečno 8 kron. a O slovenskem ljudstvn širijo včasih vsi nemški listi tako strašne vesti, da so naravnost neverjetne, ali vendar možne. Popolnoma pa so tiho, ako požene tuintam na Nemškem kak prav izreden cvet. O tem na primer, da jo neki 17 letni sin v Gratkornu občeval s svojo lastno materjo na kaz-njiv način, poročajo komaj suho dejstvo. Še za ime se ne ve. O, da se je zgodilo to na Slovenskem! z Iz finančne službe. Za davčnega praktikanta v Slovenjem Gradcu je imenovan Maksim Wantur. — V pokoj je stopil davčni upravitelj in uradni predstojnik Rajmund Kraschowitz v Laškem trgu. — Umrl je v Mariboru davčni uradnik Jakob Pouch v 55. letu svoje dobe. Zapušča vdovo in 8 otrok. a Iz šolskih krogov. Nastavljeni so bili: kot okrajni pomožni učitelj za okraj okolica mariborska nadučitelj v Tepanju Jakob Jurko; kot defini-tivne učiteljske moči: pri Sv. Lenartu v Slov. goricah definitivni učitelj Al. F.rom od Sv. Benedikta v Slov. gor., pri Sv. Jakobu v Slov. gor. provizorna učiteljica Al. Pernat, pri Sv. Ilju pri Velenju provizorni učitelj Vinko Sto ar, v Kapelah dsfinitivna učiteljica v Blanci Irma Boštjančič in provizorni pomožni učitelj v Brežicah Gustav Svetlin. Klerikalni poslanei — sovražniki našega kmeta. V spoznanju, da je pri letošnjem silnem pomanjkanju krme državna pomoč nujno potrebna, je sklical dr. Ploj 22. oktobra vse drž. poslance iz štajerskih kmečkih volilnih okrajev na skupno posvetovanje, kaj se naj v dosego državne podpore ukrene. Temu vabilu so se odzvali skoraj vsi dotični poslanci iz cele Štajerske, iz-vzemši seve naše — „za kmeta tako vnete zvezarje". Pod pretvezo, da je štaj. deželni zbor itak v to svrho sestavil posebni odbor, odklonili so pridružiti se skupnim korakom vseh ostalih št. poslancev. Ker pa ima ta štaj. pomožni odbor le nalogo za pravično razdelitev onih podpor skrbeti, katere bi naj država dala, je gotovo, da imajo v izposlovanje teh podpor državni poslanci na Dunaju več moči in vpliva zlasti če nastopajo složno kot posamezni člani štaj. pomožnega odbora. Če pa državni poslanci štaj. ne bodo izposlovali državne podpore, tudi pomožni odbor ne bode imel ničesar deliti. To postopanje slov. klerikalnih poslancev se je obsojalo tudi z nemške strani najostreje, ker so s tem činom pokazali, da so le iz sovraštva do sklicatelja Ploja tako ravnali in stavili torei osebno sovraštvo in strankarsko strast nad koristi svojih volilcev. Zapeljani kmetje, kdaj boste spregledali ? < Criitf okraj. c Gornjlgrad. Škofova oskrbnika dekan Dovnik in kaplan Berk, dva ultra-Slovenca (?), naročila sta nem-škutarja zlatarja Kagher-ja iz Celja, da je pozlatil krogljo na zvoniku. — Lansko leto pa se je farovški mladenič zaganjal v Čitalnico, ker ni dala pri Cesarju odra slikati. Kaj za klerikalce ne veljajo tista pravila, kot za liberalce? Klerikalci so pač hinavci! c Gornjlgrad. V št. 40. „S1. G." z dne 7. tm. daje gromovnik s Križa, za katerim se skriva brkasti dopisnik kilometrske dolgosti iz Gornjegagrada, našemu g. nadučitelju nasvet, da naj plačo od tistega časa, ko ne podučuje, daruje za dobre namene. „Mi (kmetje) plačujemo učitelje zato, da podučujejo." Gosp. nadučitelj. katerega je zadela v družin? huda nesreča, je imel nekaj časa pred počitnicami dopust. Kaj se pravi imeti nesrečo z otroci, to ve samo družinski oče ali družinska mati in vsakdo, liberalec kot klerikalec, po-miluje nadučiteljevo družino radi te nesreče. Seveda temu se ni čuditi, če te nesreče ne uvidi kak moralno zgubljeni kaplan, kateremu ni ničesar na svetu več svetega, tudi rodbinsko življenje ne. (Rajhenburg!) — Znano je, da učitelje plačuje dežela in ne morda okraj ali celo dotični kraj sam. Če razdelimo dvomesečno nadučiteljevo plačo na celo deželo, prišlo bi morda na vsakega našega kmeta, ki ima šoloobvezne otroke, samo par vinarjev. In to škodo bi napravil g. nadučitelj tukajšnjim kmetom! — G. nadučitelj pa oskrbuje celo zimo šolsko kuhinjo, katero izborno vodi, pobira prispevke, da na ta način preskrbi topel obed oddaljenim kmečkim otrokom, med katerimi je tudi mnogo takih s Križa, dolžnost nadučiteljeva, da ustanovi tako kuhinjo in jo oskrbuje, toda on stori to iz dobre volje, brez vsake posebne plače. Ali naj morda tudi za ta svoj trud 'gromovniku s Križa še kaj plača ? — Sedaj si pa oglejmo kaplana Berka. Razmerje med državo in katoliško cerkvijo je po državnih osnovnih zakonih tako urejeno, da dobivajo duhovniki plačo iz državnega zaklada imenovanega verski zaklad. Zato pa morajo na trirazrednih ljudskih šolah brez vsake nadaljne odškodnine poučevati krščanski nauk. Kaplana Berka je torej država plačala za podučevanje na trirazredni ljudski šoli vGorn,:emgradu. Za vsa druga opravila, ki jih ima vr-hutega, to je za maše, krste, poroke in pogrebe pa zahteva kaplan še posebno odškodnino, da, dobiva celo še bernjo. Navzlic temu pa je kaplan Berk vložil prošnjo na tukajšnji krajni šolski svet, da mu da za to podučevanje podpore 100 K in jih je v resnici tudi dobil. Teh 100 K trpi pa kraj sam! Kdo je torej kmeta bolj odri, ali kaplan Berk ali g. nadučitelj? Zloglasni gromovnik s Križa, ali jih ne boš zahteval nazaj za tvoje dobro kmečko ljudstvo? Še en slučaj! V naši fari je ber-nja že zdavnaj odkupljena. Vsak kmet je moral vplačati gotovo svoto, katero je določila . politična oblast, in iz te nabrane svote vleče kaplan vsako leto obresti kot odškodnino za bernjo. Kaplan Berk, znani osrečevatelj in rešitelj našega dobrega ljudstva, oznanil je na prižnici, da pride po bernjo. — Prosim, oznanil je, da pride, ni prosil, če sme priti. In res jo je pobral. No, ti za blagor ljudstva vneti kaplan Berk, ali veš, da si letos pri tvojem ubogem kmečkem ljudstvu dvakrat bernjo pobral? Enkrat si jo vzdignil pri davkariji, enkrat pa pri kmetih. Naš lahkoverni kmet se pač boji, da bi mu kaplan tako zamaševal, da bodo krave rudeče mleko imele, če bi mu ne dal bernje, zato mu jo daje. Za hrbtom pa se jezi, da mora bernjo dvakrat plačevati. — Kaplan Berk, če si poštenjak, daj nazaj tisto bernjo, ki si jo letos pobral pri tvojih dobrih kmetih in zadovolji se z ono, ki si jo ali jo boš vzdignil pri davkariji. Kaj ne brkasti gromovnik. s Križa, da imam prav! — Gosp. urednik! Sedaj pa bo nastal halo, ko se gre za bi-sago! Ta je več vredna, kakor pa poštenje kakega kaplana. c Št. Jurij ob j. ž. Naši dušni pastirji so še boljši žepni pastirji, ker jim je več za denar, kakor pa za nji-love duše. Pred kratkim se je oženil žel. čuvaj Ludvil Fidler; računil mu je naš debelolični g. župnik za oklice, poroko in poročni list 10kron; a mlademu ženinu se je zdelo to malo preveč in si je priskrbel knjigo o cerkvenih pristojbinah, kjer je postavno zapisano, koliko smejo duhovniki raču-niti. In glej ga spaka; pokazal se je švindel, da je debeli Kristusov namestnik Mikuš računil delavcu namesto 2 krone 5 v. celih 10 kron. Aj, kako so gospod župnik odskočili, ko je ubogi pošten delavec odločno zahteval pravičnega računa. To je bilo hudo, nazaj iz žepa dati 8 kron. Ako bi vsak človek ravnal tako, bi jih že minila nista ošabna komanda nad vsakim človekom. Ljudje božji, malo je treba pomisliti, za kaj se gre; poglejmo: Kristus ni imel, kamor bi bil položil svojo glavo. Kako pa njegovi namestniki ? ? c Občni zbor »Ljudske knjižnice" v Prekopi pri Vranskem se vrši 31. tm. ob 3. uri pop. vVraničevi sušilnici. d Iz Hrastnika. Vlada je pravila telovadnega društva „Sokol" v Hrastniku potrdila, ter se vrši ustanovni občni zbor istega v kratkem času. d Iz Braslovč. Znana rodoljuba gg. Pauer Jožef in Florijan Rak sta položila v roke g. namest. svetovalca barona Miillerja vsak po 100 K kot prispevek k celjski podružnici društva za zatiranje jetike. — G. Pauer je nadalje svoje potne stroške v zadevi posojilnice v znesku 12 K, naklonil tukajšnji šol. kuhinji 6 K in družbi sv. Cirila in Metoda 6 K. Srčna hvala. d Iz Žalca. V pondeljek na večer se je obesil Josip Kainc, posestnik v Žalcu. Vzrok samomora je neznan. v Uboj na gostiji. Tretjega oktobra je dal Ramšak v Levcu pri Celju, ko se je ženil, večjo svoto fantom za slovo, da si ga v Pergerjevi gostilni nekoliko privoščijo. Pri pijači so se fanti razdvojili in pri pretepu jeVihernik Pungar-nika, ki ga je sam — prvi napadel, z nožem zaklal. (O tem smo že poročali.) Sedaj je bil Vihernik v Celju obsojen radi prekoračene samoobrane v 8 mesečno ječo. d Iz Št. Jurja ob Taboru. V Oj-strški vasi je obolelo več otrok in odraslih na legarju. Kot prvo žrtev, ki jo je pobrala smrt, imenujemo vdovo Ocvirk. o Iz Trbovelj. Pred kratkim je zapustil g. Ant. Dolničar Trbovlje in se prestavil v Divačo, kjer je v najem vzel restavracijo južne železnice. — S težkim srcem smo se poslovili od svojega poveljnika trboveljski gasilci. ■ o Bralno društvo na Oolu ima v nedeljo dne 31. okt. ob 3. uri pop. v posojilniški hiši štev. 6. na Dolu svoj redni občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Odborovo poročilo, 2. volitev novega odbora, 3. določitev letnega doneska, 4. slučajnosti. v Iz Laškega trga. „Braluo društvo" v Laškem trgu priredi dne 7. listopada gledališko predstava v zvezi z drugimi zanimivimi točkamii. a Nemško oliko, ki se v Celju kaže z opljuvanjem slovenskih izložnih oken, izdavajo sedaj naši nemškutarji zs slovensko. Zadnjič smo objavili, da visi v izložbi Zvezne trgovine tablica, ki pojasnjuje, da stekla zato niso osna-žena, ker jih itak vedno na novo oplju-jejo. Sedaj pravi nesramni pisec v „Deutsche Wacht", da storijo to Slovenci sami. Stojijo baje vedno slovenski kmetje pred izložbo in žvečijo tobak, pri tem pa pljuvajo tako po steklih, da je snaženje brezuspešno. Nesramno jo to, ali še bolj neumno. Le takoko pišite, nemškutarji in upamo da bo tudi oni, ki je v vas najbolj zaverovan, izpregledal. — No kaj pa, ko so bila okna trgovca Stermeckega taka, so takrat tudi čikali Slovenci pred njimi? So morda nadalje davali nagrade — Slovenci onim, ki so okna opljuvali ? z Znajo pa znajo. Letos, ko je bila v savinski dolini dobra hmeljska letina, je bil tudi pri vseh savinskih denarnih zavodih silno živahem denarni promet. Savinskih hranilnih vlog je pa hotela biti deležna tudi celjska klerikalna ljudska posojilnica. Ker pa uživa ista vsled nakupa faliranega hotela »Beli vol" precej nezaupanja med ljudstvom, si je hotela isto pridobiti s tem, da je spravila med svet govorico, da ima Ljudska posojilnica v teku svojega dveletnega obstanka že čez 2 0 milijonov hranilnih vlog, kar je najboljši dokaz napredovanja zavoda. Gg. okoli celjske ljudske posojilnice in njeni agitatorji po farovžih, ali se ne sramujete spravljati takih neresnic med svet? Ali Vas ni sram se posluževati takih agitacijskih sredstev? Danes že vsak ve, kako stoji vaša ljudska posojilnica, vkljub temu, da se ne upate z vašim računom na dan, in sedaj std pa začeli sanjati o 20 milijonih! Da pa ne bodemo krivo sodili in v izogib vseh event. domišljivostij, vam priporočamo, da objavite v prihodnjem „Slov. Gosp.„ bilanco za leto 1908, da smo tudi na jasnem, kako stoji s hotelom. Da vam tam ne cveto rožice in da sie hotela že vsakdo ogiblje, je kriv le vaš strankarski fanatizem. Priloga »Narodnemu Listu" it. 47 LISTEK. Anička. Spisal Tilen Leveč. (Konec). Ona je stala nepremično, vpirala vanj svoj pogled in se veselila njegove razburjenosti. Martin se je ves tresel poželjenja in se ji bližal polagoma. Ona se je vedno umikala, naenkrat pa se je zasmejala in rekla: „No, pa dajva." Zavrtela sta se. Martin je začutil njeno telo ob svojem, čutil njeno prijetno toploto in bil je kakor omamljen. Stiskal jo je k sebi, da je komaj dihala. Vsa upehana in rudeča ga je prosila, naj jo pusti in se mu trgala iz objetja, ali to ga je še bolj razburilo. Vrtel jo je dalje, in ni pomislil na ničesar več. Hipoma jo je prijel za glavo in pritisnil svoje ustnice na njene. Še bolj je zarndela tašča; zbrala vse sile in se ga opro stila. Skočila je nekaj korakov nazaj in uprla svoj pogled vanj. „Marjeta", je zakričal Martin hri-pavo in obstal pred njo, tresoč se po vsem životu in težko sopeč. Ona je stala trenutek nepremično in zrla vanj. Potem pa je planila k njemu, oklenila se ga strastno in šepetala: „Ti moj, moj." in. Anička je hodila po polju in nadzorovala delavke. Njen obraz je bil nenavadno bled in rudeče trudne oči so pričale o prelitih solzah. Tako neizrečeno žalostna in otožna je bila danes, kakor še nikdar v svojem življenju. Najrajše bi bila šla kam v samoto, daleč proč od ljudi, in jokala. Žalostno noč je preživela. Niti ene besede ni z njo spregovoril mož, niti enega poljub ji ni dal. Kako vse drugače si je predstavljala prvo noč, ali glej, kakšno razočaranje je doživela. Solze so ji stopile v oči, in obrnila se je od delavk, da bi je ne zapazile v joku. Razneslo bi se takoj po vasi: prvi dan po poroki in je že jokala. In premišljala je, kaj je vzrok tako mrzlemu vedenju moževemu. — Morda je ne ljubi. Zatrepetalo je njeno srce in stresla se je po vsem životu. Ah, kako bi bila nesrečna, ko ga je vendar tako ljubila, kakor nikogar na svetu. In vsa njena duša se je uprla ti misli. Ne, ne, to ne sme biti. Ne, ne, to ni mogoče. Kaj ji ni tolikokrat zatrjeval ljubezni, ali je ni tolikokrat poljubil, ko je stal v tihih nočeh ob njenem oknu, ali je ni poljubil še včeraj pred poroko? Da, da, on jo ljubi. Včeraj je bil le zaspan in preveč je pil, zato ji ni dal poljuba, zato ni govoril z njo. No, saj ni čuda, koliko se je pilo in plesalo, človek se mora utruditi. Ko je zjutraj vstala, je stopila k njegovi postelji. Spal je še. Dolgo je gledala v njegov lep obraz in mu pritisnila poljub na ustnice. Ali počakati ni hotela, da bi vstal. Odšla je na polje. Naj pride za njo, naj bo kaznovan hudobnež, da ne bo saj zjutraj videl svoje žene. Za trenutek je pobegnila žalost iz njenega srca in nasmehnila se je. Kaj poreče, ko se zbudi.*Gotovo jo bo iskal in pride za njo. Karal jo bo, zakaj ga ni vzbudila. Ali dolgo se ne bo jezil, pogladil jo bo po laseh in poljubil. Skrivoma, kakor bi se sramovala sama pred seboj, se je ozrla, če že morda ne prihaja. Ali, nikjer ga ni bilo videti. Vzdihnila je in zopet so se zgrnile žalostne misli v njeno srce. Zopet so se je polaščali dvomi, ali jo ljubi ali ne. Ko bi jo ljubil, bi prišel. Gotovo ne spi tako dolgo. Ali njemu je vse edno. Saj ona ni lepa, ni čedna, in vrhutega še bolehna. Saj je vendar pokazal dosti jasno, da je ne ljubi. Niti poljubil je ni ponoči, niti besede spregovoril z njo. Zopet so ji stopile solze v oči in jokala je. Ali že trenutek pozneje se je jela zopet tolažiti in je pobijala svoje otožne misli. Med tem so potekale ure; moža ni bilo od nikoder. Postala je nestrpna, nejevolja in žalost sta se polastili njenega srca. Rada bi bila šla domov, alipreponosna je bila. Vendar dalje ni mogla strpeti tako. Morala je zvedeti, ali mož še spi ali ne, morala je zvedeti vzrok, zakaj ne pride. Poklicala je domačo deklo. „Reza, pojdi domov", je dejala. „Reci materi, naj mi da steklenico vina, meni ni prav dobro". Dekla je odhitela. Anička si je mislila: dekla bo zvedela gotovo, če mož spi, in ona od nje po ovinkih. Pomirjeno je hodila po polju in se pogovarjala z delavkami. Poteklo je pol ure, pretekla ura, dekla se ni vrnila. Ali Anička si ni vedela razložiti deklinega izostajanja in nestrpnost se je je lotila. Neprenehoma se je ozirala po poti, ali dekle ni bilo od nikoder. Nekolikrat se je že namenila iti domov, ali premislila se je; toda nejevolja se je vedno bolj lotevala. Skrajno nestrpna je postala, ko je preteklo zopet pol ure. Slednjič se je pokazala dekla izza ovinka. Ali šla je čisto polagoma, kakor bi se ji nikamor ne mudilo. Anički so od jeze zagorela lica, in hitela ji je nasproti. „Kje si bila tako dolgo? Kje imaš vino," je vzkliknila jezno. „Kje sem bila ? Doma. Saj ste me tje poslali. Vina pa nimam," je odgovorila dekla z zlobno mirnostjo. „Kaj pomeni to? Prazna prihajaš in poldrugo uro si rabila?" »Hm." Dekla je zmignila z ramami in se nasmehnila. Anički je udarila kri v lica. Tako ni govorila še nobena dekla ž njo. „Glej, da se mi pobereš takoj izpred oči," je vzkliknila. „Takoj pojdi iz službe." Dekla pa je stopila korak nazaj in rekla z mirnim glasom: „Grem, grem. Ali če hočete vino, pojdite sami domov ter vzemite mater iz naročja svojega moža." Anička je obstala okamenela in obledela kakor zid. Zabolelo jo je v glavi, kakor bi jo bil kdo udaril s kijem. Ni vedela več, kje je, kaj se godi z njo, videla je le še porogljiv nasmeh deklin in čutila je na sebi škodoželjne poglede delavk. Naenkrat pa se je vzbudila iz nezavesti in planila na deklo. „Lažeš, kača," je zakričala divje in jo udarila v obraz. Dekli se je zavrtelo v glavi vsled udarca in padla je na tla. Delavke so ji prihitele na pomoč, Anička pa je zdirjala domov. Mislila ni na nič, kakor bi bila iz uma; ali letela je, kolikor so ji dopuščale sile. Ko je zagledala domačo hišo, je jela iti polagoma in oprezno. Strašna je bila tisti trenutek, bleda in razmršenih las, oči so se ji svetile, kakor tigru, kadar preži na plen. Neslišno se je priplazila k oknu in pogledala neopaženo v sobo. Glej, tam je sedela mati, njena lasti a mati v naročju zetovem. Zavrtelo se ji je v glavi. Torej zato ni prišel na polje, zato se je ženil z njo, da se more ljubiti s taščo. In mati! Ne, to ni mati, to je, to je nečistnica. Zapeljala je moža svoje hčere. Kriknila je kakor ranjena žival. Planila je v sobo, zgra- bila za nož, ležeč na mizi in ga hotela zadeti materi v prsa. Mož je skočil prestrašen kvišku, mati pa je omedlela. Že se je vrgla Anička na mater, ali tisti trenutek je priskočil mož in sunil svojo ženo z vso silo. Anička je omahnila in padla na svoj nož. Globoko se ji je zasadilo v prsa ostro široko rezalo, dvakrat, trikrat je zahropela in — obležala mrtva. * Martin je bil zaprt nekaj tednov. Med tem je prodala tašča svoje posestvo, in ko je bil prost, sta odšla na tuje. Kakor sem zvedel pozneje, sta zapravila v kratkem ves denar in se ločila s pretepom. Gospodarski paberl|i. Kako se hmelju gnoji? Največje važnosti za hmeljarja je gnojenje. Ker smo letos dosegli z našim blagom krasne uspehe, moramo skrbeti, da bodemo tudi zanaprej pridelovali le lepo blago; to se bode uresničilo, ako bodemo dajali našim hmelj-nikom ono hrano, ktero zahtevajo. Gnojimo pa: 1. Le s samim hlevskim gnojem tako, da ga vsaka rastlina dobi najmanj 6-8 kg. 2. Z gnojnico in sicer 5—7 1 za vsako rastlino; ker pa ima le-ta malo fosfora, storimo dobro, ako ji dodamo za vsako rastlino še do 150 g Tomaževe žlindre ali 100 g superfosfata. Tudi učinek hlevskega gnoja se znatno poviša, ako se mu doda za vsako rastlino do 150 g Tomaževe žlindre, do 150 g kajnita ali do 40 g 40% kalijeve gnojne soli in do 30 g čilskega solitra ali do 25 g žvepleno-kislega amonijaka. Kdor ima mastni hlevski gnoj na razpolago, tistemu ni potrebno, da bi mu pridjal še solitra. 3. Le samim umetnim gnojem in sicer za vsako rastlino do 150 g Tomaževe žlindre ali 100 g superfosfata, do 200 g kajnita ali do 70 g 40% kal. gn. soli in do 100 g čilskega solitra ali do 100 g žeplenokislega amonijaka. Soliter se trosi dvakrat v letu in sicer takrat, ko je hmeljska rastlina že na drogu, žveplenokisli amonijak pa takoj po obrezovanju hmelja v spomladi. 4. Kali - amonjak - superfosfatom in sicer do 200 g za vsako rastlino. To gnojilo ima vsa potrebna živila za hmelj in se trosi po spomladnem obrezovanju. Ako peša hmelj v času, ko bi že moral pognati stranske panoge, ako mu listje rumeni, se mu pomaga najbolje s čilskim solitrom in sicer do 30 g za vsako rastlino. Gosp. Žigan v Žalcu se je prepričal že večkrat, da je bil ves hmelj, kateremu se je s čilskim solitrom pomagalo, prav lepo zelene barve, ktero kupci najbolj upoštevajo. Kdor nima solitra, pomaga si tudi z gnojnico, katero je poprej stanšal z vodo. Gnojnica iz greznic še veliko bolj učinkuje. — Vsako hmeljišče pa mora imeti tudi zadostno množino apna. Ako vlivanje žeplene kisline na zemljo ne povzročuje šumenja, je to znamenje, da zemlja nima apna. Na tako njivo mora priti na vsak ha do 36 voz razpadlega laporja, ali 25 met. stotov apnene prhlice ali do 18 met. stotov živega apna. Gnojenje z apnom se mora izvršiti pri lepem vremenu. Hmeljarji! upoštevajte umno gnojenje vaših hmeljarnikov in delajte že sedaj potrebne priprave za prihodnje leto. Anton Petriček. Naprava in obdelovanje travnikov. Za uspešno živinorejo največjega pomena so dobri travniki. Zato je potrebno tudi travnikom obračati vso pozornost. Pri napravi travnikov moramo skrbeti že eno ali dve leti prej, da se zemlja močno zagnoji, da je plevela čista, posebno da je pirnica iztrebljena. Kakor pri poljedelstvu, je tudi pri napravi travnikov globoko rahljanje zemlje glavni pogoj lepih uspehov. Glede gnojenja se priporoča vsled tega, ker skoro vse travniške rastline razprostirajo svoje korenine blizu površine zemlje, da se gnoj samo raztrosi, to gnojenje imenujemo naglavno gnojenje. Določeno zemljišče se mora že v jeseni z dobrim hlevskim gnojem po-gnojiti, ki ga treba podorati in črez zimo pustiti gnoj v surovih brazdah. V zgodnji spomladi je pa potem zemljo, če le mogoče, v suhem stanju skrbno ' previačiti, oziroma še enkrat plitvo preorati ali zrahljati z rajolnim plugom in potem dobro prebranati. Tudi je koristno, zemljo pred setvijo z valjarjem na lahno obdelati. Potem ni nobene nevarnosti, da pade seme na gotovih mestih pregloboko, oziroma da pride potem od zemlje premočno obdano. Na tako pripravljeno zemljo se seme poseje. Kakor se v poljedelstvu poslužujemo skoraj splošno pri večini poljedelskih rastlin le njih čiste setve, se rabi v iravništvu temu nasprotno mešanico semen travniških rastlin. Potrebno travniško seme dobimo, če ga nabiramo po travnikih, mejah itd. in si napravimo s tako dobljenim semenom travosemensko šolo. Potom semenskih trgovin smo več ali manj v nevarnosti, da dobimo uekaljivo seme in kake druge vrste trav, tembolj če se ne obrnemo na zanesljive in sloveče trgovine, ki prodajajo po kontrolnih, semenskih postajah preizkušeno travniško seme. — Potrebno travniško seme se določi z ozirom na lego in lastnosti zemlje. Dobri krmski rastlini, ki je bila prej v divjem stanu na tem mestu najbolj razširjena, je treba pri sestavi mešanice posvetiti vso pozornost. Nekatere dobre travniške rastline so: laš&a ljulka, lisičji rep, travniška latovka, medena trava itd. Pri setvi se ne priporoča sejati deteljnega in zeliščnega semena skupno s travnim semenom, ker je slednje lažje in pade toraj seme neenakomerno. Nadalje ni priporočljivo sejati le travniškega semena, temveč naj se seje obenem tudi kaka druga rastlina n. pr. oves ali rž, kakor predsadež; ti dve rastlini se namreč hitro razvijete ter senčite potem mlade, izklile travniške rastlinice; s tem se te obvarujejo pred po-smojenjem. Naravno je, da se mora ta predsadež mlad požeti in porabiti kakor zelena krma, ker sicer se travno seme zaduši. Pri vsaki travniški setvi je največje važnosti, da se določi primerna množina semena. Če je ta malo prevelika, škoduje manj, kakor če se je vzame premalo. Najmanjša množina za 1 ha je 40 kg. Po setvi se zemlja lahko pobrana ali pa z dračjem omo-tano brano malo prebrska. Na ta način si napravimo travnik, ki nam da že prvo jesen močno košnjo, v drugem letu pa pri popisanem gnojenju eno popolno košnjo. Če je množina pridelkov povoljna, pustimo lahko take travnike do treh let; takrat se pa mora setev še enkrat ponoviti. Da bomo dobivali sedaj redno dobre povoljne pridelke, moramo močno gnojiti, pred vsem jih namakati, če mogoče, z dobro redilno vodo. Namakati se dajo na dva načina. Lahko ga namakamo v času rastlinske rasti, zaradi o vlaženja zemlje; v ta namen rabimo razmeroma malo vode in so zadostne jako priproste naprave; vkljub temu ima vendar svoje težkoče. Ne samo v spomladi, temveč tudi v času poletne suše v mnogih slučajih ni mogoče razpolagati s potrebno vodo. Dostikrat se ne da pomagati drugače, kakor s pomočjo zbiranja vode na višje ležečem delu travnika. Najboljše je seveda, če imamo kako tekočo vodo poleg travnika, s katero ga je mogoče namakati, ne da bi morali zato delati kake posebne jezove itd. Ravno tako je potrebno namakanje travnikov v spomladi in jeseui in sicer zaradi gnojenja; spomladno namakanje je vrhutega jako dobro varstvo proti pomrazenju oziroma v pozni spomladi proti suši. Seveda se tudi s pomladnim močnim travniškim namakanjem travnikov ne more prisiliti, da bi si vodo reservirali za slučaj poletne suše. — Za namakanje je prikladna skoro vsaka voda, če pa hočemo travnik obenem tudi gnojiti, mora biti seveda tudi bogata na redilnih snoveh. L. S. Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda. Ali so potrebne gospodinjske šole in nadaljevalni pouk sploli za kmečka dekleta? Od kmetice - matere je odvisna usoda kmečkega staau. Dober in slab vpliv kmetice na moža, na otroko in na posle, način njenega delovanja v gospodinjstvu in gospodarstvu, — vse to je odločilnega pomena za razvoj ali propad kmetskih rodbin. Dobra kmet-ska žena ume držati hišo in gospodarstvo tudi takrat po koncu, če je mož slab in lahkomiseln., redko pa se je vzdržal kmet. ki je vzel slabo ženo-gospodinjo. Skušnja uči, da pametna žena spravi mnogokrat tudi moža slabega značaja na pravo pot, na drugi strani pa izgubi mnogokrat pameten, pošten in delaven kmet pod vplivom nespametne žene veselje do dela in postane pijanec. Kmetica je mnogokrat ona, ki zadržuje moža od koristnih predavanj iu poukov kmetijskih potovalnih učiteljev, na, zgodi se celo, da iztrga taka žena kmetu poučno knjigo ali časopis in ju zažge. Kmetica lahko vpliva na kmeta, da se ne poslužuje v. kmetovanju modernih pridobitev kmetijske vede, in ona je tudi lahko, ki ne trpi, da bi kmet pristopil h kaki kmetijski zadrugi. Kaj pomagajo vsa poskušana izboljšanja glede poselske bede, če pa je kmetica ona, ki daje slabo, nečisto in neredno hrano, ter je pri tem še prav prepirljivo jezična ter odganja tako posle od hiše. In vprašajmo enkrat poznavalce kmetskega življenja, ali pa kakega dobrega kmeta in dobro kmetico samo, kako je mnogokje z mlekarstvom, svi-njerejo, s pravilnim shranjevanjem in ravnanjem z živili, kako izgleda v kuhinji in shrambah, v zelenjadnem vrtu, v stanovanju, pri perilu in obleki, skratka v celem gospodinjstvu; — dobili bi le žalostne odgovore. Dočim javnost silno mnogo žrtvuje za po-vzdigo ljudskega zdravjav za izboljšanje bolniške in otroške oskrbe, za iz-gojo telesno in duševno pohabljenih otrok itd. — kako je vtem oziru zvečine na kmetih ? Ni sicer povsod enako slabo, vendar bi se dalo navesti stotine in tisoče slučajev iz življenja, ki bi glede svoje žalostne slike prav nič ne zaostajali za skrajno bedo veliko-mestnega življenja. Razlika je le ta, da na kmetih ne vpliva na to beda, ampak nevednost. Kolikokrat se bolniku v največji žalo ti hoče najlepše pomagati, a nevednost vstvarja bolniku postelj za mučilišče. Materinska ljubezen skrbi z vso nežnostjo za dojenčka, a nevednost, ki ne zna, kako se mora z niim ravnati, napravi mnogokrat otroka za pohabljenca in ga mnogokrat celo — umori. Ne samo vzreja, ampak tudi iz-goja otrok je v prvi vrsti poverjena kmetici-materi. Posebno dekleta mora navajati k bodočemu poklicu umne gospodinje, žene in matere. Kako naj to stori, če sama v tem oziru ne zna izpolnjevati svojih dolžnosti? Kdor je spoznaval življenje na kmetih, je moral opaziti, kako se otroci mnogokrat v lastni kmetski hiši z ne prevdarnim in nevednim govorjenjem odtujujejo kmetskemu stanu, kaao se jim jemlje z vednimi pretiranimi in nevtemeljenimi tožbami veselje do — kmetskega stanu. Ne novodobna šola je kriva tega, ampak v večini slučajev baš domača hiša. Koliko tu zakrivi nerazumnost, nevednost, mnogokrat celo neumnost kmetice-matere baš pri kmetskih dekletih! In potem še tožimo, če je dobrih kmetic-gospodinj vedno manj in če tako naš kmetski stan plava v pogubo?! Ne dolgovi in davki, ampak pomanjkanje dobrih, vestnih kmetic-gospodinj in mater tira kmetski stan v propad. Proti temu je le eno sredstvo: pouk, omika, in sicer ne le v ljudski šoli, ampak tudi čez njo. Ljudska šola ne more doseči vsega, kar je tu potrebno. Potrebno je, da se splošno vpelje pravi poklicni nadaljevalni pouk za kmetska dekleta. Vsak stan je danes navezan na največjo uporabo vseh duševnih in telesnih moči, isto tako kmetski stan, in v tem v prvi vrsti baš kmetske gospodinje. Pri nas na Slovenskem je v tem oziru še slabo. In dežela in država — in dokler tam ne bo mogoče mnogo doseči — zavodi in posamezniki se bodo morali žrtvovati, da se ustanovi po celem Slovenskem zadostno število gospodarskih šol, da se vršijo po posameznih krajih od časa do časa delj ali manj časa trajajoči gospodinjski tečaji, skratka, da se stori vse za omo-gočenje čim največje poklicne in tudi splošne izobrazbe naših kmetskih — deklet. Še le ko bodo naše bodoče kmetske gospodinje se zopet pridobile za naravno kmetijstvo, ko se jih bo vzgojilo za umno delo in gospodinjstvo in se jih napolnilo z duhom zdravega napredka, šele potem bodo vse pridobitve moderne gospodarske vede na kmetijskem polju in bode izobrazba kmetijskih sinov v tem oziru p,išlado popolne veljave in vedla do uspehov/Tako bi se postavil temelj počasi, stalno in gotovo naraščajoči gospodarski in duševni povzdigi vsega prebivalstva. v Koliko soli se pridela na svetu ? Iz neke statistike „Colonial Suvrey" izvemo, da se je pridelalo 1. 1906. na celem svetu 15,340.553 ton soli. Nad 1 mil. ton pridelajo: Združene Države (3.044.133), Vel.' Britanija (2,201293), Nemčija (2,059 096), Rusija (2,080.000), Francosko (1.496.923), Indija (1,296.674). Avstro-Ogrska, Japonska, Italija in Španska pridelajo 800 do 500.000 ton soli. Obrtni Vestmi;. Zopet sprememba obrtnega reda. Trgovinsko ministerstvo je izdelalo načrt novele k obrtni postavi in ga je poslalo trg. zbornicam in podobnim korporacijam v izjavo. Vsebina te novele je veliko razširjenje določb obrtne postave, tičočih se varstva delavcev. Poleg drugih manj važnih stvari se daje tudi trg. ministerstva obsežno pooblastilo, da sme naredbenim potem izdati splošne predpise za varstvo življenja in zdravja pomožnih delavcev in da sme izdati predpise za gotova posebno nevarna in zdravju škodljiva dela. Te naredbe bi imele tudi vzvratni učinek, torej tudi na že obstoječe naprave. Dalje se skrbi za to, da se morajo dati delavcem gotova pravila ravnanja v svrho varstva sigurnosti in'zdravja; kdor bi se jih ne držal, zapade kazni. Končno bi naj bil po tem načrtu trg. minister v sporazumu z ministrom za notranje zadeve upravičen, za taka obrtniška opravila, pri katerih je vslod predolgega delovnega časa zdravje delavcev jako v nevarnosti, samostojno predpisati dolgost delovnega časa in pa odmore. Dočim so se doslej tako važne socijalnopolitične odredbe mogle doseči le potom zakona, bi bilo tako omogočeno, da bi se v bodoče eden najvažnejših sostavnih delov delavske pogodbe, delovni čas in razdelitev dela, urejeval naredbenim potom. Ali bo to koristno za obrt ali ne o tem naj premišljujejo naši obrtniki Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. Železnica Rečica na Paki —Gornjigrad. (Utemeljevanja predloga dr. V. Kukovca v deželnem zboru po stenografičnem zapisniku.) Deželni glavar: Na dnevnem redu je utemeljevanje predloga poslanca dr. V. Kukovca zaradi gradnje železnice Rečica na Paki—Gornjigrad. Dam besedo gospodu predlagatelju, da utemeljuje svoj predlog. Poslanec dr. V. Kukovec začne svoj govor v slovenskem jeziku in nadaljuje nemški: Za zgradnjo proge Rečica na Paki v Gornjigrad govorijo velevažai razlogi v narodnogospodarskem oziru. Točk, katere so se že obravnavale ne bodem ponavljal, ampak se hočem baviti le z eno točko podrobneje in to je dejstvo, da bi se z zgradnjo te železniške proge ustvarila sijajna bodočnost gornjegrajskega okraja za razvoj velike in male obrti. Ta železnica bi bila za okraj tem važnejša, ker se tamkajšnje prebivalstvo zaradi pomanjkanja prilike za ugodno izrabljanje delavskih moči od leta do leta bolj izseljuje, akoravno bi imel okraj vse najboljše pogoje za največje blagostanje, ako bi bil zvezan z železnico z drugimi prometnimi progami. Posebno povdarjam, da se nahajajo blizu trga Rečice, nadalje pri Novištifti in v zadreški dolini velikanska skladišča najboljšega premoga, ki ima nad 700 kalorij. Opomnim nadalje, da se nahajajo izven tega blizu Nazarja velike množine bauksita za izdelovanje aluminija in v Solčavi veliki skladi mra-morja. Posebno pa bi bilo upoštevati, da je večjidel okraj z gozdi obraščen, kakor se je tudi že prej omenjalo in sicer s krasnimi smrekovimi gozdi. Že sedaj se izvaža vsako leto 40.000 kubičnih metrov ali 2000 vagonov mer-kantilnega lesa v tujino, četudi sedaj le po vodi in sicer z velikimi težavami in majhnim dobičkom. Z zgradbo železnice bi se ustvarila uspešna podlaga za razvoj lesne obrti na drobno in debelo, kar bi bilo tem važnejše, ker so delavske moči po ceni. S tem bi se v narodno-gospodarskem oziru storil najsrečnejši korak, katerega deželno zastopstvo sploh more storiti, ako nakloni za zgradbo te železnice primerni denarni donesek. To bi ne bil enkrat brezploden izdatek, ampak investicija, ki bi ne koristila le okraju, ampak tudi deželi. To sem mogel navesti le v kratkem pri utemeljitvi svojega predloga, ker mi je bil čas le pičlo odmerjen in predlagam, da se moj predlog odkaže železniškemu odseku. (Se je zgodilo. Op. uredn.) Železnica Polzela—Motnik. (Utemeljevanje predloga dr. Vek. Kukovca v deželnem zboru po stenografičnem zapisniku). Deželni glavar: Na dnevnem redu je predlog poslanca dr. V. Kukovca zaradi takojšnje gradnje proge Polzela—Motnik. Dam besedo predlagatelju predloga. Poslanec dr. V. Kukovec: Visoka zbornica! Če se pri drugih predlogih povdarja slabo finančno stanje dežele, ne pride to pri tej točki v poštev, kajti v železniški predlogi, ki se je državni zbornici predložila, se povdarja, da se ima ta proga graditi na državne stro-ško, tako da bi interesentje, zlasti dežela in okraji, bili le v neznatni meri pritegnjeni k doplačevanju. Če pomislite, da bi bila ta proga nadaljevanje že obstoječe deželne lokalne železnice Celje—Velenje, tedaj izprevidite, da že ta razlog govori za uresničenje načrta, saj bi tam že obstoječa deželna železnica postala dobičkonosneja. Četudi bi vladala različna mnenja glede te zveze alpskih dežel z jugom, ostane za štajerski deželni odbor edino merodajno je vprašanje gradnje te proge po štajerskih tleh iu v kolikor je rešiti to vprašanje v korist štajerske dežele. Da sem predlog stavil v označenem smislu, je krivo stališče deželnega odbora štajerskega, glede katerega se je raznesel glas, da se za to v narodnogospodarskem oziru vele-važno železniško progo isti nikakor ni zavzel s potrebno skrbnostjo. Po pomoti se je tukaj povdarjalo, da bi bila trgovsko-obrtna zbornica v tem oziru glede imenovane proge zavzela pravičnejše stališče nego deželni odbor. Žalibog moram povdarjati, da je izkazala trgovsko-obrtna zbornica v svoji letošnji izjavi ravno tako malo razumevanje glede svoje dolžnosti za pospeševanje blagostanja važnega dela dežele, namreč Savinjske doline, kakor štajerski deželni odbor. Odločno torej pozivam štajerski deželni odbor, naj upošteva bujni procvit Savinjske doline v gospodarskem oziru, naj spremeni svoje glede te železnice zavzeto nesrečno stališče vsaj v prihodnje ter naj zastavi vse svoje moči v to, da se železniška proga iz Polzele črez kranjsko mejo proti jugu v najkrajšem času ne le samo obravnava, ampak tudi res izvrši. Predlagam, da se moj predlog odkaže žezniškemu odseku.. (Se je zgodilo. Op. uredn.) Predlog drž. posl. Vinka Ježovnika in tt. za drž. podporo obč. Št. Janž na Vinski gori (slovenjgraški okraj) vsled škode po toči Julija meseca 1. 1909 je zadela občino Št. Janž na Vinski gori, osobito kraj Lipje huda toča, ki je uničila tri četrtine letošnjega pridelka. Predlagamo torej: visoka državna zbornica skleni, da se v prizadeti občini odpišejo zemljiški davki in nakloni primerna podpora. Na Dunaju, 22. okt. 1909. Vinko Ježovnik, Franjo Roblek, dr. M. Ploj in tt. Predlog drž. posl. Vinka Ježovnika in tt. za državno podporo vsled pomanjkanja krme. L. 1908 je huda suša težko oškodovala štajerske kmetovalce. Krme je bilo zelo malo ali nič in kmet je bil prisiljen prodati po nizki ceni svojo živino, ker je ni mogel prehraniti in ker ni bilo mogoče krme dobiti tudi za drag denar. Letos bode tem hujše, ker ni več starega sena in slame v zalogi in ker je znašal pridelek sena na Južnem Štajerskem sploh, posebej pa v okrajih Ormož, Slovenjgradec, Šoštanj in Gornjigrad komaj četrtino navadne letine, otava pa je bila tudi le srednja. Bati se je torej naravnost katastrof v naši živinoreji. Podpisani predlaga, naj visoka zbornica sklene: 1. Vlada se poziva, naj kar najhitreje nakloni iz državnih sredstev podporo, da si lahko štaj. kmečki živinorejci po znižani ceni nakupijo sena in slame 2. Naj se odpišejo davki. Na Dunaju, 22. okt. 1909. Vinko Ježovnik, Franjo Roblek, dr. Ploj In tt. Za smeh in kratek čas. Očitanje. Tašča (svojemu zetu): „Kadar vaju obiščem, vsakokrat se prepirata med seboj!" Zet: „Zakaj najn pa tako pogosto obiskuješ ?" „Jež." Pravljica. Nekoč je siromak zadel v loteriji tisoč kron. „Tako, zdaj sem bogatin", vskliknil je vesel in otvoril si s tem denarjem trgovino in se tako veselil življenja. S trgovino je imel srečo in čez nekaj let si je pridobil ogromno premoženje. Nekega dne pa je z neprevidno špekulacijo izgubil zopet vse premoženje. Ostalo mu je le tisoč kron. „Tako zdaj sem siromak!" vskliknil je ves potrt ter se — obesil. Razne noVosti. a Vojašnica se je podrla. Pod prvega nadstropja vojašnice planinskih lovcev v Asiagn v Italiji se je udri in vse možtvo je padlo v pritličje. Eden korporal je bil takoj mrtev, dva oficirja in 3 vojaki težko, veliko pa lahko ranjenih. Ker Italjani mrzlično množijo svoje obmejne posadke, porabijo vsako še tako razklopotano poslopje za stanovanje vojakom. o V Zagrebu je umrl minnli teden 72 letni Štefan Koren, doma iz Šent-Petra na Kranjskem, ki je imel v Zagrebu hišo in malo trgovino. — Bil je velik skopuh in je naskoparil 30.000 kron, ki jih je zapustil — zagrebški cerkvi Sv. Petra! a „Brat Sokol". Moška in ženska podružnica Ciril-Metodove podružnice za Gaberje priredi dne 7. novembra burko ,.Brat Sokol", na katero že sedaj opozarjamo. a Vinska trgatev, ki jo je priredilo v nedeljo „Bralno društvo" iz Ga-berja v „Skalni kleti", je jako dobro nspela. V prvi vrsti treba se zahvaliti g. predsedniku Pušniku in g. Šarlahu, kakor tudi vsem viničarkam in vini-čarjem, ki so pri isti tako požrtvo-valuo sodelovali. o Iz Žalca. V sredo, dne 13. t. m. prirejena „vinska trgatev" obeh žalskih C. M. podružnic se je obnesla nad vse pričakovanje lepo in dala za obrambni sklad 105'11 K. z Iz Trbovelj. Tukaj je umrl 22. tm. zjutraj vrli član prostovoljnega gasilnega društva v Trbovljah, čevljarski mojster in posestnik Anton Malgaj. N. v m. p.! c Sv. Jurij ob j. ž. (f) Z globoko žalostnim srcem naznanjamo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom žalostno vest, da je naše veliko gnilo klerikalno gnezdo po domače konzumno društvo po dolgi zelo nevarni in mučni bolezni, prevideno z vsemi klerikalnimi umazanimi sredstvi, zelo lahko in nemirno spufano zaspalo. Pogreb predragega nam tako škodljivega klerikalnega rajnega bode v kratkem iz Št. Jurske kaplanije na okrožno sodnijo v Oelje. Prosila bota za srečno izveličanje gg. Žgan k in dr. Benkovič, plačevali bodo pa zapeljani kmetje. Rajni zasluži, da se ga ohrani v »dobrem" spominu in tudi tistega in ljudi tiste vrste, ki so ga ustvarili. c Sv. Jurij ob j. ž. Da so naši klerikalci res najbolj pobožni in krščanski ljudje, se je pokazalo v petek dne 22. oktobra, ko je bila kaplanova mati obsojena po božji in sodnijski volji na 20 kron kazni in stroške. G. Žgank in njegova mama sta se strašno jezila, ker je ..Narodni List" pisal, da je božja volja, da take mame in njihove »angelčke" malo poštrigla-mo v »cajtengah". Ker je tega dopisa dolžila g. Puncerja in ga po krščansko psovala kakor neotesan mesar, jo je pa g. Puncer dal pod paragraf. No .Žličar, mama, Žgank, le krepko naprej! G. župnik, brigajte se za svoje ljudi in pustite pri miru kmečke fante, ki nočejo biti taki kakor klerikalci, ki imajo vero na jeziku, v srcu pa ne. Zunaj bliščijo same vere, znotraj pa gnijejo! Iz Laškega trga. »Ljudska knjižnica" ustanovljena od »Kluba napr. slov. akademikov" v Celju je vrejena in je jela pravkar poslovati. Njen sedež je prostor »Bralnega društva" v poslopju »Pivnice". Knjige se izposojujejo ob nedeljah od 9—11. ure dopoludne. Želeti je le, da bi se je Slovenci v trgu in okolici prav pridno posluževali. -Izposojevalnina od komada znaša 2 v, kar je z ozirom na veliki pomen, ki ga ima čitanje dobrih slovenskih knjig, gotovo malenkostno in potrebno. a Iz Hrastnika. Občni zbor »Narodne čitalnice" se je vršil 10. t. m ob precejšnji udeležbi narodnih Hrast-ničanov. Kot gost je bil navzoč g. dr. Koderman iz Celja, ki je prinesel pozdrave »Zveze narodnih društev", pov-darjajoč, da je »Čitalnica" najpridnejše društvo med onimi, ki so v njej združena. Isti je predaval tudi o pomenu in nalogi nepolitičnih društev tako iz-borno. da je bila navdušenost in za-dovoljnost vsestranska. Hvala mu! Iz poročila tajnika in knjižničarja g. M. Roša se je čulo, da šteje knjižnica sedaj 858 knjig, za 526 več ko lani. Knjig je 710 slovenskih, 5 hrvatskih, 8 srbskih, druge so nemške. Trboveljska občina je kupila v tem letu za 1000 K, a »Čitalnica" sama blizu 100 vezanih knjig. Med 141 udov je bilo izposojenih 6191 knjig in 4539 časopisov. Blagajnik g. Majcen je poročal, da je imela »Čitalnica" v drugem letu poleg podpore si. občine Trbovlje dohodkov 531 K 29 vin. in stroškov 453 K 56 vin., preostanka torej 77 K 73 vin. Razven tega so si nabavili tamburaši s podporo si. »Posojilnice" na Dolu, »Strelskega kluba" ter z zbirko gosp. A. Podmenika tamburic v znesku črez 200 K in je nabrana že tudi svota 64 K 48 vin. za harmonij, ki se bo rabil za poučevanje petja. — Sklenilo se je, da se natisnejo društvena pravila in imenik knjig v 500 izvodih. Te knjižice se bodo oddajale po 25 vinarjev. — Odbor se je izbral takole: g. J. Sorčan, predsednik; g. J. Bevc, podpredsednik; g. Miloš Roš, tajnik in knjižničar; g. D. Majcen, blagajnik; g. Avsenjak, gdčna L. Pinter, g. J. Sovre, g. V. Šentjurc in g. J. Urlep udborniki. Namestnika g. Roškar in Urbajs, a pregledovalca računov g. Kerše ter g. J. Raker. — Knjige in časopisi se izposojujejo sedaj vsaKo nedeljo od 9. do 11., a poleti od 8. do 10. ure dopoldne. — Med udi še pogrešamo mnogo hrastniš-kih Slovencev, ki bi lahko plačali vsak mesec 20 vinarjev. Iz Ponikve ob juž. žel. Pretečeno nedeljo dne 24. vinotoka se pripodi ob pol dvanajstih ponoči neka mešanica skozi vas, kričeč in izzivajoč s „Heil und Sieg". V sredi vasi pa se ustavi in poje kričeč iz celega grla »vahta-rico", ponavljajoč »fest steht die Wacht am Rhein". jBilo je slišati raznovrstne glasove: ženske, možke in celo otročje. Kdo so neki bili ti drzneži ? Med njimi je bil občinski pisar Dreml; možki je basiral, hčerka Rozika je pela sopran, njegova žena in pa mala rejenka so neumorno hajlali z drugimi vred. Zelo žalostno, da se večkrat v naši sredini dogajajo enaki prizori. To presega vse meje. Žalibog, da je toliko nezavednosti med slovenskim ljudstvom. Kdor slovenski kruh jč, naj poje tudi slovensko pesem. Miroljubna Slovenka. Nova Štifta pri Gornjem gradu. Pač mnogo mora imeti časa dopisnik »Slov. Gosp.", ki o meni piše tako dolge članke. Čuden strah se je moral roditi v velemodri glavi našega dopisnika. Hudo mu je bilo, ko je čital v »Nar. Listu" poziv mladini v gornje-grajskem okraju, naj se združi v svojo organizacijo, naj ne hodi kot dosedaj po potih nazaunjaštva, ampak naj se začne gibati in pripravljati na delo za resno življenje. Ker pa ni moj namen pisati dolgoveznih člankov, svetujem kratko dopisniku »Slov. Gosp.", naj vendar enkrat pogleda po svojih pristaših! Mladino pa, ki je vedno stala na strani narodne misli, naj pusti lepo pri miru, ker njega organizacija napredne mladine nič ne stane in tudi nič ne briga. Veliko bi lahko napisal, toda za danes rajši molčim zaradi ljubega miru, ako ga dopisnik kaj pozna. Če se me bo pa vedno izzivalo, bom pa drugokrat potipal vročo žilico našega dopisnika in- povedal stvari, ki mu ne bodo služile v čast in ponos. Če ste v resnici tako delavni, kakor se na videz kažete, pa delajte za boljšo bodočnost ljudstva, Ne podirajte pa tega, kar so drugi storili za napredek! Černevšek Franc. Brežifti oKraj. b Kapele. Nedavno temu smo či-tali v nekaterih zakotnih klerikalnih in nemčurskih listih, da sta zaprta pri sodniji v Brežicah radi roparskega napada dva napredna fanta Ivan Blaže-vič po domače Vapot in Andrej Jur-man, oba iz Kapel. S priznano surovostjo sta ju posebno napadala »Slov. Gospodar" in »Štajerc". »Narodni list" je takoj po aretaciji objavil dopis, v katerem jfe trdil, da sta ta dva mladeniča nedolžna. Izkazalo se je kot resnično, kajti pretečeni'teden sta bila oba iz zapora izpuščena. Ne čudimo se, če je oropani Kežman, kakor piše »Slov. Gospodar," bil na več mestih telesa opraskan, kajti mož se ga je pošteno nasrkal, da smo mislili, da meri tir za novo železnico in si je večkrat tudi tla bližje ogledal. Vsa čast možem, fantom in mladenkam, ki so se potegovali za nedolžnost obeh mladeničev. Posebno pa našemu gosp. nadučitelju V. Sorčiču in »Narodnemu listu". Prizadeta mladeniča jim tega gotovo ne bodeta pozabila. Ljubezen do bližnjega je pa posebno pokazal g. župnik, ki se je v obraz smejal mla-denčema, ko sta objokana in vklenjena šla v zapor. — Hvala tudi njemu za sočutje! z V Kapelah je torej res defini-tivno nastavljen nemškutarski učitelj Svetlin. Šolske oblasti se niso prav nič brigale za slovenske ugovore in proteste. Upamo, da bodo narodni Kapel-čani naučili Svetlina pameti! v Iz Rajhenburga. Vinska trgatev, katero je priredilo pretečeno nedeljo društvo za tujski promet v Rajhenburgu f v vseh prostorih restavracije »Unschuld" je v vsakem oziru vkljub tajnemu in odkntema rovanju in to od strani, ki bi bile v prvi vrsti poklicane, če ne sodelovati, pa vsaj podpirati, nad vse pričakovanje izborno uspela. Udeležba, posebno od zunaj, je bila prav lepa. rjotomcrsHi oHraj. u Iz Križevee pri Ljutomeru. Dragi čitatelj se še menda spominjaš dopisa v »Nar. L." št. 43. o našem g. župniku. Stalo je tam med drugim: „Če pa si klerikalec, pa lahko storiš vse, kar se ti zljubi, in toliko da ti končno še pri spovedi ne rečejo: »Dobro si storil" — ali pa se še celo to zgodi." — 'Takoj en dokaz: Tukaj biva neki vdovec, ki je seveda oberklerikalec. Ta se je zagledal v neko vdovo ter pričel prav pridno k njej zahajati, posebno ponoči, ter se prav po bratsko z njo zabavljal. — Ker pa je ta vdova daleč naokoli znana kot zapeljivka, je vdovcu neka poštena žena to očitala. A kak je bil odgovor: »G. župnik so mi pri spovedi dovolili, da smem imeti dekline, da smem biti zaljubljen!" — A, če pa bi to storil kak naprednjak, bi g. žumik takoj zagrozil, da bo javil na »Upravništvo v pekel," da mu hudiči takoj pripravijo tamkaj ležišče itd. Za vraga, taka je toraj pravica! — Zatoraj naj vsak, kateri • bode to čital, vzame vsaj v nedeljo molitvene bukvice, ter naj zmoli litanije, h koncu pa pristavi: »Našega logarovskega župana ter našega križevskega župnika, reši nas, o gospod! u Iz Logarovec pri sv. Križu na Murskem polju. Našemu županu bi stavil sledeča vprašanja: 1. Kak« morete Vi navadno občinsko cesto kar za okrajno spoznati? 2. Kako pridete do tega, da zvezno občino Kokoriče silite, da bi Vam na Vašo občinsko cesto, katero samo Vi za okrajno spoznate, prod navozila? 3. Zakaj ste se zavezali, da dobi vsak kateri zapelje svoj odločeni delež, od vsakega kapa 1/4 1 žganja pri nekem žganjetočcu ? Zakaj ste nekemu posestniku kateri ima 14 kupov odločenih, nekoč v gostilni rekli: »Ti boš vozil 1 kup manj, ako nam ne boš delal ovire." — Tako toraj, to so glavna vprašanja, katera bi naj Vi dobro premislili. Iz te moke ne bo kruha. Če pa slučajno ne bi razumeli, ker bi imeli morda zmedeno pamet vsled velikih skrbi z lovom in županskim stolcem, sem Vam na uslugo, ter Vam nekoliko pojasnim: Če vzamemo prvo točko, mislim, da se občinska cesta v okrajno ne da spremeniti samo od enega župana. — Naša dolžnost pa je, da redno nadelujemo okrajne in svoje občinske ceste, ne pa še povrh Vaše. — Iz tretje točke je razvidno, da Vi s svojim blagajničarjem ljudstvo motite ter lovite v zanjke. Opozarjamo Vas, da mirujete ter ne razburjate ljudstva v gostilnah, kakor je to storil Vaš denarničar. Pripeti se Vam sicer lahko enako. Pomnite to! o Iz Radgone. Vojno ministerstvo je dovolilo, da se za eden oddelek 16. huzarskega polka zgradijo še naslednja poslopja: velika, pokrita jahalnica, hlevi za dva eskadrona, veliko dvonadstropno poslopje za moštvo, hlev za zelo bolne in drug hlev za bolehne konje ter ko-vačnica in zapor. Jahalnica je malo da ne že gotova in tudi druge gradnje napredujejo. a Iz Gornje Radgone. Dasi je bilo v septembru zelo slabo vreme, vendar vino ne bo kaj slabše, kakor lansko leto; tudi dosti manj ga ne bo. Kupci se že oglašajo. Iz Gornje Radgone. Franc Spren-ser, ki je služil pri posestniku Jakobu Koblerju v Črešnjevcih, se je ponesrečil na ta način, da ga je gonilni jermen pri mlatilnici tako prijel, da mu je odtrgalo palec desne roke. Kriv si je popolnoma sam, ker se je to zgodilo vsled lastne nepaznrsti. v Radgonska mestna občina je uredila v Črešnjevcih in sedaj tudi v Borecih opekarno, ki stane 350 tisoč kron. Pripomniti je treba, da je v Avstriji le nekoliko takih tvornic in sicer v Galiciji. d Ženska podružnica CMD. v Ljutomeru se je ustanovila v nedeljo dne 17. t. m. ob prav lepi udeležbi, Potovalni učitelj g. Ivan Prekoršek je obširno predaval o nemštvu na Spodnjem Štajerskem ter govoril na kratko o nalogah, katerim naj posveti narodno ženstvo svojo pozornost. V odbor nove podružnice so bile izvoljene: predsednica ga dr. Grossma-nova, namestnica ga Seršenova, tajnica ga Mihaličeva, namestnica gca Jetica Škrlečeva, blagajničarka gca Mara Ko-cuvanova, namestnica gca Angela Kar-bova, odbornice gca Olga Cvahte in gca Mimika Smodiš. Novi narodni postojanki mnogo uspehov! Mariborski okraj. m Iz Maribora. »Narodni Dnev." je prinesel vest, da je hotel neki neznan zlikovec vlomiti v Wertheimovo blagajno na glavnem kolodvoru ia da imajo na sumu prižigača Alojza Schlick. — Kakor je sodnijska preiskava, ki se je uvedla proti neznanemu zločincu, dognala, je Schlick popolnoma nedolžen, ker se niti za V4 ure ni odstranil od svojih tovarišev in toraj ni mogoče, da bi zamogel izvršiti dolgotrajno preddelo za tatvino. m Selnica ob Dravi. Prva narodna veselica z vinsko trgatvijo, katero so priredili narodni mladeniči dne 24. vinotoka v prid družbi Ciril-Meto-dovi v gostilni g. Antona Mesariča, se je, dasi so izostali pričakovani sosedi, in vkljub nasprotovanju sovražnikov jako dobro obnesla. — Prisrčno zahvalo izrekamo vsem darovalcem, kateri so nam k veselici veliko pripomogli. Odbor. z Umrl je 18. tm. župnik A. Vojsk pri Sp. Kungoti, star 56 let. Vojsk je rojen Središčan. v Od Sv. Marjete na Pesnici. 17. t. m. je 17 letni viničarski sin Ivan Macun iz Grada v občini Dragučova streljal s pištolo. Da bi hitreje streljal, je še vročo cev z novega nabasal, pri tem se je pa smodnik vnel in strel je zadel Macuna v desno roko ter ga zelo težko ranil. Lahkomiselni mladini bi se moralo to prepovedati. ▼ Iz Slivnice pri Maribora. V nedeljo dne 17. tm. se je vozil 70 letni S. Čelan iz Slivnice v Radvanje. Ker je bil atrnjen, je na vozn zaspal, a v bližini vindenavske graščine je v spanja padel z voza in se je na obrazn ranil. Bana sega od nst do levega ušesa, da si a prepeljali v mariborsko bolnišnico. v Ii Maribora. Orožništvoiz Gornje Sv. h ingote je privedlo na tukajšnje okrolno sodišče kočarja Petra Smrečnika, ki ima na Šoberskem svojo kočo. Sumi se, da je v godzdu umoril svojo ženo in sina. Predzadnjo nedeljo je še krmila svinje, potem: je pH izginila in našli so jo mrtvo v gozdu. Različni momenti govorijo, da jo je mož zadavil, kar pa on trdovratno taji. Iz Zgornjih Hoč. Pozdravljeni mi „Narodni List"! Ne zameri, da te zopet potrebujem. Spoznali smo sedaj nem-čurjo za vselej, kako mislijo. Ali tudi mi Slovenci vemo, kaj. nam je začeti. Kdor ni z nami, je proti nam. Posebno taki ljudje, ki radi slovenske groše jemljejo, potem pa Slovence v „Mar-bttrgerci" črnijo. To nam seveda ne škoduje, ker „Marbnrgerco" tudi pošteni Nemci imenujejo „SchmierOlzei-tung". Koga ta dopis zadevlje, vejo dotični sami. Naj ne mislijo, da smo jim nevoščljivi dušne hrane ptujskega „Štajerca in „Marburgerce", za katero vemo, kdo vam jo je naročil. Ne zamerite, ako vam torej »der arme Pohorski Pavliha" eno zapoje: Avgusta dne trinajstega je prišla v Gornjo Hočo marburgerca, Dopis lažniv prinesla bila en Na Ober-KiJtsch je prekršččn. Nekdo se z gnojnico umil, Da lepše lice bi dobil; Pa marburgerica tega ne zna, Preveč je zamazana. So zamorca umivali, Da beli bi postal, Pa čimbolj so ga opirali, Bolj črn je vedno bil. Tako so ti ljudje, Sedaj pokazali, Da nemški so možje; Pa le naprej tako, Saj dolgo več ne bo, Da s površja zemlje Nemčurstvo zginilo bo. Lažnivi dopisnik „Mariboržankeu bode zopet študiral, kdo je to priobčil. Ali povem ti, da za pravega ne veš. Se še spominjate, g. župan Koren, kaj je bilo 17. avgusta zvečer ob polu 10. uri. Šel je mimo neki potnik in je slišal, kako so v vaši hiši padale psovke semintje. Če bi bile te psovke kamenje, gotcvo bi bil eden mrtev. Hahahaha! w Japonski Mikado.. u Po lovu brata ustrelil. Dne 11. septembra sta lovila v Morju pri Fra-mu učitelj Friderik Lešnik iz Poličan in njegov brat Ferdinand Lešnik, mlinar iz Frama. Po končanem lovu sta šla proti Framu in pri tem pozabila vzeti naboje iz pušk, ali pa vsaj peteline odpeti. Pri hoji se je Ferdinandu izpodtaknilo, da je nehote segel po petelina, na kar se je pnška izprožila, da je sekanec žletel bratu Friderika v hrbet, vsled česar je še, iig pota doma umri. Mariborsko sodišče jtf-^daflob-sodilo brata Ferdiuanda "samo na 14 dni strogega zapora, ker je že itak z izgubo dragega mu br*ta; občutno, kaznovan. . | «t HJsJ.\ a Štajerski deželni šolski svet je sklenil razširiti dvorazredno ljudsk k. St 40.128 " !I, 6.084 ; Razglas. Štajerski deželni odbor je sklenil, v svrho dobrega podučeuja vlničarjev o obdelovanju amerikanskih trt, o gojenju drevesnic, kakor tudi o novonasajenjn drevesnic, prirediti tudi v letu 1910 na vsaki sledečih šol samostojni viničarski tečaj in sicer na: 1. 2. 3. 4. 5. >K & it "