»Italicum« in slovenska manjšina Nutrije pricapljale do Gorice Slovenski in italijanski dijaki skupaj za dan Zemlje
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 96 (21.333) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
NEDELJA, 26. APRILA 2015
Ponatis naslovne strani Partizanskega dnevnika, ki je izšel na jutrijšnji dan pred 70 leti na 10. strani
»ARTIANSkl DNEVNIk
O ï. -V S I L O QSYO»OPIH«E FHOKTE
L PBIHORSKO IN GORENJSKO
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 771124 666007
50 426
Prosek in Kranjska Gora, vmes pa strah
SandorTence
Pred leti je tržaški duhovnik Mario Vatta na Dolgi kroni v dolinski občini načrtoval manjši sprejemni center za ljudi, ki so prestali odvisnost od drog. Poleg bivalnih prostorov je skupnost San Martino al Campo imela v mislih tudi delavnico, kjer bi se nekdanji odvisniki preizkusili v mizarski obrti. Načrt je padel v vodo zaradi nasprotovanja domačega prebivalstva in neodločenosti levo usmerjene Občine Dolina. Še danes imam pred seboj zadrego tedanjega župana Marina Pečenika, ki mi je razlagal, da osebno podpira duhovnikov načrt, kot župan pa mora prisluhniti mnenju občanov.
Vsi na papirju sočustvujemo s težavami in tragedijami drugih, ko se ta stiska pojavi pred našimi vrati pa se spremenimo. Naj bodo to Romi, takšni ali drugačni odvisniki ter pri-bežniki. Kritiziramo Evropo, da nič ne naredi za Afričane, ki umirajo na morju, ko bi morali sami nekaj konkretnega storiti pa najdemo takšne ali drugačne izgovore za našo sebičnost.
Zadnji primer se nanaša na begunce na Trbižu in na odmeve v sosednji Kranjski Gori. V Furlanijo-Julijsko krajino je v zadnjih tednih res prišlo precejšnje število pribežnikov, ki pa nikakor ni primerljivo s številom pribežnikov na Siciliji in v drugih deželah italijanskega Juga.
Tam obstajajo sprejemni centri, ki v nemogočih razmerah gostijo več tisoč ljudi, v Kranjski Gori pa domačine skrbi 40 (štirideset) beguncev v nekdanji stražarnici na italijanski strani nekdanje državne meje. Njihov prihod, pravijo v Ratečah, bi ogrožal tamkajšnji turizem, zato načrtujejo skupno akcijo s Trbižem, da bi oblasti nezaželene prišleke poslale drugam.
Takšne reakcije na srečo nismo doživeli na Proseku in Kontovelu, kjer je čez noč prišlo 43 pribežnikov. Res je, da so ostali le nekaj dni, v krajevnem okolju pa ni bilo nobenega haloja. Slišati je bilo sicer nekaj kritik in negodovanj »fiziološke narave«, a brez ekce-sov in pretiravanj.
Vsi smo krvavi pod kožo in se obenem razlikujemo drug od drugega. Nobenega moraliziranja, a ko sem prebral zgodbo iz Rateč in o strahu pred prihodom štiridesetih pribež-nikov, sem se vprašal kdo smo in kam gremo.
25. APRIL - 70-letnico osvoboditve z velikim poudarkom obeležili po vsej državi
Svoboda ni enkrat za vselej, braniti jo moramo vsak dan
Poleg osrednje slovesnosti v Rižarni številne proslave na Tržaškem in Goriškem

NARAVNA KATASTROFA - Včeraj zjutraj
Silovit potres v Nepalu
Po zadnjih neuradnih podatkih je umrlo več kot dva tisoč ljudi, mnoge še pogrešajo
TRST, GORICA - Tako kot po vsej Italiji, so se tudi v naših krajih spomnili 70. obletnice osvoboditve izpod nacifašizma. Osrednja svečanost je bila v tržaški Rižarni, kjer so poudarili aktualnost odporništva ter pomen vzgoje za mir, strpnost in svobodo. Ob tem je na Tržaškem in Goriškem potekal niz svečanosti, na katerih so ob pomenu odporništva poudarili predvsem potrebo po solidarnosti.
Osrednja državna svečanost pa je potekala v Milanu ob prisotnosti predsednika republike Sergia Mattarelle, ki se je med drugim spomnil tako partizanov kot pripadnikov vojaškega osvobodilnega korpusa in vseh tistih, ki so na najrazličnejše načine pomagali pri odporni-štvu in reševali življenja. V tem okviru je omenil tudi padovanske sestre Martini in redovnika Placida Corteseja, ki je pomagal mnogim Slovencem in so ga nacisti umorili prav v Trstu.
Sporna utemeljitev preklica priznanja
Na 3. strani
Velik uspeh pobude Primorci beremo
Na 6. strani
Giovanni Allevi danes v Rossettiju
Na 6. strani
Do zadnje sape za avtonomijo
Na 15. strani
Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo.
Dr. Giuseppe CARAGLIU
torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom,
še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom
od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00
Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345.
2
Nedelja, 26. aprila 2015
SVET
/
NARAVNA KATASTROFA - Žarišče 80 kilometrov od prestolnice Katmandu
Nepal prizadel silovit potres Doslej že več kot dva tisoč mrtvih
KATMANDU - Nepal je včeraj prizadel silovit potres z magnitudo 7,9, v katerem je po najnovejših podatkih tamkajšnje policije umrlo več kot 2000 ljudi, mnoge pa še pogrešajo. Potres je smrtne žrtve zahteval tudi v več sosednjih državah. Ne-palske oblasti so po naravni nesreči razglasile izredne razmere in prosile za pomoč mednarodno skupnost. Žarišče potresa je bilo 81 kilometrov severozahodno od ne-palske prestolnice Katmandu, in sicer 15 kilometrov pod površjem Zemlje. Tla so se prvič stresla ob 11.55 po lokalnem času (8.11 po srednjeevropskem času).
Na območju so zabeležili še številne popotresne sunke. Kot sta za Slovensko tiskovno agencijo povedala Primož in Neža Podobnik, Slovenca, ki že tri leta živita v Pokhari, kakih 70 kilometrov oddaljeni od žarišča, je bil potres zelo močan in dolg, po-potresnih sunkov pa ne štejejo več.
V Katmanduju so se zaradi potresa zrušile številne zgradbe, zaradi česar so po ocenah oblasti pod ruševinami ujeti številni ljudje. Med drugim se je zrušil znameniti devetnadstropni stolp Dharahara iz 19. sto-
letja, v ruševinah katerega naj bi bilo najmanj 50 ljudi. Potres je v Himalaji sprožil več plazov. Med njimi je eden zasul bazni tabor, kjer je po dosedanjih podatkih umrlo deset ljudi, med katerimi so tudi tuji planinci.
V Nepalu je sicer trenutno vrhunec pohodniške in alpinistične sezone, zaradi česar je v tej himalajski državi na tisoče tujih turistov. »Trudimo se priti do čim večjega števila poškodovanih. Na območju se lahko trenutno nahaja najmanj 1000 ljudi,« je povedal Gyanendra Shrestha z ministrstva za turizem.
Na pohodniških odpravah v tej državi se po podatkih slovenskega zunanjega ministrstva nahajata najmanj dve skupini, v katerih so tudi slovenski državljani. Trije med njimi so se že javili svojcem in potrdili, da niso poškodovani oziroma kako drugače ogroženi. Glede ostalih ministrstvo nima informacij, saj naj bi se nahajali v skupinah, ki naj bi bile trenutno na območju izven dosega telefonskega signala.
Potres je prizadel najmanj 29 od 75 pokrajin. Vlada Nepala je na prizadetih ob-
Reševalci na delu v hudo prizadetem glavnem mestu Katmandu
ansa
močjih razglasila izredno stanje in mednarodno skupnost zaprosila za humanitarno pomoč. Nepalski premier Sushil Koi-rala je zaradi razmer v državi prekinil obisk v Bangkoku in Džakarti. »Reševalne ekipe so še na delu. Bojimo se, da lahko število žrtev naraste, medtem ko kopljemo pod ruševinami,« je povedal tiskovni predstavnik policije Kamal Singh Bam.
Nepalu že prihajajo naproti številne države. ZDA so napovedale, da bodo v Nepal napotile skupino strokovnjakov za odziv ob naravnih nesrečah. Za najnujnejše potrebe po potresu pa bodo namenile milijon dolarjev. Rusko ministrstvo za civilno zaščito pa je sporočilo, da bo Rusija na prizadeta območja poslala kakih 50 strokovnjakov in tehnično opremo.
Pomoč Nepalu je pred tem napovedal tudi francoski predsednik François Hollande. Kot je dejal, se je Francija pripravljena odzvati na kakršno koli prošnjo Nepala po pomoči. Tudi italijanski premier Matteo Renzi je Nepalcem obljubil pomoč Italije v težkih trenutkih po naravni katastrofi. (STA)
»To je prava kulturna katastrofa«
Cim je izvedel za potres v Nepalu, je začel Dušan Jelinčič brskati po spletu, da bi izvedel, kaj se je tam zgodilo in kakšne posledice je pustila za sabo naravna katastrofa.
Jelinčič se na Nepal in Katmandu spozna. Iz nepalskega glavnega mesta je startal njegov prvi zmagoviti himalajski pohod, ki ga je privedel daljnega 4. avgusta 1986 na vrh Broad Peaka. Bil je prvi človek iz Furlaije-Julijske krajine, ki je bil stopil na vrh osemtisočaka. Slabi dve desetletji pozneje (2. avgusta 2003) je sledil še Gašerbrum 2, vmes, leta '90 neuspeli poskus na Everest. Številna njegova književna dela sodijo v sklop gorske literature; zanje je prejel tudi kopico nagrad in priznanj.
Eno od najbolj znanih je poimenoval po enemu od tisočakov -Umor na K2, čeprav je drugi najvišji vrh na svetu v pogorju Karakorum oddaljen kakih 1500 kilometrov od Nepala.
Kolikokrat ste že bili v Nepalu?
Petkrat, zadnjič pred slabimi petnajstimi leti.
Ste se peljali skozi Katmandu?
Seveda. Od tam startajo odprave na Himalajo.
Kakšno mesto je Katmandu?
Mesto z neverjetno kulturno dediščino. Zato je potres, po tistem, kar mi je uspelo izvedeti preko spleta, povzročil pravcato kulturno katastrofo. Vse hinduistične pagode, ki so bile značilnost in znamenitost ne samo Katmanduja temveč tudi bližnjega mesteca Patan, so porušene. Glavna trga v obeh mestih sta porušena. Vse to pa je bilo mogoče predvideti.
Dušan Jelinčič
arhiv
Zakaj?
Ker so bila poslopja v mestu zgrajena iz opek in blata. Mesto je staro vsega 600 ali 800 let, je bilo pa bogato s pričevalci takratnega časa. Zato se je Unesco tudi odločil, da ga vpiše v svetovno dediščino in zaščiti. Ampak ...
Ampak?
Ko sem bil v devetdesetih letih zadnjič tam, so bili nameščeni zidarski odri za utrditev starih poslopij, a kaže, da tisto delo ni bilo dokončano. Porušen je bil tudi ogromen, kakih 60 metrov visok stolp Dharahara, ki si ga ob prihodu z avtobusom v mesto videl na kilometre daleč.
Treslo pa se je tudi v hribih.
Da, plaz se je usul z Everesta in zgrmel v Tiho dolino, najvišjo dolino na svetu. Do nje pelje najbolj lahka pot na goro sveta. Kaže, da je plaz zasul tabor 1 in tabor 2 na višini 6 tisoč oziroma 6.500 metrov, od koder odhajajo alpinistične odprave na goro.
Kakšne druge posledice bo imel potres?
Katastrofa bi znala imeti hude posledice na turizem, saj Nepal živi od turizma.
M.K.
Vabilo na občni zbor Zadruge PD
Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik d.z., sklicuje redni občni zbor v prvem sklicu dne 27. aprila 2015, ob 10.00 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6, Trst, in v drugem sklicu v torek, 28. aprila 2015 ob 18.00 v Kulturnem domu Prosek Kontovel na Proseku št. 2, v Trstu.
Pravico do udeležbe imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v zadrugo en dan pred občnim zborom.
Volilno pravico imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v Zadrugo pred 28. januarjem 2015. Ob prijavi na občnem zboru bo moral vsak član predložiti veljaven osebni dokument.
Član, ki se občnega zbora ne more osebno udeležiti, lahko pooblasti drugega člana, da ga zastopa. Zato mora izstriči ob strani objavljeno pooblastilo, ga izpolniti z imenom in priimkom, za članice tudi z dekliškim priimkom, s številko izkaznice in podpisati. Pooblastilo
lahko tudi prepiše in podpiše. Na osnovi pravilnika ima vsak član - fizična oseba pravico, da zastopa največ pet drugih članov - fizičnih oseb.
Društva in pravne osebe zastopa predsednik. Če zastopstvo prevzame odbornik, mora predložiti izjavo, s katero ga je predsednik pooblastil. V pooblastilu morajo biti navedeni ime in priimek, datum in kraj rojstva ter funkcija pooblaščenega.
Upravni odbor Zadruge PD
Dnevni red:
1.	otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske komisije in skrutinatorjev;
2.	poročilo Upravnega odbora o poslovanju v letu 2014;
3.	predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2014;
4.	poročilo Nadzornega odbora;
5.	razprava o obračunu in odobritev;
6.	izvolitev Nadzornega odbora, predsednika Nadzornega odbora in določitev honorarjev;
7.	stanje na Primorskem dnevniku.
POOBLASTILO
Podpisani/a........................................................................................................
(članska izkaznica št.................)
pooblaščam člana/ico.............................................................................................
da me zastopa na rednem občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik v prvem sklicu v ponedeljek, 27. aprila 2015 ob 10. 00 na sedežu zadruge Ul. Montecchi, 6 Trst, v drugem sklicu v torek, 28. aprila 2015, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel na Proseku št. 2, v Trstu in že vnaprej odobrim njegove/njene odločitve.
Datum................................
Zadruga Primorski dnevnik s.c.p.a - d.z.
Podpis .
I
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 26. aprila 2015
3
rim - Poslanka Tamara Blažina bo podprla t. i. italicum
»Za Slovence smo dosegli to, kar se je doseči dalo«
Slovenska parlamentarka se v sklopu DS prepoznava v »razcefrani« manjšini
RIM - Slovenska parlamentarka Tamara Blažina bo glasovala za novo volilno zakonodajo za poslansko zbornico, ki je znana kot italicum. Za to se je odločila kljub temu, da ni ravno pristašinja Mattea Renzija, do katerega je bila v preteklosti večkrat kritična. Očitala mu ni toliko vsebine predlaganih reform, kot pa način postopanja v odnosu do parlamenta in tudi do različno mislečih v Demokratski stranki.
Poslanka Blažina zakaj boste podprli takšen volilni zakon?
Besedilo zakona, ki ga je odobril senat, je veliko boljše od tistega, ki smo ga svoj čas v prvem branju odobrili v poslanski zbornici. Noben volilni zakon ni brezhiben, zdi pa se mi, da je senat le rešil nekatere probleme.
V	čem se je zakon izboljšal?
Zmanjšal se je vstopni volilni
prag, ki sedaj znaša tri odstotke, tako da bo nova poslanska zbornica kar se da reprezentativna. Nova zakonodaja vsebuje dobra jamstva za enakost spolov, kot tretje pa bi izpostavila višji prag za t.i. večinsko nagrado.
Tudi v novi zbornici pa bodo sedeli poslanci, ki jih bodo imenovala tajništva strank mimo volje volivcev...
V	začetku je kazalo, da bodo vsi poslanci in poslanke vnaprej znani, ker bodo imenovani od strankarskih
Poslanka Tamara Blažina bo glasovala za volilni zakon, ki je znan kot italicum
arhiv
vrhov. Senatorji so na srečo spremenili nekatera pravila.
Za kakšne spremembe gre?
Vnaprej bodo določeni le nosilci kandidatnih list, ostali pa bodo izvoljeni s preferencami. Ponavljam. Ta zakon ni perfekten in tudi ni takšen kot sem si ga želela, a je precej boljši od prvotnega predloga.
Kako bo z izvolitvijo slovenskega poslanca ali poslanke?
V senatu je prodrl popravek, ki ga je v dogovoru z menoj predložil
Francesco Russo. Ta popravek določa, da bo eno od volilnih okrožij v FJK začrtano z namenom omogočanja parlamentarne dostopnosti oziroma zastopanosti slovenske manjšine. To je v duhu člena 26 zaščitnega zakona.
V zvezi s Slovenci v prihodnjih dneh ni pričakovati sprememb?
Mislim, da ne. Komisija je v celoti potrdila senatno besedilo in vlada si bo prizadevala, da se zakon ne "vrne" v senat. Tam ima namreč vlada tesno večino in Renzi noče tvegati poraza.
Ali se ni dalo za Slovence doseči kaj več?
Kar zadeva manjšino smo dosegli to, kar se je v teh političnih in parlamentarnih pogojih dalo doseči. Drugi predlog, ki ga zagovarja en del Slovencev, se je namreč zavzemal za olajšano izvolitev poslanca manjšinske stranke, in ne manjšine kot take.
Volilni zakon predstavlja velik preizkusni kamen za Renzija in za vašo stranko, kjer so polemike in razhajanja na dnevnem redu. Kako gledate na ta dogajanja?
Ta bitka za volilni zakon v DS ni najbolj primerna.
Zakaj ne?
Bolj umestno bi bilo, da bi se borili za druge zadeve, začenši z novim senatom in ustavnimi reformami. Reforma senata ni dobra reforma, žal.
Če se ne motim, se vi prištevate k manjšini v DS?
Tako je. Bom pa vseeno premišljeno podprla to volilno zakonodajo.
Ali ni to v nasprotju s stališči tistih, ki v stranki kritizirajo Renzija?
Manjšina v DS je, če lahko tako rečem, zelo razcefrana. Mislim, da bi se morala odločneje boriti proti drugim Renzijevim predlogom in ne proti volilnemu zakonu.
S.T.
Jadranka Šturm Kocjan gostja Radia Trst A
TRST - Današnja Istrska srečanja na Radiu Trst A bodo gostila Jadranko Šturm Kocjan, ki se je mnogi spominjajo kot generalne konzulke Republike Slovenije v Trstu. Šturm Kocjanova končuje svoj mandat veleposlanice v Bukarešti, kjer je stkala pomembne stike na političnem, kulturnem in gospodarskem področju med Romunijo in Slovenijo, pravzaprav je bila prva slovenska diplomatka v romunski prestolnici. Istrska srečanja, ki jih pripravlja in vodi Loredana Gec, bodo na sporedu ob 14.15
Izlet na milanski Expo
TRST - Svet slovenskih organizacij v sodelovanju s Slovensko prosveto, ZCPZ-TS, ZCPZ-GO, Zvezo slovenske katoliške prosvete in Združenjem Blanchin organizira v petek, 15. maja 2015 udeležbo na predstavitvi slovenske manjšine v Italiji, ki bo potekala v okviru Svetovne razstave EXPO 2015 v Milanu. Prevoz z avtobusom iz Gorice in Trsta. Podrobne informacije na goriškem (0481536455), tržaškem (040-3481586) in videmskem (0432-701455) uradu Sveta slovenskih organizacij.
Glasovi svetov in SLORI
TRST - Na Radiu Trst A bo danes ob 12. uri na sporedu oddaja Glasovi svetov, ki jo soustvarjajo s programom Ars Radija Slovenije in slovenskim programom ORF v Celovcu. Ob 17.30 pa boste lahko poslušali drugi in zadnji del posveta, ki ga je v petek 10. aprila priredil SLO-RI v sodelovanju z RAI in Primorskim dnevnikom, z naslovom Manjšina v očeh nove generacije.
rim - Primer Parida Morija
Preklic državnega priznanja, a s precej sporno utemeljitvijo
Fašist Paride Mori, ki je padel v Sloveniji
RIM - Predsedstvo vlade je - kot smo poročali - preklicalo državno priznanje za fašista Parida Morija, ki ga je njegova družina prejela ob dnevu spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre. Novico o preklicu priznanja sta predsinočnjim posredovala javnosti poslanca Demokratske stranke iz Parme (od tam je bil doma Mori) Patrizia Maestri in Giuseppe Romanini. Izrazila sta zadovoljstvo za preklic in izrazila upanje, da bo vlada korenito spremenila kriterije za podelitev priznanj, ki so jih dobili ne samo kolaboracioni-sti, temveč tudi vojni zločinci.
Delno zadovoljen s preklicem priznanja je poslanec SEL Giovanni Pa-
glia, ki je - podobno kot kolega od DS - vseskozi pozorno spremljal primer Mori. Poslancu ni všeč utemeljitev preklica priznanja fašistu, ki je padel v bitki s slovenskimi partizani. Namesto, da bi komisija jasno povedala, da se je Mori boril na strani Salojske republike in torej kolaboracionistov, se preklic »obeša« na dejstvo, da je častnik padel v boju in ne kot žrtev zasede. Takšna argumentacija se Paglii zdi nesprejemljiva, zato bosta on in njegova stranka - piše v sporočilu za javnost -še odločneje zahtevala čisto drugačna merila za podeljevanja teh priznanj, do katerih nimajo pravice tisti, ki so se borili na strani nacifašistov.
Standardni projekt
LEX
Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji
REGIONE AUTONOMA FRIULI VINtZIA GIUUA
Vas vabita na zaključni posvet projekta
VLOGA NARODNIH MANJŠIN V PROSTORU SEVERNEGA JADRANA
V sredo, 29. aprila 2015, ob 9.30
Velika reprezentančna dvorana AD FJK Veliki trg 1, Trst
Uvodni pozdrav: Debora SERRACCHIANI
Sodelovali bodo: Roberto COSOLINI, Loredana PANARITI, Bojan BREZIGAR, Paolo POSSAMAI, Maurizio TREMUL Miloš BUDIN in Gorazd ŽMAVC.
Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.
Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev
+ Ministem dell'Economia e '■' delle Finanze
¿ S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi...
iEbÄ
Sklad I Fondazione
Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom.
Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru.
KMEČKA
associazione agricoltori
ZVEZA
KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja prispevka 5 tisočink.
Vsem, ki bodo 5 tisočink namenili skladu, bo KZ priznavala popust pri izpolnjevanju obrazca 730.
Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je
Gorica
Korzo Verdi 51 tel. 0481 82570 fax 0481 549824
Trst
ul. Ghega 2 tel. 040 362941 fax 040 361389
Čedad
ul.Manzoni 31 tel./fax 0432 703119
4	Nedelja, 26. aprila 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
70. obletnica osvoboditve - Množično obiskana osrednja slovesnost v Rižarni
Tudi po sedemdesetih letih je odporništvo še vedno aktualno
Veliko predstavnikov oblasti, verskih skupnosti in civilne družbe - Govori, polaganje vencev, verski obredi in koncert TPPZ Pinko Tomažič
fotografij na
www.primorski.eu
Pogled na množico v Rižarni (levo) in sindikalist Antonio Palmieri med govorom (spodaj)
fotodamj@n
Minilo je sedemdeset let, toda odporništvo je in bo vedno ostalo aktualno, ker se je rodilo iz istih načel, ki nam tudi danes pomagajo, da odženemo nove prikazni diskriminacije in sovraštva. Tako je med drugim dejal tržaški župan Roberto Cosolini v svojem govoru na včerajšnji osrednji svečanosti ob 70. obletnici osvoboditve izpod nacifašizma, ki je dopoldne potekala v tržaški Rižarni. Tam se je zbrala velika množica ljudi, v kateri so bili predstavniki civilnih in vojaških oblasti, verskih skupnosti, organizacij bivših borcev, de-portirancev in političnih preganjancev (med temi je sedel tudi pisatelj Boris Pahor, prvič pa je bil prisoten tudi prapor Judovske brigade), skavtov, sindikatov, političnih strank ter civilne družbe, predvsem pa zelo veliko občanov vseh starosti.
Poudarek o vedno aktualnih vrednotah odporništva je izzvenel ne samo iz besed osrednjih govornikov, tržaškega žu-
pana Cosolinija in dolinskega župana San-dyja Kluna (o njih poročamo na drugem mestu), ampak tudi iz nastopov mlade dijakinje Irine Goruppi in sindikalista Antonia Palmierija. Goruppijeva je podala svojo izkušnjo obiska nacističnega taborišča Auschwitz, kjer v tišini še vedno odmevajo kriki žrtev, ki spodbujajo k prizadevanju za preprečevanje ponavljanja takih grozot ter za medsebojno spoštovanje in sprejemanje razlik. Palmieri pa je opozoril na stisko sodobnega človeka, ki ga bremeni nešteto obveznosti in tvega, da zapade lažnim mitom. Zato je prav priti v Rižarno in razmisliti o vrednotah, ki so vedno iste, zaobjete v besedi svoboda: gre za svobodo misli, govora, za pravično družbo, za pravico do dostojnega dela, ustvarjanja družine in brezskrbne starosti, je poudaril Palmieri.
Spored svečanosti, na kateri je bil prisoten častni vod italijanske vojske, je obsegal tudi polaganje vencev in verske obre-
Svečanost se je sklenila s koncertom TPPZ Pinko Tomažič
fotodamj@n
de. Pri tem je tržaški nadškof Giampaolo Crepaldio omenil tako genocide dvajsetega stoletja (najprej tistega nad Armenci, nato tiste, ki sta jih zagrešila nacizem in stalinizem, pa tudi genocide v Kambodži, Ruandi in Bosni), ter današnje nasilje nad kristjani. Crepaldi se je navezal na besede papeža Frančiška v Redipulji, na tisti usodni »kaj me briga«, zato se je treba spominjati in biti budni, je dejal nadškof. Molitve so opravili tudi grško-pravoslavni ar-himandrit Gregorios Miliaris, srbsko-pra-voslavni paroh Raško Radovic ter evangeličanska pastorka Ulrike Eicher, ki je pozvala k minuti molka za žrtve.
Ob koncu svečanosti je stekel koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, katerega člani so se na začetku spomnili stoletnice rojstva Pinka Tomažiča, po katerem je zbor poimenovan.
Ivan Žerjal
Cosolini: Prepevajmo Bella ciao
»Rižarna pri Sveti Soboti predstavlja neizbrisen spomenik skrunitve liberalne družbe s strani nacifašizma.« Tako je v svojem govoru na včerajšnji svečanosti ob 70. obletnici osvoboditve, ki so ga prebrali tudi v slovenščini, dejal tržaški župan Cosolini. Tržaški prvi občan je poudaril zlasti aktualnost odporništva, kjer bila različnim izkušnjam skupna neizmerna ljubezen do svobode in miru, združena z voljo, da se Italiji povrne enotnost in dostojanstvo neodvisne države, partizani, narodnjaki, vojaki in tisti, ki so se uprli vpoklicu v fašistično vojsko, pa so očetje in matere italijanske demokracije in republiške ustave. Odporništvo je aktualno, tudi ker je »prežeto z istim čustvom piete-te in solidarnosti, z istim zavedanjem o enakosti vseh ljudi, ki nas
Roberto Cosolini
fotodamj@n
tudi danes silijo, da ne pokažemo hrbta množicam brezpravnih, ki nas vsakodnevno kličejo na pomoč!,« je dejal Cosolini, ki je posvaril pred nestrpnostjo, pomanjkanjem solidarnosti, zaničevanjem drugačnih in ravnodušnostjo ter pozval k prepevanju znane partizanske pesmi Bella ciao, ki jo je treba danes peti še glasneje kot nekoč. (iž)
Klun: Vzgajati za mir in svobodo
Mir in svoboda nista že ustaljeni pravici, saj je vsak dan potrebno delati za njuno ohranitev in utrditev in to predvsem v današnji družbi, kjer, pri določenih pogojih, lahko občasno ali celo sistemsko prevlada živalski nagon. Tako je v slovenščini in italijanščini dejal dolinski župan Sandy Klun, ki je tudi ob spominu na tisto, kar je v boju proti nacifašizmu pretrpela njegova družina, poudaril velik pomen šol in društev, kjer naj poteka vzgoja, ki naj bo strpna in pozitivna do sočloveka, javne ustanove in civilna družba pa morajo načrtovati in organizirati ter podpreti take pobude, ki opozarjajo na to, kar se ne sme ali se ne bi smelo več ponoviti. Sporočilo, ki ga geslo »Nikoli več!« nosi, je tudi to, da ne sme biti prostora za samozadovoljnost: »Ne sme biti prostora za brezbrižnost in za nedejavnost, ko bi pa nujno morali
Sandy Klun
fotodamj@n
ukrepati,« je dejal dolinski župan in pri tem omenil tudi tragedije iz bližnje preteklosti in današnjih dni, kot so tiste v Ruandi, Bosni, Darfurju, Siriji, Nigeriji in v Sredozemskem morju. Vendar ne smemo popustiti, saj »ne živimo za to, da bi javkali in se obračali nazaj, gledati moramo naprej, svoj pogled in misli usmeriti k soncu, k svetlobi, k boljšim časom,« je dejal Klun. (iž)
opčine - Kazahstanski ambasador v Rimu Jelemesov obiskal nekdanje rusko pokopališče
Hvaležni stisk rok v Štajbcah
Na pobudo Zorana Sosiča je skupina mladih fantov in deklet uredila prostor, kjer je bilo do leta 1962 pokopanih 29 ruskih vojakov, padlih v bitki za Opčine
videoposnetek na www.primorski.eu
Hvaležen stisk roke kazahstanskega veleposlanika v Rimu Andrijana Jeleme-sova vsem mladim openskim fantom je obeležil včerajšnjo krajšo slovesnost v Štajbcah blizu železniške postaje, na kraju, kjer so po koncu druge svetovne vojne pokopali 29 sovjetskih borcev Ruskega bataljona IX. korpusa.
Tisti kraj je bil - po prekopu trupel in njihovemu prenosu na tržaško vojaško pokopališče - od leta 1962 vse bolj zapuščen in zaraščen, da zidka ruskega pokopališča, kot so ga poimenovali domačini, v taki gošči skoraj ni bilo mogoče opaziti.
Pred nedavnim je dal nekdanji predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Zoran Sosič pobudo za počiščenje prostora. Sam je dal zgled, pridružil se mu je sin Martin, kaj kmalu pa še večja skupina openskih fantov in deklet, ki so - kot v sta-
rih časih - z udarniškim delom ob koncih tedna uredili območje in obnovili zidke, da je dobil prostor dostojen videz.
Na tem koščku kraške zemlje je včeraj postal kazahstanski veleposlanik v Ita-
Levo
kazahstanski veleposlanik Jelemesov je položil cvetje v spomin na ruske vojake; desno stisk roke fantom, ki so pomagali pri ureditvi prostora v Štajbcah
fotodamj@n
liji Andrijan Jelemesov. Srečal se je s predstavniki krajevne sekcije Vsedržavnega združenja partizanov-ANPI, s pobudnikom akcije za ureditev spominskega prostora Zoranom Sosičem in iz ust pokra-
jinske predsednice borčevske organizacije Stanke Hrovatin izvedel za zgodbo ruskih borcev IX. korpusa. Med vojno jih je zajela nemška armada, ob prihodu v naše kraje pa so dezertirali in se pridružili
partizanom. V bitki za Opčine so se sami javili za jurišni naskok na nemške postojanke okrog železniške postaje. V teh bojih je 2. maja 1945 padlo 29 sovjetskih borcev, ki so jih domačini pokopali v Štajb-cah.
Veleposlanik Jelemesov, ki se je prej poklonil ubitim borcem na tržaškem vojaškem pokopališču, je prisluhnil zgodbi in se zahvalil domačinom za skrb, ki so jo izkazali do spomina na ubite vojake. Ob majhno obeležje ob zidku nekdanjega pokopališča je položil šop rdečega in belega cvetja ter se rokoval s postrojenimi mladimi fanti, ki so dali svoj doprinos za ureditev območja, kjer so do leta 1962 počivali mladi fantje iz več tisoč kilometrov oddaljenih krajev, ki so dali svoja življenja za tukajšnji boljši jutri.
M.K.
/
DIJAKI DIZ JOŽEFA STEFANA NA GORIŠKEM KRASU
Nedelja, 26. aprila 2015
5
dolina - Enotna proslava ob občinskem spomeniku
Veličasten spomin na osvoboditev
Tako veličastnega spomina na osvoboditev izpod nacifašizma v dolinski občini že dolgo ni bilo. Odločitev občinske uprave, domačih kulturnih društev in organizacij ter sekcij Vsedržav-nega združenja partizanov ANPI za skupni poklon 70. obletnici odporništva ob velikem občinskem spomeniku v tamkajšnjem zelenem parku miru je bila pravšnja. Dovolj je bil pogled na množico ljudi, ki se je po sprevodu z dolinsko godbo na pihala Breg na čelu zbrala ob velikem občinskem spomeniku padlim v tamkajšnjem zelenem parku miru, in na številne sodelujoče na proslavi, in dobil si občutek, da boljše izbire ne bi moglo biti.
Pa tudi režija celotnega dogodka prekaljene Bože Hrvatič je bila slovesnosti primerna. Žalostinki ob polaganju vencev uprave in domačih društev in organizacij ter pozdravih so sledili nastopi mladih recitatorjev nižje srednje šole Simona Gregorčiča s črtico Matevža Haceta Streharjev Mirko, po nizu partizanskih pesmi dekliške skupine Primorsko pa je iz mladih grl izzvenel splet Kajuhovih poezij.
Pesmi moškega pevskega zbora Fran Venturini so uvedle govor zgodovinarja Gorazda Bajca, ki se je zaustavil ob pomenu dogodkov izpred sedmih desetleti, in o vlogi, ki so jo v epopeji osvoboditve imeli tukajšnji ljudje. Obenem pa je občinstvo slišalo opomin o nenehnem oživljanju spomina, saj le tako se bo mogoče izogniti tragedijam, kakršna je bila tista, ki se je zaključila v teh dneh pred sedemdesetimi leti.
Tudi zaključek prireditev je bil slovesen, s skupnim nastopom vseh moških pevskih zborov iz Brega. Člani zborov Valentin Vodnik iz Doline, Fran Venturini od Domja, Fantje izpod latnika iz Boljunca in noneta Primorsko iz Mačkolj so s spletom partizanskih pesmi ganili marsikoga od udeležencev proslave, še najbolj ganljivo in slovesno pa je bilo z zaključno, Vstajenjem Primorske, ki je spravila ljudi na noge, in še zapeli so zraven, v potrditev aktualnosti svetlih idealov boja proti nacifašizmu.
Levo župan Klun je polož
il venec občinske uprave pod budnim pogledom partizana Draga Slavca-Tita; desno zgoraj pogled na prizorišče; spodaj del soudeleženih v kulturnem programu
fotodamj@n
nabrežina - Polaganje vencev po vaseh in svečanost na glavnem trgu
Vrednote odporništva veljajo še danes
Govora župana Vladimirja Kukanje in kriškega predsednika VZPI-ANPI Jurija Zerialija - Vsem zagotoviti enake možnosti in enako dostojanstvo
Ohranjati spomin in vrednote od-porništva ter jih posredovati mlajšim rodovom, da bi iz njih črpali pogum, ki je danes še kako potreben, pa tudi zagotoviti svobodo, enakost in enako dostojanstvo vsem, saj je vsak človek najprej človek. To je sporočilo včerajšnje svečanosti ob 70. obletnici osvoboditve, ki je dopoldne potekala v Nabrežini pri spomeniku na vaškem trgu.
Dogajanje je predstavljalo vrhunec niza svečanosti, ko so predstavniki de-vinsko-nabrežinske uprave in krajevne sekcije VZPI-ANPI položili vence v raznih vaseh občine ter seveda v Nabrežini, kjer sta nastopila tudi nabrežinska godba in priložnostni zbor. Prisotne je pozdravil župan Vladimir Kukanja, ki je poudaril, kako vrednote odporništva veljajo še danes, ko se borimo proti drugačnim oblikam zatiranja, ki so vezane na vprašanja brezposelnosti, socialnih pravic in priseljevanja.
Osrednji govor je imel predsednik kriške sekcije VZPI-ANPI Jurij Zeriali, ki je uvodoma pozdravil odločitev pred-
Polaganje vencev ob spomenik na nabrežinskem trgu
fotodamj@n
sedstva italijanske vlade, da prekliče državno priznanje pokojnemu fašistu Parideju Moriju, saj s pristaši salojske republike in skrajno desničarskih organizaciji nimamo nič skupnega, ker spoštujemo našo zgodovino in ustavo, nastalo na osnovi narodno osvobodilne borbe.
sojanje drugačnosti ter na nesolidarno in nespoštljivo obravnavanje vprašanja priseljevanja. Vsem je treba zagotoviti svobodo ter enake možnosti v življenju in družbi oz. pri dostopu do dela, brez katerega oz. brez dostojanstva in gotovosti, ki ju delo nudi, ne pride do razvoja člo-
Dalje je govornik kritično opozoril na ob- veške osebe, je prepričan Zeriali.
sv. ana - Ob spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca
»Vzdrževanje idealov svobode«
Partizanske pesmi Marjetke Popovski in skupine Cvet v laseh, govor predstavnika VZPI-ANPI Dušana Kalca
Pred spomenikom padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca je včeraj dopoldne potekala svečanost ob prazniku osvoboditve, ki je letos, ob 70-letnici osvoboditve, zadobila še poseben pomen.
Marjetka Popovski in pevska skupina Cvet v laseh iz Izole, ki sta s svojim petjem obogatili spominsko slovesnost, sta s svojo svežino in zavzetostjo izpričali globok pomen ohranjanja bogate zakladnice partizanskih pesmi in njenih vrednot.
Tega pomena se je danes še kako važno zavedati, saj nam, kot je v svojem uvodnem nagovoru poudaril Predsednik Odbora za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca Adriano Dugulin, vse bolj preti pojemanje zgodovinskega spomina, s tem pa tudi vzdrževanja idealov svobode in demokracije. Nujno je zato najti pot, po kateri tudi v današnjem času krize naše družbe in njenih vrednot posredovati mladim generacijam spoštovanje do zgodovinskega spomina in s tem tudi upanje v boljšo prihodnost.
Vera v človeka in njegovo dostojanstvo, ki jo je odporništvo pred 70 le-
ti uspelo uveljaviti s svojo zmago nad na-cifašizmom, je v svojem osrednjem govoru potrdil novinar in predstavnik VZPI-ANPI Dušan Kalc, zveni v današnjem času vse bolj kot utopija. V krizi, s katero se sooča današnja družba, z naraščajočo brezposelnostjo mladim z vsakim dnem vse bolj zmanjkjuje perspektiv in upanja. Brez
Levo pevska skupina Cvet v laseh iz Izole; desno Dušan Kalc
fotodamj@n
pravice do dela namreč ni svobode ne enakopravnosti. V takšnih razmerah pa je demokracija v vse večji nevarnosti
Prav spomin na vse, ki so se v tedanjih težkih časih uprli strahovladi in slepi pokornosti, pa čeprav za ceno žrtvovanja svojih življenj, pa lahko služi današnjim generacijam kot zgled samostojnega odloča-
nja in hkrati kot opomin, da nima nihče pravice, pa niti v imenu nekakšne višje ekonomske logike, kratiti človekovih osnovnih življenjskih pravic, s tem pa tudi pravic naše in širše skupnosti do ohranjanja svojega kulturnega in s tem družbenega tkiva, in to tudi preko ohranjanja svojega zgodovinskega spomina. (mk)
gospodarstvo
Napori za
prihodnost
Alcatela
Nadaljujejo se prizadevanja za zagotovitev prihodnosti tovarne Alcatel-Lucent v tržaški industrijski coni. To podjetje je strateško in je temeljnega pomena za vso skupino Alcatel-Lucent. Fuzija s finsko mul-tinacionalko Nokia Corporation, ki je dejansko odkupila grupo Alcatel-Lucent, pa nima nobenega opravka oziroma ne bo vplivala na tržaški obrat. Tako vsaj zagotavljajo upravitelji družbe, zaposlene (približno 900 stalnih in prekarnih uslužbencev) pa vseeno skrbi usoda obrata. Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani, ki se je včeraj srečala s sindikati, se bo o tem jutri pogovarjala z odgovornimi Alcatel-Lucent z namenom, da pojasnijo načrte družbe, ki ima tovarni tudi v Vimercateju in v Rimu.
V Aristonu Veltroni in njegov zadnji film
Nekdanji minister in predstavnik Demokratske stranke Walter Veltroni se je ponovno preizkusil v vlogi režiserja. Danes bo v tržaškem kinu Ariston predstavil dokumentarec I bambini lo sanno (Otroci vedo), v katerem je intervjuval 39 otrok med 8. in 13. letom starosti. Pričetek ob 20. uri. To je drugi Vel-tronijev film po Quando c'era Ber-linguer (Ko je bil Berlinguer), ki je žel lep uspeh pri kritiki in pri gledalcih.
Jutri skupščina o reformi trga dela
V dvorani v Ul. Tarabocchia 3 (sedež SKP) bo jutri ob 17.30 govor o reformi trga dela (t.i.Jobs act). O tem bodo govorili sindikalist Giorgio Cremaschi, pravnik Franco Berti, član državnega vodstva SKP Roberta Fantozzi in pokrajinski tajnik FIOM Stefano Borini.
6
Nedelja, 26. aprila 2015
TRST
/
književnost - Pobuda Primorci beremo za branje slovenskih del
Primorci v osmih letih prebrali 45.667 knjig
V pobudo vključenih devet splošnih knjižnic vse primorske regije
Branje leposlovja je lahko razvedrilo, domišljisko potovanje, odkrivanje novih svetov v okolju in v sebi, soočanje z neznanim, odpiranje novih obzorij. Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da nam branje v slovenščini pomaga tudi pri ohranjanju stika z živim jezikom, kar je v primeru Slovencev, ki živimo v Italiji, še kako pomembno. Pisana beseda v knjigah je enkraten vir za širjenje besednega zaklada in utrjevanje jezika.
Pobuda Primorci beremo, ki nagovarja primorske bralce, naj sežejo po izvirnem slovenskem leposlovju, je prejšnji četrtek stopila v živo. Vanjo je vključenih devet splošnih knjižnic iz vse primorske regije, in sicer Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Kosovelova knjižnica Sežana, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin in Narodna in študijska knjiž-
nica iz Trsta. V okviru slednje se je za sodelovanje že od vsega začetka odločila tudi njena podružnica, Knjižnica D. Feigla iz Gorice, kasneje sta se ji pridružili še Občinska knjižnica iz Saleža in Knjižnica Pin-ka Tomažiča in tovarišev, letos pa se je vključila v pobudo tudi Knjižnica Borisa Pahorja v Kulturnem domu Prosek Kontovel, v kateri bo možna izposoja knjig s seznama ob ponede-ljikih od 19.30 do 21.00. Izposoja
zgodovina - V torek predstavitev
Pirjevčeva knjiga o Titu in njegovih tovariših
V kavarni San Marco bodo v torek, 28. aprila ob 18. uri predstavili zadnjo knjigo zgodovinarja Jožeta Pirjevca z naslovom Tito e i suoi compagni (Tito in tovariši). Knjigo, ki je izšla pri založbi Einaudi, bo predstavil zgodovinar in novinar Stefano Lusa.
Pirjevec predstavlja bogato in zapleteno Titovo življenje, njegov delež v boju proti nacifašizmu in pri oblikovanju socialistične Jugoslavije. Tržaški zgodovinar je o Titovem življenju že napisal knjigo v slovenščini, ki je naletela na veliko zanimanje.
slednjih bo potekala v režiji Narodne in študijske knjižnice iz Trsta.
V osmih letih, odkar so se knjižnice povezale in uresničile zamisel o branju predvsem sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev, se je vključilo v projekt 6259 bralcev, ki so izbirali med 452 naslovi proznih in 72 naslovi pesniških del, skupno pa so prebrali 45.667 knjig.
Letošnji bralni seznam prinaša obsežen izbor dvainsedemdesetih naslovov knjižnih del proze in poezije tako virtuozov literarnega ustvarjanja kot tudi manj znana dela ustvarjalcev. Novost je devet naslovov leposlovja za mlade, da bi k branju pritegnili najstniške bralce. Sedem naslovov je mogoče brati tudi kot e-knjigo na bralniku, tablici, telefonu ali računalniškem ekranu, kar je posebej označeno tudi na priložnostni zgibanki. Izbor je dokaj širok, tako da na njem najdemo tudi zgodovinske romane, potopise, kriminalke, spomine, zbirke kolumn, med avtorji pa znana imena iz primorskega prostora (npr. Dušan Jakomin, Marko Kravos, Josip Osti, Jurij Paljk, Aleksander Peršolja, Alojz Rebula, Ciril Zlobec).
Knjižnice s posebno literarno prireditvijo obeležijo začetek projekta. V tržaški knjižnici bo literarno srečanje na sporedu v torek, 28. aprila, ko bo bralce obiskal pisatelj in pesnik ter novinar Jurij Paljk, ki se bo z Jernejem Ščekom pogovarjal o svoji najnovejši knjigi, zbirki kolumn Kaj sploh počnem tukaj, ki je lani izšla pri Mladinski knjigi. Ne gre zamuditi priložnosti, saj se bodo udeleženci po-bliže seznanili z ustvarjalcem, ki je prav pred kratkim prejel nagrado Vstajenje.
Lansko sezono bralnega projekta so na Tržaškem zaključili s uspelim srečanjem v Narodnem domu v Trstu, ki ga je Narodna in študijska knjižnica priredila v sodelovanju z bralci Kosovelove knjižnice iz Sežane. Že sedaj pa napovedujejo, da se bodo novembra ponovno sešli, tokrat v Sežani. (km)
gledališče rossetti - Koncert
Danes Allevi
Pogovor z znanim italijanskim pianistom in komponistom
Najbolj nežen, prisrčen, tudi simpatično čudaški italijanskipia-nist, Giovanni Allevi, bo danes nastopil na odru gledališča Rossetti v Trstu s koncertom svoje nove turneje, ki ga v tem primeru prirejata Azalea in Občina Trst, s sodelovanjem Dežele FJK in Stalnega gledališča FJK. Ambasador za pravice otrok pri organizaciji Save the Children, koncertant in skladatelj s svetovno dejavnostjo, se je po orkestrskih izkušnjah vrnil h klavirju. Njegov recital bo predstavil vsebine novega cd-ja Love, v katerem je s svojo glasbo obarval različne zvrsti in odtenke ljubezni. Po uspehu mednarodnih etap turneje (v Londonu, Bruslju, Parizu in Barceloni), bo v kavbojkah in telovadnih copatah srečal tudi tržaško publiko. Pred koncertom je Primorskemu dnevniku zaupal nekaj misli o svojem ustvarjanju.
O vašem najnovejšem cd-ju ste povedali, da je »potovanje v globine duše, da bi ponovno vzljubili svet«. V vedno bolj nasilnem svetu je glasba lahko beg, angažma, tolažba... Kateri pristop vam je najbližji?
Glasba je odrešitev za mojo nemirno dušo. Stopim na oder v posebnem razpoloženju, ki je zelo podobno samohipnotičnemu stanju, v katerem se borim proti svojim demonom, srečujem obraze iz preteklih življenj, se napijem, plešem, se ljubim, se nezadržno smejem, iščem luč, najdem opojnost. Morda privabim tudi občinstvo v tok svoje zavesti, a ne bom nikoli vedel, če se to resnično dogaja.
Govorimo o odnosih: s svojo glasbo ste pripeljali klasični klavir preko minimalizma do neposredne komunikacije s širšo, transgeneracijsko publiko. Svoje oboževalce ste povabili v snemalni studio, da bi z vami delili emocijo nastanka novega cd-ja. Kaj pa menite o komunikaciji preko socialnih medijev: so lahko tudi sredstvo za širitev glasbe in misli, ki vas povezujejo z vašimi fani?
Pred publiko sem poleg klavirja pripeljal še violino in simfo-
Giovanni Allevi
fabio lovimo
nični orkester. Ob minimalistični govorici sem uporabil tudi dode-kafonijo in kontrapunkt. S tem bi rad povedal, da je vsaka definicija nepopolna in da pravzaprav težko razumem tudi sam koncept »občinstva«. Obstaja pa individuum, ki je edinstveni in neponovljiv. Socialni mediji zakomplicirajo sliko, so sredstvo za izmenjavo idej, pravzaprav pa ne poznam njihove resnične narave.
Kako se razvija vaša klavirska govorica?
Razvija se vzporedno z mojimi fizičnimi spremembami: čutim veliko več kot prej, voham, zaslutim in objemam. Postajam skoraj živalski in alterniram obsesivno kontrolo s čistim nagonom. Klavir mi ubogljivo sledi.
Program tržaškega koncerta ne bo samo v Love duhu ...
Zahtevam veliko od svoje publike, ki je prisiljena poslušati eno uro čisto nove glasbe, v kateri se bomo večkrat zapustili in se ponovno srečali. Gre za obojestransko, pogumno izbiro. Zato na koncu, z veseljem zaigram tudi starejše skladbe. Publika pa se je do sedaj vedno ljubeče odzvala!
Rossana Paliaga
knjigarna lovat
Pisatelji in knjige projekta Lingua-Jezik
V knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra bo jutri ob 18. uri v sklopu projekta Lingua-Jezik tekla beseda o knjigah, pisateljih in književnosti na sploh. Patrizia Vascotto in Marino Vocci bosta predstavila Evelino Umek, Dušana Jelinčiča in Marka Sosiča, ki bodo spregovorili o svojem delu in knjigah. Slednje bodo brezplačno na voljo udeležencem prireditve.
Čezmejni projekt Lingua-Jezik sodi v evropske projekte med Italijo in Slovenijo v obdobju 2007-2013. Njegov glavni namen je promocija kulture in jezika slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji, institucionalni partnerji načrta so združenja in organizacije obeh narodnih skupnosti. Lingua-Jezik (v tem času so na vrsti zaključne prireditve in posveti) je namenjen tudi poznavanju književnosti in književnikov v nekdanjem obmejnem prostoru. O tem bo tekla beseda jutri v knjigarni Lovat.
katinara - Slovenski in italijanski dijaki šol sv. Cirila in Metoda in Rismondo
Skupaj proslavili Dan zemlje
Na italijanski šoli poteka že tretje leto pouk slovenščine - Izlet v Gorenje »navdihnil« poezije v italijanščini
Na novo urejenem vrtu nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda na Katina-ri so domači dijaki večstopenjske šole Vladimirja Bartola gostili dijake tretjega razreda nižje srednje šole Francesco Rismondo, večstopenjske šole Iqbal Masih. Dijaki so se predstavili vrstnikom in z branjem poezij in druženjem praznovali 22. april, svetovni Dan Zzmlje.
Gre za dijake, ki se že tretje leto učijo slovenščine kot drugi jezik, oziroma jezik okolja na nižji srednji šoli Francesco Rismondo, ki je prva v Italiji vpeljala učenje rednega predmeta slovenščine kot drugega tujega jezika. Pesmi, s katerimi so se predstavili in za katere so dobili prvo nagrado Devinski grad, so pisane v italijanščini in v slovenščini.
Dijaki so se namreč najprej udeležili izleta v enem od domov CŠOD in to v Gorenju, slikoviti pohorski vasici, ki leži na jugovzhodni strani Zreškega Pohorja. Z nadmorske višine 760 m se odpira čudovit razgled skoraj do Maribora in Celja. Vreme na izletu je bilo megleno in deževno, neprimerno za šport-
Dijaki so med srečanjem na novo urejenem vrtu brali svoje poezije
ne dejavnosti in pohode, toda idealno za pesnikovanje. Tako so po potovanju v Gorenje nastale poezije v italijanščini pod mentorstvom prof. Monice Ressel in istočasno prepesnitve v slovenščino pod mentorstvom prof. Sanje Širec, ki je dijake spremljala v Gorenje in je obenem tudi odgovorni vodja projekta.
Ena od pozitivnih plati tega projekta je, da so si nekateri od dijakov po tej pozitivni izkušnji izbrali za maturo prav slovenske avtorje, kar je velik doprinos bogatenju slovenske kulture in tradicije v italijanskem okolju ter učenje jezika obogatili z našo literaturo.
Dvojezične pesmi o majhni vasici
Gorenje je navdušilo njihove sovrstnike nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda na Katinari. Dijaki so jih z veseljem sprejeli na krasnem novo urejenem vrtu šole, v katerega so vložili skupaj s starši in profesorji ogromno dela in dobre volje ob Dnevu za spremembe, pod mentorstvom prof. Kristine Kovačič.
V posamezne projekte je bilo vloženega veliko truda, zato so ob Dnevu Zemlje pripravili druženje na temo, kako otroci sprejemajo in doživljajo pestrost, raznolikost in medsebojno povezanost ljudi in narave. Pod majhno lipo ob ponujenem kruhu in soli (po sta-roslovanski navadi), skriti v kotiček narave za mestnimi zidovi, so razmišljali o tem, kako pomembno je sodelovati, odpirati vrata, rušiti zidove, stereotipe, predvsem v svetu odraslih, ker otroci ne poznajo takih in podobnih ovir. Pri tem ima pomembno vlogo interkulturna pedagogika, ki si prizadeva za vzpostavitev integracijske šolske politike, ki temeljijo na življenju in delovanju v različnosti. (sš)
/
TRST
Nedelja, 26. aprila 2015
7
opčine - V dvorani Zadružne kraške banke
Radijski oder nagradil najboljše risarje pravljic
V	slovenskih šolah v Furlaniji Julijski krajini je veliko dobrega. To dokazujejo tudi pravljice in ilustracije, ki so nastale v teku natečaja v okviru projekta V iskanju pravljic, ki ga izvajajo pri Radijskem odru. To je bilo med drugim rečeno na četrtkovem srečanju v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, kjer je potekalo nagrajevanje najboljših ilustracij, potem ko so bili lani že nagradili najboljše oz. najbolj izvirne male pravljičarje.
Lahko je povedati, da je projekt Radijskega odra, ki ga je financirala deželna uprava FJK, namenjen pa je otrokom slovenskih oz. dvojezičnih osnovnih šol in vrtcev v tržaški, goriški in videmski pokrajini, naletel na precejšen uspeh: če je namreč lani dospelo okoli 120 pravljic, je letos žirija, ki so jo sestavljali Franko Žerjal, Andrej Pisani, Monika Sulli in Matej Susič, pregledala nad 160 ilustracij, najboljše pa nagradila v četrtek popoldne v dvorani ZKB.
Zbrane so uvodoma nagovorili koordinatorka projekta Maja Lapornik in člani komisije, ki je nagradila tista dela, ki so po njeni presoji imela največ fantazije oz. so bila najbolj povedna.
V	prvi skupini, namenjeni osnovnošolcem iz nižjih letnikov, sta prvo nagrado prejela Mateja Savi (Osnovna šola Alberta Sirka Križ) in Micholas Cattalan (OŠ Mare Samsa Domjo), druga sta bila Giacomo Ca-valic in Thomas Richter (oba OŠ Fra-
Nagrajeni najboljši risarji pravljic
fotodamj@n
na Milčinskega Katinara), na tretje mesto pa so se uvrstili Ema Stanissa (OŠ Sirk), Vanessa Dagri (OŠ Samsa) in Matej Salvi (OŠ Prežihovega Vo-ranca Dolina), medtem ko je posebno nagrado prejela Jasna Tul, ki obiskuje še otroški vrtec.
V drugi skupini, ki je obsegala osnovnošolce starejših letnikov, sta na najvišjo stopničko stopili Teresa Fi-lippini (OŠ Ivana Trinka Zamejskega Ricmanje) in Asja Sawait (OŠ Mil-činski). Drugi so bili Tinkara Vidoni (OŠ Virgila Ščeka Nabrežina), dalje
Dana Mahnič, Maruška Zonta, Gaja Salvi in Tanja Olenik (vse iz OŠ Vo-ranc iz Doline) in Jakob Tul (tudi OŠ Voranc Dolina). Tretje mesto so zasedli Tilen Scalizzi (OŠ Frana Ventu-rinija Boljunec), Aleš Šavron (OŠ Vo-ranc Dolina) in Elia Zudek (OŠ Trin-ko).
S četrtkovim nagrajevanjem se je tako zaključil drugi del projekta V iskanju pravljic. Tretji in zadnji del bo na vrsti v juniju, ko bosta izšli tako knjiga kot CD plošča, ki jo bo Radijski oder izročil šolam. (iž)
Včeraj danes
dolinska občina - Sodelovanje na sejmu za prosti čas
Glinščica v ...Celovcu
Uspešna promocija naravnega rezervata Doline Glinščice in dobrot krajevnih pridelovalcev
Občina Dolina še naprej uspešno vodi promocijo lastnega prostora, tako iz zgodovinskega, kot naravoslovnega in enogastronomskega vidika. Prisotna je bila namreč na sejmu za Prosti čas- Freizeit messe v Celovcu sredi aprila. Sejem je namenjen obiskovalcem/kupcem iz širšega območja, tudi iz Slovenije in Italije, zato je eden najpomembnejših sejmov Južne Avstrije. Med obiskovalci Doline Glinščice je namreč veliko Avstrijcev in celovški sejem je pomembna priložnost, da se potencialne obiskovalce seznani z možnostmi, ki jih občina Dolina nudi v smislu uživanja naravnih lepot, ob spoštovanju in zaščiti rastlinstva in živalstva naravnega rezervata, gostoljubnosti krajevne gostinske ponudbe in odličnih proizvodov, ki jih ta zemlja nudi.
Občina je predstavila svoj prostor, naravne znamenitosti naravnega rezervata Doline Glinščice in svoje proizvajalce, ki so tudi sodelovali pri standu konzorcija PromoTrieste poleg še drugih stvarnosti, ki delujejo v tržaški pokrajini.
V treh dneh, kolikor je trajal sejem, je bil v standu poseben prostor na-
Udeleženci predstavitve Doline Glinščice na sejmu v Celovcu
U Kino
menjen naravnemu rezervatu Doline Glinščice s promocijo turistične ponudbe rezervata, z njegovimi stezami, informativnimi točkami in dejavnostmi, ki jih nudi predvsem z vodenimi izleti. Poleg tega so nudili informacije o
DSI: Faccetta nera B. Križmana
Jutrišnje predavanje v Društvi slovenskih i izobražencev nosi dokaj nenavaden naslov Faccetta nera. Enak naslov ima tudi pesem, ki je opevala italijansko kolonizacijo Etijopije pred drugo svetovno vojno. Predavatelj bo domači svetovni popotnik Bruno Križman, ki je pot po Etijopiji opravil v decembru 2014 in januarju letos.
Seveda ne bo šlo za nobeno apologijo fašizma. Vse prej! Križman je namreč obiskal nekaj krajev, ki so povezani tako z obdobjem fašizma (1935-1941), kot s prvimi italijanskimi kolonialnimi načrti ob koncu 19. stoletja.
značilnih krajevnih proizvodih in o podjetjih, ki so sodelovala pri pobudi, to so podjetja FiorRosso, Kocjančič, Ota, Parovel, Starec in Zobec. Nekatera podjetja so bila na sejmu tudi dejansko prisotna in so osebno prikazala svojo dejavnost. To so bila podjetja FiorRosso, Ota in Zobec.
Obiskovalci sejma so lahko torej neposredno dobili najzanimivejše informacije o našem prostoru, tako glede turistične ponudbe, kot tudi značilnih proizvodov tega ozemlja.
www.primorski.eu]
3D«; 13.40, 16.20, 19.10, 20.00, 21.00 »Hitri in drzni 7«; 18.15, 20.30 »Nočni lov«; 17.15, 19.15, 21.10 »Odkli-kana«; 13.45 »Pepelka«; 14.00, 16.00, 18.00 »Spuži na suhem«; 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 »Spuži na suhem 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Samba«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Cristiada«; 16.40 »Home - A casa«; Dvorana 3: 18.10, 20.10, 22.10 »Black Sea«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Se Dio vuo-le«; 16.00, 18.30, 21.00 »Avengers: Age of Ultron«.
SUPER - 17.30, 19.30, 21.30 »Wild«.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 17.00, 18.50, 21.40, 22.10 »Avengers: Age of Ultron«; 15.10, 18.00, 20.50 »Aven-gers: Age of Ultron 3D«; 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »Adaline - L'eterna gio-vinezza«; 16.15, 19.00, 21.45 »Fast & Furious 7«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Black Sea«; 15.00, 17.35 »Le vacan-ze del piccolo Nicolas«; 19.45 »Hu-mandroid«; 19.40, 21.50 »Se Dio vuo-le«; 15.35 »Home - A casa«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15 »Le vacanze del piccolo Nicolas«; 17.00, 19.40, 22.20 »Avengers: Age of Ultron«; Dvorana 2: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Mia madre«; Dvorana 3: 15.30 »Avengers: Age of Ultron«; 18.00, 21.00 »Avengers: Age of Ultron 3D«; Dvorana 4: 15.15, 17.15, 19.50 »Adaline - L'eterna giovinezza«; 22.00 »Fast & Furious 7«; Dvorana 5: 15.30, 17.45, 20.10 »I bambini sanno«; 22.10 »Black Sea«.
□ Lekarne
Danes, NEDELJA, 26. aprila 2015
MARCELIN
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.05 - Dolžina dneva 14.04 - Luna vzide ob 12.41 in zatone ob 2.51.
Jutri, PONEDELJEK, 27. aprila 2015
JAROSLAV
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,8 stopinje C, zračni tlak 1017,3 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 13,7 stopinje C.
OKLICI: Ivan Barozzi in Laura Gottar-dis, Mauro Vrtlar in Loredana Di Gen-naro, Egon Samez in Elena Florea, Davide Glavina in Melania Rupil, Fabio Gi-raldi in Alessandra Baskar, Ezio Tognon in Yelyzareta Chernyshova, Diego Ier-settig in Anna Degobbis, Mattia Bo-nazza in Erika Mongiat, Alan Pizzamei in Karin Zerovaz, Vincenzo Filardo in Valentina Settimio, Daniel Crevatin in Chiara Valenta, Christian Stefanovic in Madalina Raluca Dimitriu, Emmanuele Latin in Silvia Campo Dall' Orto, Erik Moratto in Paola Godini, Marko Berce in Susy Bisiacchi, Lucio Sega in Adriana Nordio, Franco Spaventi in Daria Apostoli, Diego Artes in Francesca Accardo, Michelangelo Urbani in Esther Josefina Naveros Flores, Daniele Fausti in Francesca Daniela Fassioli Olsen, Stefano Mahnic in Gaia Galletti, Paolo Roggero in Giulia Mamolo, Fabrizio Ravalico in Cristina Vattovani.
AMBASCIATORI - 16.45, 19.15, 21.45 »Avengers: Age of Ultron«.
ARISTON - 16.00, 18.00, 20.00 »I bambini sanno«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »The Circle«; 18.00, 21.45 »Il Figlio di Hamas - The Green Prince«.
FELLINI - 16.15, 18.30, 21.00 »L'ultimo lupo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Mia madre«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Adaline - L'eterna gio-vinezza«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.10 »Into the Woods«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 18.25, 20.40 »Brezčasna Adaline«; 13.20, 15.20 »Domov«; 14.30, 16.30 »Domov
Nedelja, 26. aprila 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325.
Od ponedeljka, 27. aprila, do nedelje, 3. maja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1 - 040 300940, Barkovlje - Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 - 040 764441.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
8
Nedelja, 26. aprila 2015
TRST
/
Na Fakulteti za šport v Firencah je z odliko in pohvalo zaključila magistrski študij
Andreja Koren
Čestitajo ji
vsi domači
Po občuteni zlatomašni evharistiji v vzhodnem obredu, ki jo je prejšnjo nedeljo daroval v rodni Nabrežini, iskreno čestitamo gospodu
Jožefu Markuži
ob 50-letnici mašniškega posvečenja in mu želimo obilo božjega blagoslova.
Nabrežinska župnijska skupnost
□ Čestitke
Draga nona MILKA! Za tvoj rojstni dan te rada razveseliva in kup poljubčkov ti podariva! Tvoja Kimy in Rassel.
Draga MILKA! Vse najboljše za rojstni dan, naj uresniči se ti veliko sanj! Da bi te spremljala zdravje in veselje, to naše so iskrene želje! Renato, Roberto in Erika ter Darjo in Eva.
Jutri, 27. aprila, bo v Trnovci slavil 101 leto LOJZEKARIŽ. Želimo mu zdravja in prijetnega počutja, vsa žlahta.
V Trnovci bo jutri slavil 101. rojstni dan LOJZE KARIŽ. Iz srca mu čestitamo, voščimo zdravja in novih moči. Vanči, Stanči, Jan, Katarina in vsi, ki ga imamo radi.
Jutri praznuje WILMA svoj okrogli jubilej. Vse najboljše, predvsem zdravja, ji želijo vsi domači.
Bas, bariton, tenor, alt, sopran pred našim klavirjem vsak je že zbran. Mama-alt VILMA okrogel jubilej slavi, radostno zapojmo vse najboljše glasi vsi.
Draga MAGDA, sreče, zdravja, kup želja voščimo ti iz srca. Da izpolnilo vse se bo, mi želimo ti zdaj to. Vse najboljše ENDADUFA.
S Izleti
KRU.T IN DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST vabita na spomladanski izlet v Arboretum Volčji Potok in Kamnik z okolico v četrtek, 7. maja. Prijave in informacije v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ZSKD vabi člane na ogled svetovne razstave Expo Milano 2015 v petek, 15.
* 1945-2015
Obrazi in kraji Odporništva
Letos mineva že 70 let od konca druge svetovne vojne, ki je v zgodovini evropskih (in drugih) narodov pustila tragične sledi. Starejši se dogodkov in posledic še spominjajo. Za mlajše generacije pa je od-porništvo že zgodovina. Včasih (pre)malo poznana. Da ne bi pozabili junaških dejanj in vrednot, za katere so se borili naši nonoti, smo se na Primorskem dnevniku tudi letos odločili, da jim posvetimo nekaj prostora, ki ga imamo na razpolago. Zato vas vabimo, da v svoje fotografske aparate ujamete vaške spomenike padlim v NOB, spominske plošče, hiše ali bunkerje, predmete, ki so na katerikoli način povezani z dogodki tistega časa. Predvsem pa obraze tistih, ki so se borili proti nacifašističnemu okupatorju.
Skupaj bomo tako ustvarili prav posebno galerijo obrazov in krajev Odporništva. Svoje fotografije nam lahko pošljete na redakd-ja@primorski.eu ali nam jih osebno dostavite v uredništvo.
maja. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Urniki odhoda avtobusov: 5.00
-	Domjo (pri banki Antonveneta); 5.20
-	Trst (Trg Oberdan); 5.45 - Sesljan (avtobusna postaja pri nasproti bencinske črpalke); 5.30 - Gorica (parkirišče pred pokopališčem); 5.40 - Cor-mons (pri krožišču pred vhodom v mesto). Za prijave in informacije na tel. 040-635626 ali info@zskd.eu.
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Zagreb v torek, 2. junija. Ogledali si bomo, poleg katedrale z ožjo okolico in zagrebškim kosilom, tudi stari del mestnega jedra. Prijave in ostale informacije čim prej po tel. 3479322123 (sestra Angelina) ali 340139507 (gospa Erika).
LETNIKI 1960 vabljeni na izlet, ki bo 13. junija. Info in vpis na tel. 0402171334, 335-6407258 (Nives) ali 349-4133919 (Marinka).
SKD PRIMOREC prireja celodnevni izlet v Gardaland v soboto, 13. junija. Zbirališče in odhod ob 6. uri v Trebčah (s postanki na Opčinah, na Proseku in v Devinu). Vpisovanje v Ljudskem domu v Trebčah v ponedeljek, 4. maja, od 16. do 17. ure. Info na tel. št. 333-3671734.
EXPO MILANO 2015 -KD Sovodnje prireja v soboto, 29. in nedeljo, 30. avgusta, izlet na svetovno razstavo Expo Milano 2015. Odhod v soboto zgodaj zjutraj iz Sovodenj ob Soči, povratek v poznih večernih urah. Info in prijave do četrtka, 30. aprila, po tel. 349-3666161 (Erik), erikfigelj@hotmail.com.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v ponedeljek, 27. aprila, od 17.30 do 19.30 za bienij in klasično smer; v torek, 28. aprila, od 17.30 do 19.30 za trienij znanstvene in jezikovne smeri.
□ Obvestila
DSI vabi v ponedeljek, 27. aprila, v Pe-terlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na večer z naslovom »Faccetta nera«. O svojem potovanju po Etiopiji bo predaval Bruno Križman. Začetek ob 20.30.
GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicu. Občni zbor bo potekal na sedežu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: uvodni pozdrav, poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), razprava, odobritev obračuna 2014 in proračuna 2015, razno.
KNJIŽNICA BORISA PAHORJA na Proseku in Narodna in študijska knjižnica vabita k sodelovanju pri pobudi Primorci beremo 2015. Informativno srečanje bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel (1. nadstropje).
OBČINA DOLINA - Odborništvo za produktivne dejavnosti vabi vinogradnike, ki bi želeli sodelovati na občinski razstavi domačih vin v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (6 steklenic za vsako vrsto vina brez etikete) na županstvo najkasneje do 27. aprila.
ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 27. aprila, ob 7. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu, ki bo v dvorani Kulturnega doma na Proseku.
ZDRUŽENJE DELAVCI PROTI »JOBS ACTU« vabi občane v ponedeljek, 27. aprila, ob 17.30 na pokrajinski sedež SKP-EL, Ul. Tarabochia 3, na javno skupščino na temo »Jobs Act - Italija je še vedno republika, ki temelji na delu?«. Sodelujejo sindikalist Giorgio Cremaschi, Franco Berti odvetnik in strokovnjak za delavsko pravo, Roberta Fantozzi članica državnega tajništva SKP, Stefano Borini tajnik Fiom Cgil - Trst, moderatorja Erika Innendorfer in Peter Behrens.
GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO-VEL vabi člane na redni občni zbor v torek, 28. aprila, ob 20.30 v prostorih Društvene gostilne.
OBČINA ZGONIK sporoča, da se bo občinski svet sestal v torek, 28. aprila, ob 19. uri.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 28. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria onlus vabi na občni zbor v torek, 28. aprila, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež društva v Trstu, Ul. Mazzini 46.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH vabi člane na redni občni zbor v drugem sklicu v sredo, 29. aprila, ob 18.00 v prostorih društvene gostilne na Opčinah, Alpinska ul. 18.
GLAVNI ODBOR Vincencijeve Konference vabi na srečanje članov, prijateljev in sodelavcev župnijskih Vin-cencijevih Konferenc in vseh, ki delujejo v prid bližnjega, v sredo, 29. aprila, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3, 1. nadstropje).
NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpisovanja od 29. aprila na www.melanieklein.org ali od 4. maja v društvenem uradu, ob ponedeljkih od 15.00 do 19.00, ob sredah od 9.00 do 13.00 in ob četrtkih od 14.30 do 18.30. Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -
od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3. do 11. leta starosti. Vpisovanja do 11. junija na www.melanieklein.org (od 29. aprila) ali v društvenem uradu (od 4. maja) ob ponedeljkih od 15. do 19. ure, ob sredah od 9. do 13. ure in ob četrtkih od 14.30 do 18.30. Info na info@me-lanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
SRENJA BOLJUNEC vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila, ob 18. uri v prvem sklicanju. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili.
FOTONATEČAJ ALBERT PEČAR (Ber-to Tromba): SKD Valentin Vodnik in Majenca prirejata v sklopu letošnje Majence fotonatečaj, ki bo potekal od četrtka, 30. aprila, do 13. maja. Lahko sodelujejo ljubiteljski kot poklicni fotografi z digitalnim ali tradicionalnim fotoaparatom. Pravilnik bo objavljen na www.majenca.com. Vabljeni k sodelovanju!
OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor in zadruga La Quercia obveščajo, da v prostorih igralnega kotička Palček v Se-sljanu, v Naselju Sv. Mavra 124, je januarja nastala poskusna storitev Mali malček, namenjena otrokom od 12 do 18 mesecev, na voljo od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. Podrobnejše informacije na tel. 040-299099, 335-7492616; pollicino@cooperati-valaquercia.it.
PRVOMAJSKI NOČNI POHOD na hrib Kokoš, ki ga prirejajo Vaške organizacije iz Bazovice, bo v četrtek, 30. aprila: ob 20.30 krajša slovesnost pred vaškim spomenikom padlim v NOB. Zbirno mesto za pohodnike ob 20.45 pri Kalu (cesta proti Lipici), prižig tabornega ognja in ob 21.00 začetek vodenega pohoda (1 ura nezahtevne hoje, obvezna svetilka). Na vrhu prižig tabornega ognja, v organizaciji tabornikov Rodu kraških j'rt iz Sežane, sledi dvig prvomajske zastave in družabnost v koči.
SDGZ obvešča, da bo imelo na razpolago vstopnice za EXPO v Milanu po zelo ugodni ceni. Člani, ki bi želeli obiskati EXPO, naj javijo na info@sdgz.it najkasneje do 30. aprila. V primeru zadostnega povpraševanja se bo priredilo tudi skupni ogled razstave. Datum bomo sporočili naknadno.
SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu razpisuje nagrado Zlato zrno za umetniške dosežke mladih iz naše Dežele v obdobju 2013-2015. Predloge posameznikov in ustanov prejema do 30. aprila. Podrobne informacije na www.skladtoncic.org.
SKD LIPA - BAZOVICA: klekljarska skupina »Ribice« vabi v petek, 1. maja, ob 17.30 v dvorano Gospodarske
MePZ Skala-Slovan
MoVS Lipa MoPZ Kraški dom MoPZ Tabor TPPZ Pinko Tomažič in MIVS Anakrousis
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev
vabijo na koncert revije
PRIMORSKA POJE
Danes, 26. aprila 2015 ob 17. uri Gropada Kulturni dom Skala
zadruge v Bazovici na odprtje razstave Rožic ne bom trgala.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (2. stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnja do 4. maja, ob 12. uri izključno na obrazcu na www.co-mune.duino-aurisina.ts.it - news in na sedežu Socialne službe (Sesljan, Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za l. 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, razen subvencioniranih stanovanj (11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003). Vloge morajo biti izpolnjene do 4. maja, ob 12. uri z uporabo ustreznega obrazca na www.comune.duino-auri-sina.ts.it - news ali na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina (Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390.
SKD PRIMOREC vabi na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Treb-čah v ponedeljek, 4. maja, ob 19. uri v prvem in v četrtek, 7. maja, ob 19. uri v drugem sklicanju.
ZSKD vabi mlade aktivne člane do 25. leta, da se udeležijo delavnice KULTura zate 2. Delavnice bodo potekale v Trstu, Gorici in v Vidmu od maja do julija. Info po tel. 040-635626 ali trst@zskd.eu.
SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v sredo, 6. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Bazovskem domu.
FOTOVIDEO TRST80 vabi na zaključno prireditev foto-video natečaja Ota Hrovatin v petek, 8. maja, ob 20.00 v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreato-rio 2, na Opčinah.
SPDT vabi v petek, 8. maja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. Sv. Frančiška 20, na predstavitev pohoda iz Rezije do Trsta, ki ga bosta z goriškim planinskim društvom uresničila jeseni ob 2. Slofestu.
EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasApsAm-ga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata v soboto, 9. maja, od 10. do 18. ure na javnem parkirišču »Man-drija« na Proseku zbiranje kosovnih odpadkov kot npr. pohištvo, hladilniki, zeleni odrez, steklene šipe, lake, barve, uporabljena olja, pnevmatike idr.
PREŠERNO SKUPAJ, ob 70-letnici osvoboditve, Kulturna društva Vzhodnega Krasa vabijo na Izlet po naših vaseh od Repna do Gročane v nedeljo, 17. maja, zbirališče ob 8.30 v Repnu. Info in prijave pri odbornikih posameznih društev do nedelje, 10. maja.
PRIMORCI BEREMO 2015 - Vabljeni k branju slovenskih avtorjev do 11. novembra. Informacije pri sodelujočih knjižnicah: Narodna in študijska knjižnica, Trst (ponedeljek - petek, 10.00 - 18.00), Občinska knjižnica, Sa-lež (ponedeljek in sreda, 15.00 -
DrjíjJhdi JiTTi'fjiArff j¿i»[ird:i,.iN'i,r
vabi jutri vPctGilinovo dvorano,
večer z nasrovom »FACCETTA NERA«
O svojem potovanju po Etiopiji bo predaval Bruno Križman
Začetek ob 20.10
SKD Igo Gruden
vabi na odprtje razstave
Rožice Nadlišek
SUHOZIDI
Kavarna Gruden v Nabrežini Ponedeljek, 27. aprila ob 18.00
19.00), Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev, Opčine (ponedeljek - petek, 16.00 - 19.00), Knjižnica B. Pahorja, Prosek (ponedeljek 19.30 - 21.00).
Eoi Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 26. aprila.
Tel. 040-229439
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah.
Tel.: 040-229253
VINOTOČ (OSMICA) PRI KAM-NARJEVIH V VOLČJEM GRADU
bo ponovno odprt ob sobotah in nedeljah do 26. aprila.
H Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375.
DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040228511.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144.
ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605.
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica.
OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985.
SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni.
V	KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta spomladanska osmica. Tel. 3467590953.
V	SAMATORCI št. 50 sta odprla osmi-co Cvetko in Zmaga Colja. Vabljeni! Tel. 040-229224.
ŠUBER je odprl osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715.
/
TRST
Nedelja, 26. aprila 2015
9
II Prireditve
FOTOVIDEO TRST 80 sporoča, da je v prostorih Ljudskega doma v Križu na ogled fotografska razstava Nataše Peric »Poezija kontrastov«. Urnik od srede do nedelje od 11. do 14. ure in od 18. do 22. ure.
KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE bo v Kulturnem domu Skala v Gro-padi danes, 26. aprila, ob 17. uri. Nastopajo: MePZ Skala Slovan (Gropa-da-Padriče), Skupina ljudskih pevk KD Mandrač (Koper), Vokalna skupina Glas (Bilje), Slovenski dom (Zagreb), Oktet Bori (Koče), MePZ Adriatic (Hrvatini). Koncert organizirajo KD Skala in zbori vzhodnega krasa v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev.
VAŠKA SKUPNOST SOCERB in Krajevna skupnost Črni Kal vabita vse nekdanje borce, znance in prijatelje tostran in onstran meje na Spominsko proslavo ob 30-letnici postavitve spomenika svojim padlim v NOB ter 70-letnici osvoboditve. Slovesnost bo danes, 26. aprila, ob 15. uri pred spomenikom na Socerbskem vaškem trgu.
SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave Rožice Nadlišek »Suhozidi«, ki bo v kavarni Gruden v Nabrežini v ponedeljek, 27. aprila, ob 18. uri.
NŠK vabi ob začetku letošnje pobude Primorci beremo na srečanje z Jurijem Paljkom in njegovo knjigo Kaj sploh počnem tukaj, ki bo v torek, 28. aprila, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20. Z avtorjem se bo pogovarjal Jernej Šček.
SKUPINA 35-55: SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v torek, 28. aprila, ob 20. uri v društveni bar na G'rici na otvoritev fotografske razstave »Kdo pa so ti mladi fantje...?«. Sodeluje MoPZ Fantje pod latnikom.
VZPI - ANPI, ANED, ANPPIA priredijo v torek, 28. aprila, med 15. in 21. uro v Galeriji Tergesteo v Trstu Praznik ob 70-letnici osvoboditve: predstavitev publikacije 0-44, srečanje s partizani in deportiranci, branje partizanskih pričevanj, okrogla miza o znanstveni raziskavi in odporništvu ter srečanje z združenji partizanov in deportirancev Italije, Slovenije in Hrvaške. Prisotni bodo partizani in deportiranci, predstavniki inštitutov za zgodovino osvobodilnega gibanja, NŠK, glasbeniki in recitatorji.
OŠ FINŽGAR in SKD Barkovlje vabita, ob 70. letnici konca 2. svetovne vojne, na počastitev padlih, ki bo na domačem pokopališču v sredo, 29. aprila, ob 15. uri. Na sporedu polaganje vencev, priložnostna misel učiteljic osnovne šole, nastop učencev in ŽVS Barkovlje.
MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL s pokroviteljstvom sekcije VZPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro prirejata, v sodelovanju z ostalimi vaškimi društvi ter z OŠ Avgust Černigoj s Proseka, prvomajski predvečer v četrtek, 30. aprila, ob 21.00 na B'lancu. Ob priliki 70. obletnice osvoboditve Trsta in konca druge svetovne vojne, bomo slavnostno obeležili spomin na ta dan s časovno kapsulo. V primeru slabega vremena bo proslava v Kulturnem domu. Tradicionalna budnica bo 1. maja z zbirališčem ob 8.15 pri Soščevi hiši.
PISANO V POMLAD - V Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu v Trstu, so do četrtka, 30. aprila, na ogled ilustracije Žive Pahor: ob ponedeljkih in torkih, od 9.00 do 13.30 ter od srede do petka, od 13.30 do 18.00.
SKD LONJER-KATINARA obvešča, da bo razstava »Lonjer, partizanska vas« na ogled do 30. aprila v prostorih ŠKC v Lonjerju ob sobotah in nedeljah, od 16. do 18. ure.
SKD VESNA IN VZPI - ANPI E. Anton-čič prirejata v petek, 1. maja, ob 15.30 pred spomenikom v Križu proslavo 70-letnice osvoboditve in 40-letnice odkritja vaškega spomenika padlim. Sodelujejo TPPZ P. Tomažič, godba V. Parma iz Trebč, OŠ A. Sirka, igralec Danijel Malalan in slavnostni govornik Miroslav Košuta. V četrtek, 30. aprila, bo tradicionalni prvomajski večer v Domu Alberta Sirka.
SKP IN SIK vabita 1. in 2. maja na prvomajski praznik v Podlonjer. V petek, 1. maja, ob 13.00 prvomajsko kosilo; ob 17.00 govor; ob 19.30 ples s skupino »Bob O' Lones«. V soboto, 2. maja, ob 17.00 odprtje kioskov; ob 19.00 razprava »Delo-prekernost, neustrezne rešitve vlade«, sledi glasba z Dj-em.
SKP vabi 1. in 2. maja na prvomajski praznik pod šotorom v Križ. V petek, 1.maja, ob 12.00 odprtje kioskov; ob 17.00 prvomajski pozdrav; ob 17.30 koncert TPPZ P. Tomažič in prijateljev, sledi ples s Kraškimi ovčarji. V soboto, 2. maja, ob 15.00 odprtje kioskov in ex-tempore za otroke in mladino na temo »Svoboda-mir«; ob 17.00 okrogla miza »Osvoboditev in takrat pridobljene pravice, ki so danes ogrožene«. Ob 20.00 ples s skupino Nebojsega.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 7. maja, predavanje ob diapozitivah »Očetov naših imenitna dela. Slovenski stavbar-ji in kamnoseki v okolici Trsta«. Predavatelj prof. Božidar Premrl. Začetek ob 20.30.
POGREBNO PODJETJE
t/ - "
Oi?trenutku
žabsti.
...in tradicija
OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020
Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov.
ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233
Tel. 345 2355013
Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah
PRIDEMO TUDI NA DOM!
V NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, je do 15. maja na ogled razstava akvarelov Sophie Vinci »Navdih«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure.
SPOMINI IZ FRONTE 1914-1918: razstava bo odprta ob sobotah, od 9. do 14. ure in ob nedeljah, od 15. do 18. ure. Vodeni ogledi in izredni obiski na info@mitteleuropa-institute.org.
S Poslovni oglasi
OSTROŽNO BRDO, BRKINI PRODAMO DOMAČIJO - hišo in objekte za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Kontakt: 041-780105
PRODAM STANOVANJE ulica Papaveri, Opčine.
Tel. 3400503429
H Mali oglasi
NA OPČINAH dajemo v najem opremljeno samostojno stanovanje: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica in velika terasa. Tel. št.: 040-211936.
PRODAM SCOOTER trikolesnik piag-gio, MP3, 250 IE, črne barve, letnik 2006, prevoženih 24.000 km in servisiran. Tel. št.: 331-3901302 ali 040291479.
PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za narodno nošo. Tel. 040-299820 ali 3408868570.
PRODAM hišo s terenom, na lepi sončni legi nad Rojanom. Potrebna popravila. Tel. št.: 338-4069412 (v večernih urah).
PRODAM zazidljivo zemljišče v Bo-ljuncu, 1.150 kv.m., ograjeno in s priključkom za vodo in kanalizacijo. Cena po dogovoru. Tel. št.: 333-8479139.
RESEN GOSPOD išče zaposlitev za ročno pranje posode v kavarnah ali gostilnah, tudi za pol dneva ali občasno. Tel. št.: 327-7409432.
RESNA GOSPA išče kakršnokoli delo, z lastnim prevozom. Tel. št. 3293227075.
V MAVHINJAH prodajamo staro hišo, sestavljeno iz dveh zgradb ter z dvoriščem. Potrebne obnove. Tel. št.: 348-6500067.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614.
+
14. aprila je mirno zaspala naša draga mama in nona
Silvana Grbac vd. Pernarčič
Žalostno vest sporočajo
hči Sonja z Iztokom, Žarko z Inno, Jesenka z Miranom in Gorazd
Pozdravili jo bomo v torek, 28. aprila, ob 12.30 v Cerkvi v Šempolaju. Ob 13.00 bo sveta maša.
Sesljan, 26. aprila 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
Zadnji pozdrav dragi sestri Silvani
brat Bruno z Rosalbo ter nečaki Franco in Alessandra z družinami
+
Po dolgi bolezni je mirno zaspala naša draga
Angela Ferfila vd. Malalan
Žalostno vest sporočajo
sinovi Darko, Milko in Peter z družinami
Pogreb bo v četrtek, 7. maja. Pokojna bo ležala v cerkvi Sv. Jerneja na Opči-nah od 13.30 do 14. ure. Sledila bosta sveta maša in pokop na vaškem pokopališču.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne
Opčine, 26. aprila 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
Za drago svakinjo Angelco žalujejo
Marčelo, Anica, Egon in Martina z družinama
Ob izgubi drage mame izrekajo Darku, Milku in Petru iskreno sožalje
uslužbenci Draguljarne, Optike in Sanart Malalan
Gospod Maks Suard
Šest mesecev je poteklo, odkar si nas tragično zapustil.
Molili bomo za Tebe v četrtek, 30. aprila ob 18. uri v Dutovljah.
ZAHVALA
Felix Cossutta
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega.
Svojci
ZAHVALA
Maria Micali vd. Racman
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mi bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin moje mame. Posebna zahvala gospodu župniku Škerlju, sorodnikom in vaščanom.
Sin Silvano
Draga, 26. aprila 2015
Pogrebo podjetje Alabarda
ZAHVALA
Roberto Pipan
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega.
Svojci
Mavhinje, 26. aprila 2015
Pogrebno podjetje Sant'Anna
Nepričakovano se je od nas poslovil
Sergej Verč
Žalujoči
Minu, Karin in Tilen
Žara bo na domu v Gabrovici pri Komnu 23, v sredo, 29. aprila, od 14.00, pogreb ob 16.00.
Žalovanju se pridružujejo Mirella, Valentina in Igor Merku
Dragi Sergej, naj nas tvoj svetli lik navdihuje!
Vanček, Milica, Gleb in Jurij
Zadnji pozdrav Sergiju
Alenka, Danica, Stojan, Marko in Jasna
Naj ti bo večnost en sam nasmeh, dragi SERGEJ.
Poprovci Boris D., Franko, Igor, Marko, Miran
Dragi Sergej, Tvoja srčnost in žametni glas bosta za vedno v nas in z nami!
Iskreno sožalje vsem najdražjim izrekamo
kolegice in kolegi z Deželnega sedeža RAI za FJK
Ob nenadni izgubi večletnega sodelavca Sergeja Verča, ki ga bomo ohranili v lepem spominu, izrekamo svojcem iskreno sožalje
vsi v Slovenskem stalnem gledališču
Iskreno sožalje ob izgubi vsestranskega kulturnika in umetnika Sergeja Verča izraža svojcem
AŠKD Kremenjak
Sergej, hvala. STUDIO ART
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam stali ob strani ob izgubi naše ljubljene
Dorine Oblak
por. Pettirosso
Družina
Škedenj, Tinjan, 26. aprila 2015
26.4.2008
26.4.2015
Česar ne zamete zimski čas, kar sije venomer kot draga ruda, je luč srca.
Cene Vipotnik
Matejka Peterlin Maver
70let
vsako jutro z vami
Ponatis naslovne strani Partizanskega dnevnika, ki je izšel na jutrijšnji dan pred 70 leti
OKRASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PRIMORSKO IN GORENJSKO
¿iev. 85 — leto IIT	Petek 27. aprila 1945	Cena 1.— liro.
ŠTIRI LETA
¿tiri Uta Osvobodilne FronteJ StUi Uta krvavega, požrtvovalnega boja slovenskega, narjda za svobodo in demokratične pravice. Sta/enci, ki so öili od Hitlerja obsojeni ta smrt, so z ostalimi jugoslovanskimi narodi vred zgrabili za orožje it dokazati svetu, da se je tudi z lastnimi silami mogoče upreti fašistom. S krvjo in Žrtvami so pomagati zgraditi novo, enotno Jugoslavijo na temeljih ljudske demokracije in enako o ravnosti vseh narodov. Zagotovili so si svoj obstanek in ugled v svetu, si zgraditi vse pogoje za srečno in mirno bodočnost..
Osvobodilni borbi slovenskega naroda smo se enodušno pridružili tudi primorski Slovenci, ki smo se v dveh desetletjih zati* ranja naučiti ceniti svobodo. Podjarmljenje jugoslovanskih narodov, od katerih smo prej pričakovali pomoti in rešitve, nas je poučilo, da se ne smemo zanašati U na tujo pomoč, ampak, da si moramo sami z žrtvami začrtati nove, pravične meje. Po zadnji vojni smo bili podjarmljeni, ker sami ničesar nismo storiti za svoje osvobojenje; zdai nhmo smeli več delati pogreSkov preteklosti.
Nastopili smo edino pravo pot v svobodo, ki nas je stala mnogo solza in krvi, a je bila obe tem tudi polna uspehov in radosti. Niso nas preplašila grozodejstva, vztrajali smo opogumljeni od janaStva naših južnih bratov i/t uspehov Rdeče Armade. Nismo se varati v upih, ki smo jih stavili v Osvobodit to fronto, Ona nas je prekovala v nove ljudi, ki smo se bili pripravljeni osvobajati z lastnimi silami in si sami krojiti usodo. Nepozabni so dnevi ob zlomu Italije, ko so ja$i H Če g noč zapustili nase kraje in se je zopet svobodno oglasila slovenska pesem. Ponosni smo na splošii narodni upor tistih dni, na legendarna junaštva naših sinov, ki s svojo krvjo pišejo najlepše strani naše zgodovine do današnjih dni. izpolnila se nam je davna želja, da smo bili priključeni združeni Sloveniji v Titovi Jugoslaviji. Ta priključitev je bila sicer le vnanji izraz de ja is kt priključitve, ki smo jo izvedli že s svojim bojem in s svojo trdni voljo, da hočemo'biti združeni t ostalimi Jugoslovani.
Vprašujem se; Kaj bi bilo s Slovenskim pr¿morjem, da ni bih osvobodilnega boja? Odgovor je en sam: Primorci bi biU doživeti Isto razočaranje kot po zadnji svetovni vojni. To razočaranje nam je danes pri-* ^ranjena po zaslugi Osvobodilne Fronte. Zaman so vsa jalova prizadevanja naših nasprotnikov, nihče \yČ nam ne more vzeti $adov naše borbe.
Še nikoli nhmo praznovali kake ohUtni-fe s tako svetlimi občutki kot danes praznujemo četrto obletnico narodte vstaje. Hitlerjeva Nemčija se drobi, nova Jugoslavija ta stoji močna in edina pred svetom, nje-ta i V. armada že stoji na primorskih tleh. roboda se nam približuje z naglimi koraki, free nam drhti od veselja; na Se žrtve niso jte zaman. V teh poslednjih trenutkih mo-farno prebuditi vse svoje sile za poslednji ßapor. poostrimo ČujeCnOst nad našimi
Rdeča firmada je obkolila Berlin
Moskva 26. apr.: Ves svobodoljubni svet je oslrmel ob tej veličastni zmagi. V Parim tiskajo posebiie izdaje, v Ameriki radiopostaje vedno znova poročajo o zmagah Rdeče Armade, v Beyrutu pritrkavajo zvonovi Milijoni danes z burnim utripom srca ponavljajo zgodovinsko dnevno povelje največjega vojskovodje maršala Stalinu, ki je naznanil, da so čete L beloruske fronte pod poveljstvom maršala Žukova presekale vse poli in železnice iz Berlina proti zapadu.se združile padno od Berlina s Četami maršala Konjeva in na tä način popolnoma obkolile presto-lico Hitlerjevega Rajha - Berlin. V dolgi vrsti mest,, ki so jih pri tem sovjetske čete zavzele, so Nauen, Kremmen, Ketzin, itd. ter predmestja Berlina Tegel, Treptow, Ltchter-felde, Zetlendorl in dnlga.
V	Berlinu samem sovjetski jurigni oddelki ob mogočni podpo i tankov, motoriziranih topo* in letal prodirajo vse globlje, čistijo okraj za okrajem in se bribližujejo centru mesta.
Severozapadno od Dresdena so fete 1. ukrajinske fronte zavzele mesto Grossenhain, prekoračile reko Labo in na njenem zapad-nem bregu zasedle mesto Riera.
Med ogromnim vojnim plenom je nekaj sto letal, na tisoče kamionov in vagonov ter več sto topov.
V	Vzhodni Prusiji so Čete maršala Va-siljevskega zavzele poslednje nemško oporišče mesto Pillau, pristanišče na Semland-skem polotoku.
Bivša jupslovansko-italijanska meja
prefwíÉíia
Beograd 26. apr.: Vojno poročilo Oe-neralštaba J A.
Bitka za Reko se nadaljuje z nezmanjšano srditestjo. Kljub obLpnemu odpciu sovražnika naše it te uspešno prodirajo v mesto in zavzemajo hišo za hišo. Drugi oddelki ¡V, jugoslovanske armade pa napredujejo dalje proti Istri in so že pre&topili bivšo jugoslovansko - italijansko mejo. V naskoku so zavzeli in osvobodili Klano, važno prometno križišče na liniji Reka -Ilirska Bistrica.	\
Na celi fronti v Slavoniji so naše Čete izvršile globok prodor In preko Daru vara ter Pakraca prišle v dolino reke llove na liniji Orubišno polje - GareŠnica - Novska, kjer se silni boji nadaljujejo. Osvobojenih je bilo ^veliko Število krajev in vodijo se poulične* borbe v Virovitici.
. V dolini Save je bila osvobojena Nova' Gradička, med Savo in Vrbasom Bosanska GradiŠka, v dolini Une pa Ostrožac In Gnjilovac, do sedaj najbolj južno ležeči sovražnikovi postojanki.
Pri osvoboditvi SuSaka je bilo zaplenjenih med drugim vojnim plenom 12 topov, 1200 pu£k, 18 vagonov municije in 5 skladišč živeža*
Letalski napad na Hitlerjevo gnezdo
London 26. apr.: Zavezniška letala so včeraj predpoidne s 5-tonskimi bombami napadla kraj Berghof pri Berchtesgadenu in proslulo Hitlerjevo »orlovsko gnezdo« v bližini Berghofa.
Med drugimi Številnimi cilji zavezniških letal so bife včeraj bombardirane Škodo ve tovarne v Plznu. PrviVrat v tej vojni je londonski radio v naprej javil cilj bombardiranja in opozoril delavce, naj se umaknejo.
Izmed treh armad, ki prod:rajo v Bavarsko, je ameriška 111. armada zavzela mesto Regen in se na poldrugi kilometer približala Regensburgu. Vil. armada je očistila Ulm na Donavi in prišla pred Augsburg, iranco-
notranjimi sovražniki, vzgorimo v novem narodnem uporu/ Pomagajmo našim borcem pregnati Šmbe in njihove hlapce z naših svetih ialt Le tako bomo vredni pomladi svobode, ki prihaja in ki nikoli več ne bo zaton tla.	France Bevk
ska armada pa čisti severno obalo Boden* skega jezera.
Na severu so britanske čete zavzele pírvá predmestja Bremena in napredovale proti Hamburgu.
Veliki uspehi v Italiji
London 26. apr.: V močnem sunku prod Padu sta V. In VIIL armada pregnali sovraž« nika iz Modene, Ferrare, Spezie In Bodeno, prekoračili Pad In prodirata dalje proti severu. V zadnjih dneh te nove ofenzive na italijanskem bojišču je bilo ujetih preko' 40 000 nemških vojakov.	* ,
NaSa delegacija prispela v Amerik«! -
Beograd 22.apriia: Jugoslovanska delegacija za konferenco v Sa n Franci &cu je pri spola v Now York. Delegacija Šteje 15 oseb. Veleposlanik tlmifi j je od tel v Washington, kjer bo Izročit predsednl-kn Trumami svoje poveri In ¡ce ter bo od tatn dalje odpotoval v ban Francisco. Jugoslovanska delegacija Je povsod vzbujala veliko pozornost ter j« sprejela veliko itcvlTo uglednih predstavnikov amé' riSkega javnega življenja in tiska, kakor tudi predstavnike naáih izšel Je mSkih organizacij.
/
GASTRONOMIJA
Nedelja, 26. aprila 2015
1 1
OBISK V UNIONOVI PIVNICI
Tam, kjer so pivski vrčki doma
Toni Gomišček (Foto Marjetka Plesničar in Toni Gomišček)
Dva Braneta
Točenje piva
Krapci, za k pivu kot naročeni
Rebrca s fižolom
Goveji jezik
Krača, ki veselje vrača
Zgodovinarji prehranjevanja se še vedno ne morejo odločiti, ali smo ljudje prej varili pivo ali fer-mentirali grozdje in pridelovali vino. Arheologi z vedno novimi dokazi premikajo čas začetka pripravljanja ene ali druge pijače za nekaj sto ali celo tisoč let nazaj, včasih pa tudi za ravno toliko kilometrov levo ali desno po severni zemeljski polobli. Po že splošno sprejeti tezi, da so pivo najprej varili v Mezopotamiji, se pojavijo koščki kitajske keramike, ki dokazujejo, da so bili tam za nekaj tisoč let hitrejši. In potem v okolici današnjega Rima najdejo te-rakoto z ostanki nečesa, kar bi lahko bilo pivo iz neolitika, torej mlajše kamene dobe! Nesporno ostaja, da je bilo pivo v sumerski kulturi, torej že tri tisočletja pred našim štetjem, tako pomembno, da je dobilo svojo boginjo, pesem in zakon. Hamurabijev, jasno.
Ninkasi, boginja piva
Mezopotamija velja za zibelko človeštva. Plodna zemlja med Evfratom in Tigri-som je ob podpori vodnih kanalov omogočila gojenje žita, razvoj poljedelstva, stalno naselitev, gradnjo mest in templjev... Profesor na pensilvanijski univerzi Soloman Katz je prepričan, da stalni naselitvi ni botrovala možnost peke kruha, ampak želja po varjenju piva. Po sumerski mitologiji naj bi ga prva zvarila Ninkasi, hči boga Enkija in boginje Ninhursag. Bila je ena izmed osmih otrok, rojenih z namenom, da bodo zacelile ravno toliko ran očetu, ki jih bo dobil v boju. No ja, drugi časi, druge navade.
Ninkasi (Tista, ki napolni usta) je torej varila pivo, postopek pa je opisan v pesmi, ki se je prenašala z ustnim izročilom, čeprav so jo v 18. stoletju pred našim štetjem za vsak slučaj zapisali še na glinene tablice. Strokovnjaki za branje klinopisov so se kar nekaj časa mučili s prevodom; danes velja za mero-dajnega tisti, ki ga je leta 1991 objavil ameriški izvedenec za sumersko kulturo katalonskega porekla Miguel Civil. Kot je v pesmi, dolgi deset štirivrstičnic, lepo opisano, so pivo pripravljali iz dvakrat pečenega rženega kruha, narejenega iz moke navadnega in pra-ženega ječmena, ječmenovega slada in dat-ljevega medu. Pravzaprav bi morali uporabljati žensko obliko glagola, torej pripravljale, saj so bile za varjenje piva zadolžene ženske. Opis vseh korakov in potrebnega pribora za varjenje piva se prepleta s stihi hvalnice boginji in njenemu zvarku, ki osrečuje in ohrabruje ljudi. Receptura, v kateri prepoznamo tehniko, značilno za ale pivo, je še danes povsem uporabna, kar dokazuje nekaj pivovarn po svetu, kjer varijo sumersko pivo.
Od grujta do hmelja
Danes si skoraj težko zamišljamo pivo brez hmelja, vendar se storžke rastline Hu-
mulus lupulus začeli uporabljati v pivovar-stvu šele v dvanajstem stoletju; prvi naj bi ga dali v pivo Rusi z območja Novgoroda. Pi-vovarji so pred tem uporabljati za izboljšanje okusa in povečevanje trajnosti piva mešanico zelišč, nad pripravo katere so imeli, vsaj po uveljavitvi krščanstva, monopol samostani. Menihi so bili pravi izvedenci za mešanje grujta, kot bi lahko - skladno z izrazom v drugih evropskih državah (gruit, gruyt), poslovenili to pivsko reč, materium cerevisae. Nekatere majhne pivovarne še vedno pripravljajo »gruit bier«, ki mu dajejo okus voščena mirta (Myrica gale), mirta (Myrtus com-munis), pelin (Artemisia vulgaris), rman (Ac-hillea millefolium), bršljanasta grenkuljica (Glechoma hoderacea), črna meta (Marru-bium vulgare), resje (Calluna vulgaris), črni zobnik (Hyoscyamus niger), brin (Juniperus communis), ingver (Zingiber officinale), ku-mina (Curum carvi), janež (Pimpinella ani-sum), muškatni orešek (Myristica fragrans), cimet (Cinnamomum verum)... Zeliščno pivo ni bilo samo bolj okusno, ampak je lajšalo številna bolezenska stanja, spodbujalo prebavo in, vsaj na račun nekaterih mešanic, spodbujalo spolno slo.
Številni izvedenci za zgodovino piva so pripravljeni dati ogenj v roko za trditev, da je dokončni uveljavitvi hmelja v pivovarstvu botroval protestantizem. Po eni strani zato, ker so se pivovarji s tem osamosvojili od nabave gruita iz katoliških samostanov, po drugi strani pa zaradi sedativnih učinkov storžkov, saj naj bi hmelj deloval pomirjevalno na živce, kar naj bi bilo bolj združljivo s protestantsko etiko kot (možne) afrodiziačne posledice grujta. Grenak okus naj bi, kako priročno, istočasno odvračal od pitja piva mladino, ki ima raje slajše napitke. Seveda pa ni zanemarljivo dejstvo, da je hmelj boljši konzervans, da torej podaljšuje življenjsko dobo piva. In, vsaj prepričanje je (bilo) takšno, tudi pivca.
Kraljestvo za vrček piva!
Rihard III. je bil pripravljen dati kraljestvo za konja; ker ga ni dobil, je izgubil kraljestvo in vse konje. Postarani boksar Tom King je omedleval ob misli, da bi v dvoboju z mlajšim nasprotnikom lahko zmagal, če bi le imel dovolj denarja, da bi prej pojedel kos zrezka. Toda ni ga imel, izgubil je, in brez prebite pare, zato pa povsem potolčen in dotolčen, se je vračal k lačni ženi in otrokom domov.
Ti dve književni zgodbi izpod peres Williama Shakespeara in Jacka Londona sta se mi motali po glavi, ko sem se, povsem de-hidriran, spuščal z Jalovca preko Kotovega sedla v dolino Loške Koritnice. Primerjal sem se z obema junakoma in si risal najbolj črno usodo, predvsem pa sem ves čas mislil na pivo, ki ga nisem spil v zavetišču Pod Špičkom. Oskrbnica, s katero sem imel pogovor za radijsko oddajo, mi je dobrovoljno ponudila pijačo na račun hiše, meni pa je bilo nerodno naročiti pivo in sem se zadovoljil s skodelico čaja. Da bi tega ne naredil! Kako sem pogrešal tiste vsaj tri decilitre razlike v količini pijače! No, vse se je srečno končalo, toda lekcija je ostala: nič ne odžeja bolj kot pivo, zato je pločevinka v gornikovem nahrbtniku nepogrešljiv del paketa prve pomoči!
Tempelj ljubiteljev piva
Pivo, ki je skozi zgodovino odigralo pomembno vlogo v verskih obredjih, je danes predvsem napitek, ki krepko vodi na lestvici popitih alkoholnih pijač. Dobilo je pridih industrijskega proizvoda v rokah mogočnih transnacionalnih družb, toda vzporedno z njihovo rastjo se krepi segment mikro-pivovarn in pivnic, kjer znajo ljubitelje piva razveseliti s posebnostmi, ki so lahko celo vsak dan drugačne. Tako kot domače juhe ali mineštre!
Sicer pa imajo pivo in mineštre marsikaj skupnega. Domače varjenje piva je bilo v številnih državah nekdaj nekaj tako običajnega kot, na primer, pripravljanje drugih jedi za potrebe družine, znanje pa so, tako kot pri Babiloncih, držale krepko v svojih rokah ženske. V Angliji se je v srednjem veku uveljavil izraz alewife: ženske, ki so doma varile pivo, so z vejico nad vrati dale vedeti, da je pivo primerno za pitje in vabile mimoidoče na vrček. Naj ob tem na hitro naka-žem razliko med ale in lager pivom. Varjenje prvega je prvotni način priprave piva, ki poteka pri sobni temperaturi in mu botruje fermentacija s pomočjo kvasovk iz rodu
Saccharomyces cerevisiae. Le-te se zadržujejo na površini brozge, medtem ko Sacc-haromyces uvarum, uporabljene za lager pivo, opravljajo svoje delo od spodaj navzgor in pri nižji temperaturi. Proces varjenja je zato daljši, dobljeno pivo je čistejše, bolj nežnega okusa in trajnejše, primernejše za skladiščenje - od tu ime lager. Slednja tehnologija je danes prevladujoča, vendar Angleži in Belgijci ostajajo, vsaj pri pivih manjših pivovarn, zagovorniki prvotne tehnologije.
Kratka tradicija, ki obeta
Kdor hoče o pivu zvedeti kaj več, ta se mora napotiti v specializirane bare, še najbolje pa v pivnice, ki imajo lastno pivovarno ali so njihova podaljšana roka. Navajen napisov o večstoletni tradiciji raznih pivnic sem bil nemalo presenečen, da se Uniono-va Pivnica v Ljubljani ponaša z napisom, da je bila ustanovljena leta 2014, torej šele ob stopetdesetletnici same pivovarne. Njeno vodenje je prevzel Brane Podmenik, s katerim sva napisala že toliko skupnih življenjskih zgodb, v glavnem temelječih na združevanju hrane in vina, da me je prav zanimalo, kakšne kuharske mojstrovine je namenil pivu. Pivu? No ja, pivom, saj se pivska karta ponaša z enajstimi točenimi pivi in štirimi ustekleničenimi. Svetlo, rdečkasto, temno... odtenkov ne manjka, pravo razliko pa zaznamo šele na vonju in okusu.
Če nam prvo informacijo da ureditev prostora, potem bi Unionovo pivnico morali uvrstiti med tiste, ki nas želijo pritegniti z modernimi in preprostimi linijami. Taki so stebrički za točenje piva, takšna je oprema, takšen je tisti del kuhinje, ki sega v jedilnico, kjer se lahko posedeta 202 gosta, za 70 ljudi pa je prostora pod senčniki na dvorišču. Med ogledovanjem prostora hočeš-nočeš vidiš, kaj natakarji poleg vrčkov nosijo k mizi: porcije so zajetne, krača bi lahko nasitila dva, če pa se je loti en sam, mora biti prekleto dober jedec, si mislim. Ob točilnem pultu opazim, da točaj ne uporablja samo za vsako vrsto piva drugačnega vrčka ali kozarca, ampak da se tudi tehnika polnjenja razlikuje. Običajno velja, da je potrebno vrček polniti pod kotom, toda ni vedno tako, mi pove, ko temno pivo toči z velike razdalje.
Pivska knjižica mi da več kot osnovne podatke o vsakem izmed piv, ki so na voljo. Poleg alkohola in deleža ekstrakta zvem še kam sodi posamezno pivo po barvi, določeni z lestvico EBC (European Brewery Convention): nefiltrirano svetlo pivo ima 9, rdečkast Amber 50, črni Bok 60, spacialno Temno 150 enot, določenih s količnikom absorpcije svetlobe. Prav tako je označena stopnja grenčice, ki je, če vzamemo za primer ista štiri piva, 23, 20, 28 in 25. Izbira je tako lažja, radovednost pa povečajo opisi postopkov priprave posameznega piva. Ob opazki, da Triglav dolguje svoje odlične lastnosti uporabi tradicionalne unionske lager kvasovke se spomnim, da v pivovarni negujejo svoj soj kvasovk že od samega začetka, ko je Peter Kozler z bratoma ustanovil Pivovarno Union z začetno letno količino 28.000 hl piva letno.
Brane poskrbi, da se ne ukvarjam preveč z izbiranjem in sam določi, kaj je potrebno poskusiti. Začnemo s Petim kraljem, ki so ga pivovarniški mojstri zvarili posebej za pivnico; prav tako kot pred tem pivo Valat, s katerim nadaljujemo, preden zaključimo z Bokom. Pa drugič naprej, saj bo potrebno še kdaj sesti za mizo, da se bom dokončno prepričal o tem, da k pivu ne sodi zgolj slana presta ali pica, ki jo sicer ponuja večina pivnic. Brane prisega na slovensko in še zlasti ljubljansko kulinarično izročilo, zato poleg obveznega pivskega golaža, pripravljenega z obilico karamelizirane čebule, ponuja na julienne narezan goveji jezik, rebrca, prežbuht (enolončnico iz fižola, kolerabe in jabolka, zgoščeno za prilogo), leteče žgance (poha-ne piščance), krapce s kranjsko klobaso in tudi pivni mousse, torej sladico, pripravljeno s pivom. Če bi sodili po napotkih, ki veljajo za spajanje hrane in vina, potem se je potrebno ob pitju piva izogibati predvsem jedem s preveč grenkobe, torej radiču, belu-šem ... Razen če ne želimo še bolj poudariti njegovih grenkih not!
Ob vseh dobrotah, ki sem jih poskusil, si kar ne morem izbiti iz glave podobo tiste krasne krače, ki sem jo tokrat le videl in slikal. S tiho obljubo, da odloženo ni oproščeno, in z upanjem, da Pivnico Union čaka še dolgo življenje. Zasluži si ga!
»Kraška planota! Dve besedi, pet zlogov! Pojem, ki ga pozna že vsakfilister in skrivač. Beseda, ki je zaradi vsakodnevne rabe izgubila ves svoj strahotni pomen, tako da so se ljudje že vse preveč navadili nanjo. Samo tisti, ki tičijo med Vrhom svetega Mihaela in kli-fi pri Devinu in so izpostavljeni neusmiljenemu skalovju in pustinji, samo tisti, ki branijo ogroženo domovino in le s svojimi telesi zapirajo pot sovražniku do Ljubljane in Trsta, vedo, da teh pet zlogov daje pretresljivemu junaškemu napevu človeštva pravi naslov.« Kornel ABEL: Kras, knjiga o Soči, str. 58-59
Tako je leta 1934 o svojem Krasu v knjižnem prvencu Karst. Ein Buch vom Isonzo zapisal avstrijski častnik Kornel ABEL. Ta nam doslej neznani oficir in pisatelj iz dunajskega predmestja nas je skozi sliko in besedo prof. Daria FRANDOLIČA popeljal na doberdobski Kras na soško fronto, kjer se je leta 1916 skupaj s svojimi vojaki pogumno bojeval za lastno domovino Avstro-Ogrsko in cesarja.
S Kornelom Abelom smo se v letošnjem šolskem letu srečali kar trikrat: prvič na predavanju prof. Frandoli-ča na šoli, drugič po Abelovih poteh med prvo svetovno vojno v Doberdobu in okolici in tretjič, ko smo v šoli pri pouku slovenščine prebirali novele iz njegovega knjižnega prvenca Kras, knjiga o Soči, ki je leta 2008 izšel tudi v slovenskem prevodu.
Ne dogaja se prav pogosto, da se dijaki poglobimo ravno v dogajanje prve svetovne vojne. Navadno je za poglabljanje za nas bolj zanimiva druga svetovna vojna, ki jo najbrž zaradi pripovedovanja spominov naših dedov in babic čutimo bliže.
Stoletnica začetka Velike vojne pa nam je v letošnjem šolskem letu ponudila priložnost, da smo v ta svetovni dogodek pogledali z različnih zornih kotov: s prebiranjem zgodovinskih virov, z ogledom videozapisov in filmov, izdelavo referatov, obiskom razstave in gledališke predstave in nazadnje z ekskurzijo, ko smo si lahko v živo ogledali vse, kar smo se v šoli naučili.
Vojna v očeh mladih
Pobudo za naš projekt PO POTEH PRVE SVETOVNE VOJNE nam je nehote dal naš dijak in sošolec Ivan KOCMAN iz 3. razreda mehanskega oddelka, ki je s prijateljem Rokom DOLENCEM, dijakom z liceja Slomšek, že avgusta 2014 v kulturnem društvu GRAD v Banih postavil razstavo s pomenljivim naslovom: BANI - SPOMINI DVEH VOJN - POGLEDI MLADE GENERACIJE. S svo-
jo raziskovalno žilico je nas dijake in profesorice slovenščine, zgodovine in verouka spodbudil, da smo o prvi vojni začeli razmišljati nekoliko drugače. Na razstavi smo si ogledali eksponate iz prve in druge svetovne vojne: fotografije, pisma, časopisne članke, vojaške uniforme in opremo ter orožje.
Razstava nam bo ostala v spominu ne samo zaradi zanimivih eksponatov, temveč tudi in predvsem, ker sta jo postavila in nas po njej vodila dva dijaka in nam tako dokazala, da je zgodovinski spomin pomemben del vsakega izmed nas, saj s poznavanjem preteklosti gradimo tudi prihodnost.
V "Trstu - mestu v vojni"
Gledališka predstava 1914-1918: TRST - MESTO V VOJNI, ki so jo v SSG skupaj z igralci ustvarili Marko Sosič, Carlo Tolazzi in Igor Pison, nas je globoko pretresla. Mučni prizori iz vojnih dni, preplet slovenskega in italijanskega jezika, slike, glasbe in besede so obudili spomin na življenje ljudi, ki so se med veliko morijo težko prebijali skozi mestni vsakdan.
Prizadela nas je bolečina tedanjih mater, ranjenih vojakov, razbitih družin in lačnih otrok.
S KORNELOM ABELOM na doberdobskem Krasu sredi vojne vihre
25. februar 2015 je za dijake Stefana bil poseben dan. Obiskal nas je profesor in režiser Dario FRANDOLIČ, ki na goriškem tehniškem zavodu J. VEGA poučuje slovenščino in zgodovino. Njegovo raziskovalno delo pa sega od literature do gledališča, filma in športa.
Navezanost na rojstni kraj Doberdob, ljubezen do slovenske kulturne in zgodovinske dediščine ter radovednost in senzibilnost so tega razgledanega intelektualca spodbudile, da je ob prebiranju italijanskega prevoda Abelovega "epizodnega romana" (D.F.) sam začel poizvedovati o dogodkih, ki jih je Abel umetniško upodobil v svojem delu.
Frandolič ugotavlja, da so se slovenski zgodovinarji veliko ukvarjali predvsem s severnim in srednjim delom soške fronte, manj pa z južnim, z območjem med Sa-botinom, Vrhom sv. Mihaela in Devinskim zalivom. Zato so ga zapisi tega odločnega in človeško občutljivega poveljnika zelo pritegnili in ga popolnoma osvojili. Zasnoval je in vodil projekt, katerega cilj sta bili slovenska izdaja Abelove knjige o Krasu in Soči in osvetlitev njegovega lika. Tako je leta 2008 izšla, kot že omenjeno, slovenska izdaja romana z naslovom Kras, knjiga o Soči, v kateri je Frandolič avtor obsežnega življenjepisa o Kor-nelu Abelu in zanimivega eseja Med zgodovinskim ver-izmom in poezijo, v katerem na osnovi lastnih opažanj in izsledkov drugih literarnih teoretikov utemeljuje tezo, da Abelov epizodni roman ni "le zgodovinska dramatična kronika, temveč predvsem umetniško literarno delo."
Svoje predavanje o Kornelu Abelu je profesor Fran-dolič opremil z zanimivim slikovnim in dokumentarnim gradivom, ki ga je sam odkrival na svojih potovanjih na Dunaj in v kraje, v katerih je prebival Abel.
Kornel Abel
Kornel Abel se je leta 1881 rodil v dunajskem predmestju v judovski družini madžarskega porekla. Očeta je izgubil, ko je bil še otrok. Obiskoval je gimnazijo in dunajsko pehotno kadetsko šolo. Postal je nadporočnik in učitelj na vojaški realki na avstrijskem Štajerskem in Madžarskem.
Ob začetku prve svetovne vojne so ga poslali na balkansko bojišče, kjer je bil tudi ranjen. Povišali so ga v stotnika in ga poslali na soško fronto, najprej na Tolminsko, nato v letu 1916 na doberdobski Kras. 17. aprila 1916 je bil premeščen k 17. pehotni brigadi , kjer je ostal do novembra 1916.
Po vojni je zaprosil za predčasno upokojitev in kljub madžarskemu poreklu tudi za avstrijsko državljanstvo. Le-
ta 1938 se je znašel na Dunaju med številnimi nekdanjimi judovskimi vojaki avstro-ogrske vojske, ki jih predana služba domovini ni uspela zaščititi pred nacističnim preganjanjem.
Z ženo Esther von Velden, rojeno v Berlinu, sta se z Dunaja izselila v Nemčijo, v Weimar. Leta 1942 naj bi žena naredila samomor, za njim pa se je izgubila vsaka sled.
Verjetno je umrl v enem izmed nemških koncentracijskih taborišč v vzhodni Evropi.
Tako je tudi sam postal žrtev vojne, tokrat druge svetovne morije, ki se je začela leta 1939.
Abelov Kras
Na doberdobskem Krasu, ki je za avstro-ogrsko obrambo bil ključni del fronte, so se na avstro-ogrski strani borili vojaki različnih narodnosti: Nemci, Čehi, Madžari, Poljaki, Hrvati, Romuni, Avstrijci in seveda Slovenci.
V noveli KAMNITI ZID Abel takole opisuje njihov vsakdan:
»Širjava je še vedno ogrnjena v tišino in negibnost. Možje ždijo povsem nemo ob zidu, skorajda neopazni so med skalami. Napeto prisluškujejo v vznemirjenem pričakovanju. Nešteti zvoki, ki so bili čez dan pridušeni, se ob večernem mraku prebudijo. Drug drugega preglašajo. /...
i-1
\tL
/ Naznanjajo vez z življenjem po enem dnevu navidezne smrti. Sliši se zmerjanje in preklinjanje vodnikov vpreg, pe-ketanje podkev, ropotanje kuhinjskih posod, ki jih polagajo na tla. Potem možje s svojimi menažkami in z drugimi primernimi posodami planejo proti odrešiteljem. Vsakdo se z bogaboječo resnostjo vrne na svoje mesto ob zidu z me-nažko, kosom kruha in zavojčkom tobaka. /... /Kmalu se zasliši mrzlično kopanje, nakladanje in udarjanje kladiv na dleta... in naenkrat se noč zgrne na ravan.peketanje kopit izgine v daljavi. Spet je dan pri koncu, nobene sledi ne pušča.« (KAMNITI ZID, str.78-80)
Ko je Abel prišel na Kras, se najprej ni mogel na-čuditi pusti kraški pokrajini: »Od roba planote se več kilometrov v notranjost razteza kraško skalnato morje. Kot da bi imela tla oklep. Kamenje tvori prava školjčišča. Skale kažejo bele reže, ki so nastale od eksplozij granat. / . / Kras je sovražnik! Neutrudljiv, vedno buden, žilav in nepremagljiv sovražnik!/... / Celo mrtvi ostajajo tujci temu kamnu, saj jim ta odreka zadnje počivališče.« (JUTRANJI OBHOD, str. 59)
Kras je torej eden izmed vodilnih motivov Abelo-
DIJAKI DIZ JOŽEFA STEFANA NA GORIŠKEM KRASU
Nedelja, 26. aprila 2015
13
vih novel. Avtor ga prikaže odetega v jutranjo meglico, skozi katero počasi prodira jutranja svetloba, ali pa kot ža-rečo peč poleti, ko "Kras gori" in so "drevesa črna, steze se vijugajo kot rdeče kače. Oči trpijo in pečejo. Doline so leče, v katerih se zbira jeza sončnih žarkov" (VROČINA, str. 81)
Spet drugič je Kras »izmučena kamnita grba« ali »debela krastača«, »žrtveni kamen«. Vselej pa je Kras povezan z ljudmi: ko se ti uležejo na zemljo ali hodijo po poljih ali kadar si kopljejo grobove.
Nazadnje postane Kras »velikanski grob«.
Profesor Frandolič nam je občuteno prikazal vlogo in pomen Abelovih pripovedi, nato nas je povabil k besedi.
Ob njegovem dokumentarnem filmu VOJNA JE STRAŠNA STVAR, v katerem je posnel pričevanja domačinov o begunstvu med prvo svetovno vojno, so Vera iz 4. KB in Thomas in Emil iz 4. E ter Kevin, Niko in Chantal iz 5. KB in Ilja, Jan in Sandi iz 5. E in 5. M skupaj z dijaki iz drugih in tretjih razredov, Gregorjem, Ivanom in Tomažem iz 2. M, Majo in Ivano iz 2. KB, Martinom in Primožem iz 2. E ter Nejcem in Matijo iz 3. KB in 3. E prebirali odlomke iz del avtorjev, ki so pisali o prvi svetovni vojni, in iz pričevanj prebivalcev s Poljan, Vrha in Jamelj, ki so kot otroci skupaj z ženskami in starejšimi moškimi z vlakom odhajali v begunstvo. Z vozom so se prebijali skozi granate, nato so jih z vlakom prepeljali v taborišča v Avstrijo in na Češko.
Pred nami so se tako zvrstile pripovedi Marije Fer-letič, Angela Jurna in Franca Konjca ter pretresljiva razmišljanja o vojnih grozotah na soški fronti znanih umetnikov Stefana Zweiga, Prežihovega Voranca, Kornela Abela, Ernesta Hemingwaya, Rydyarda Kiplinga in italijanskega pesnika Ungarettija. Prvič smo tudi slišali, kaj sta o doberdobskem Krasu med prvo svetovno vojno zapisala prva vojna reporterka Alice Shalek in madžarski pisatelj Mate Zalka.
Na predavanju je seveda spregovoril tudi Kornel
Abel.
Vera, Thomas, Chantal in Niko so se oglasili z
odlomki iz Abelove novele VROČINA. Besedilo pripoveduje o strašni vročini in žeji, ki sta mučila vojake na Krasu. Železne cevi so žarele, voda je bila vroča in je izhla-pevala. Nekega dne je bilo še posebej hudo. Vojaki niso več mogli prenašati vročine, črpalka ob Doberdobskem jezeru pa se je pregrela in se zaustavila. Tedaj so vojaki napadli stražarja in s silo prišli do vode. Začeli so razmišljati o tem, kako bi kljub nevarnosti napadov dobili vodo tudi podnevi.
Po temeljitem premisleku in izračunu jim je s tovornimi živalmi, zamaskiranimi z vejami, prvič uspelo oskrbeti vojsko z vodo tudi podnevi.
Tako se je kraška legenda, po kateri je bila vodna oskrba možna le ponoči, dokončno prekinila.
V Jamljah, ob stari cerkvici
Nejc, Maja in Martin so ganljivo prebrali nekaj odlomkov iz novele ČUDEŽ. Dogajanje je v tej noveli postavljeno v porušene Jamlje. Dva utrujena nosača ranjencev zaslišita presunljivo ječanje v razdejani jameljski cerkvici: "ozka, nežna glava se premakne v somraku, vitke noge brcajo okoli sebe. V luknji pod oltarjem leži srna, mlada žival, srnica" (ČUDEŽ, str. 170). Žival se krčevito napreza, poskuša vstati, a se spet zgrudi. Vojaka opazita, da jo je zadel drobec granate. Muči ju lakota, najraje bi srnico odnesla v domačo kuhinjo, a se je usmilita. Zunaj pred cerkvijo pa jima pot prestreže petelin. Srnica se ziblje na njunih nosilih, iz njune torbe pa binglja petelinja glava.
Jameljska stara cerkvica je prizorišče dogajanja tu-
di v noveli TELEFONSKA PATRULJA. Za vojake in poveljnike so bile telefonske zveze zelo pomembne, brez njih so poveljstva bila "slepa, gluha in obupana", vojaki v jarkih pa nemočni. Boji so prekinjali komunikacijske zveze, zato jih je bilo vselej potrebno na novo vzpostaviti. Če-tovodja Mahrer je za polaganje žic bil med vsemi najboljši. Rešil je življenje malemu Romunu Mihailu, ki je poskušal dezertirati. Vzel ga je s sabo na svoje pohode, ko se je pod granatami vzpenjal po skalah in iskal pretrgane žice.
Nekega večera se oba napotita na cerkveni grič v Jamlje. Sovražnik napade. Telefonska žica se vije po krošnjah dreves, Mahrer preveri zvezo. Ko že skoraj prispeta na rob planote, spet udari. Usuje se kamenje, železje in les. Mali Romun išče svojega gospodarja in dobrotnika Mahrerja. Išče ga tudi patrulja. Mahrerja ni nikjer. Zjutraj najdejo raztrgano roko s tremi prsti: na sredincu je Mahrerjev ozki srebrni prstan, ki ga vsi poznajo. Mihail stisne odtrgano roko na svoje prsi, to je vse, kar je ostalo od pogumnega in močnega Mahrerja.
Roko pokopljejo ob cerkvi v Jamljah. Mihail ves čas čepi ob grobu in tiho ječi. Naslednje jutro izgine. Nihče ga ni nikoli več videl.
Porušena jameljska cerkvica nas še danes opominja na nesmisel vojne. V sredo, 4. marca 2015, ko smo se iz Trsta odpeljali na ekskurzijo na goriški Kras po poteh prve svetovne vojne, nas je v njeni bližini v spremstvu prof. Frandoliča "pričakal" sam Kornel Abel. Ob porušeni stavbi smo podoživeli njegovi zgodbi o srnici in telefonski patrulji.
Na Cerju med nebom in zemljo
Pot nas je nato vodila skozi Miren na Cerje k Pomniku braniteljem slovenske zemlje. Vodiča Konrad in Barbara sta nas razdelila v dve skupini in nam najprej izčrpno orisala nastanek in pomen spomenika, nato smo si ogledali notranjost te mogočne stavbe. Ogled stavbe in njenih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti nas je fasci-niral. Zelo zanimiva je bila tudi razstava o prvi svetovni vojni v teh krajih, ki jo je ob stoletnici začetka Velike vojne postavilo Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR PRIMORSKE. Na ekranu so se odvijali počasni premiki bojnih enot na soški fronti, kjer sta si obe vojski zrli v oči na razdalji nekaj deset metrov.
Sprehodili smo se tudi do kamnitega Boroevicega stola, ki nosi ime po znanem generalu Svetozarju Bo-roevicu, poveljniku 5. avstro-ogrske armade.
Nato smo se podali v strelske jarke. Po njih se je vila vrsta dijakov, tako kot so nekoč v njih stali in se borili vojaki avstro-ogrskega cesarstva. Marsikdo izmed nas je pomislil na mlade fante, ki so z mladostno zagnanostjo in naivnostjo odšli v vojno, misleč, da bodo kmalu doma.
Prisluhnili smo pripovedovanju vodičev in skušali dojeti smisel trpljenja in smrti teh mladih življenj.
Spust v jamo Pečinko je bil zastrašujoč. V živo smo izkusili razmere, v katerih so živeli vojaki v tem naravnem zaklonišču. Kar 500 se jih je ponoči trlo na skromnih ležiščih.
Zavetje so jim nudile tudi kaverne, vdolbene v živo skalo, v katere so se vojaki zatekali pred topništvom in letali na vsej soški fronti.
Razgled s hriba, na katerem stoji spomenik, je enkraten. Pogled seže na eni strani do morja, na drugi pa globoko v notranjost slovenskega Krasa.
V Dolu in Vižintinih, v "kraljestvu mrtvih"
Na sedežu društva KRAS, Dol-Poljane nas je prijazno sprejela in nagovorila predsednica društva gospa Kat-juša Kosič. Izvedeli smo, da je po Dolu vodila stara cesarska pot, ki je še pred prvo svetovno vojno povezovala Trst z Dunajem, in da je na tem območju bilo pokopa-
nih na tisoče avstro-ogrskih in italijanskih vojakov. Člani društva so vzdolž poti do Vižintinov pripravili panoje, na katerih so slike in informacije o najpomembnejših dogodkih iz prve svetovne vojne. Prizadevajo si, da bi ovrednotili vse pomnike Velike vojne, ki nemo pričajo o Smrti, ki je med Dolom in Jamljami žela na tisoče mladih življenj.
Madžari so se svojim žrtvam oddolžili s prenovljeno madžarsko kapelico, marsikje pa še zeva praznina. Tu pa tam leži zapuščeni kamniti križ, med grmovjem za drevesi stoji okrušeni nagrobnik, ki čaka na prenovo.
Verjetno je napočil čas, da tudi mi Slovenci v Italiji uredimo "svojo" pot miru...
Na Debeli Griži, v "svetem kraju"
Mogočni topovi, kriki ranjencev, tišina umrlih in bolečina živih - to in še marsikaj je odmevalo v nas, ko smo v bližini Vrha svetega Mihaela prisluhnili razlagi prof. Fran-doliča. Beseda je nanesla tudi na Prežihovega Voranca, na njegovo pestro in revolucionarno življenje in na njegov monumentalni roman Doberdob. Profesor nas je spomnil na problematični izid tega romana, saj ga je Voranc pisal več let, ker mu je rokopis večkrat zaplenila avstrijska policija. Pisal ga je tudi v zaporu na Dunaju leta 1936. Roman je končno izšel leta 1940. V njem nastopa "slavni" bataljon št. 100, ki je na hribu sv. Mihaela v ognju zdržal kar štiri dni in osvojil na njem pomembne položaje.
Slovo
od Abelovega Krasa
Še zadnji pogled na Abelovo kraško planoto - na tisti "dve besedi in pet zlogov", na okrvavljeno zemljo med Vrhom svetega Mihaela in devinskimi klifi.
Naj o tem spregovori sam Kornel Abel:
»Oprostite nam, oprostite nam, o vi mrtvi!/... /Kras je postal velikanski grob. Zato se mora človekpo tem z usodo zaznamovanem zemljišču gibati čim bolj previdno in paziti, kam postavi svojo nogo. Da, globoko v sebi mora čutiti, kdaj prekorači mejo, ki ločuje kraljestvo mrtvih od sveta živih. Kajti prav mogoče je, da se je ravno tam, kjer se človek veseli zelene zaplate, končalo življenje vojaka.
/... /Besede na križih so nerodne, preproste, domovinske. Navade od doma, neločljivo povezane z rojstvom in smrtjo, sledijo mrtvim tudi sem, v njihov od domovine oddaljen grob. /... / Neznansko je njihovo število. Imena na tablicah povedo, da so ti, ki spijo v tuji zemlji, prišli sem z vseh vetrov starega cesarstva. /... /
Kar država ni zmogla doseči v miru, se je na teh vojaških pokopališčih vendarle uresničilo. Tu sedaj ležijo vsi, v smrti združeni v neločljivo bratovščino, ki jih dviguje nad medsebojno narodno in versko raznolikost.
Ležijo lepo poravnani kot za zadnji pregled vojske. Vsakdo v njemu točno dodeljenem in odmerjenem grobu. Vojaki in častniki. Ne glede na to, kateremu ljudstvu stare monarhije je vsak pokopani posameznik pripadal ali v katerem jeziku je pred smrtjo izgovarjal zadnje besede...« (MRTVIM, str. 208-211)
Projekt so v šolskem letu 2014/2015 skupaj s prof. Dariom FRANDOLIČEM oblikovali dijaki in dijakinje 2. KB, E in M, 3. KB, E in M, 4. KB, E in M ter 5. KB, E in M. Zamisel in vodenje projekta: prof. P. Pettirosso, sodelavci: prof. M. Zerjal, prof. M. Lapornik, prof. M. Ši-nigoj, prof. J. Tul, prof. O. Pavletič in prof. B. Artač. Fotografsko gradivo: prof. B. Jogan.
VIR: Kornel ABEL: Kras, knjiga o Soči. Doberdob: Društvo RAT-SLOGA PromoSKulturE, 2008
1 4 Nede|Ja' 26- aPri|a 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
goriška - Pri spomenikih hrabrilne besede ob 70-letnici osvoboditve
Solidarnost naj bo vodilo
Tudi v mnogih krajih na Goriškem so se včeraj poklonili padlim ob 70-letnici osvoboditve. Več govornikov je poudarilo, da je potrebne več solidarnosti, s pomočjo katere bomo prebrodili družbeno, politično in moralno krizo sedanjega časa.
VAL RESNICE SE KREPI IN UVELJAVLJA
K spomeniku NOB v Pevmi sta venec položili delegaciji krajevne skupnosti in VZPI-ANPI, zapel je moški pevski zbor Štmaver, učenci 4. razreda pa so nastopili s spletom pesmi Ljubke Šorli. Govornik Aldo Rupel je svoje podajanje namenil predvsem pojavom izpodbijanja zgodovinskih revizionističnih poskusov, ki smo jim bili priča v zadnjih letih. Veliko je znakov, ki kažejo na to. Izpostavil je dobro obiskane proslave in prireditve, kot so bile na Lokvah, v Jamljah, na Sa-botinu, pa tudi v univerzitetnih strukturah. Omenil je izid nekaterih knjig v italijanskem javnem prostoru in televizijske oddaje, ki z zapoznelostjo mnogih desetletij seznanjajo italijansko javnost o nasilni politiki fašizma in o borbi za osvoboditev. V ta novi val se je vključil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. Podobno se dogaja v Sloveniji: v naslednjih petnajstih dneh bo znova oddajal nekoč ilegalni Radio Kričač z ustreznimi vsebinami, intervjuji in zborovskim petjem, napovedana pa je tudi osrednja manifestacija v Ljubljani 9. maja. Tedaj bodo potekali tudi različno dolgi teki ob žici okupirane Ljubljane. Govornik je izrazil prepričanje, da so težnje po revizionizmu sicer še močne, vendar se val resnice krepi in uveljavlja. Zaključil je s strnjenim stavkom: »Vsi padli iz Pevme, Štmavra in Oslav-ja mirno spite. V krogu strnjeni občani vemo, čemu so
njila v rehabilitaciji fašizma. »Dejstvo je, da so postale javno sprejemljive in včasih celo uradno sprejete tudi ideje, ki prihajajo iz ropotarnice fašizma,« je dejal in bil zelo kritičen do »neizvoljenih veljakov EU« in do italijanske vlade: po njegovi oceni je zakon Acerbo iz leta 1924 v primerjavi z novim volilnim zakonom »zgled demokratičnosti«. Volk je izrazil še prepričanje, da so obhajanje, a tudi oživitev in posodobitev antifašizma nujni. Kot primer te nujnosti je omenil shod desničarskega gibanja CasaPound - »fašistov tretjega tisočletja« -, ki bo 23. maja v Gorici.
Ljudje vseh starosti v Doberdobu
Pred štandreškim spomenikom
se borili partizani.« Proslava se je zaključila s pesmijo Vstajenje Primorske, ki so ji pritegnili tudi udeleženci občutenega srečanja.
»NE« REHABILITACIJI FAŠIZMA
Slavje pri spomeniku v Podgori sta priredila krajevna sekcija VZPI-ANPI in društvo Paglavec, zapela sta zbora iz Podgore in Šempetra, recitirala je Irena Breganti. Povezovalka Tamara Peteani je med navzočimi pozdravila predstavnike novogoriške delegacije borcev in sekcije Rastislav Delpin ter predstavnika občinske in pokrajinske uprave, Silvano Romano in Federica Portellija, ki je tudi spregovoril o pomenu ohranjanja spomina na tiste, ki so se uprli naci-fašizmu. Osrednji govornik je bil zgodovinar Sandi Volk, ki ob tovrstnih priložnostih nastopa, kot je sam povedal, že okoli 20 let. »Začel sem v času, ko se je proces uradne rehabilitacije fašizma in fašistov pričel. Vrstile so se spravne pobude in novo pisanje zgodovine, vzporedno s tem so se odkrivale domnevne temne strani odporništva z namenom kriminaliziranja tistega njegovega dela, ki se je boril za nove družbene odnose. Ni nas bilo prav dosti, ki smo temu ospora-vali, saj so tudi v vrstah domnevno "naših" bili številni taki, ki so vse to pasivno sprejemali, mnogi pa so aktivno sodelovali,« je povedal in dodal, da je bilo dogajanje v naših krajih le odsev dogajanja v svetu po triumfu kapitalizma. »Okviri in pojmi te navidez nove ideologije pa niso prav nič novi, ampak le preobleka starih nacionalizmov, šovinizmov, rasizmov, tudi ko se predstavljajo v obliki evropeizma,« meni Volk, po katerem se je italijanska inačica tega procesa udeja-
voril o družbeni, politični in moralni krizi, v katero nas je po njegovih besedah pahnil kapitalizem. Gospodarstva, ki bi moralo biti glavna skrb politike, ne vodijo več parlamenti in vlade, temveč kapitalistične elite menedžerjev in bankirjev. »Fašistični pendrek, ki nam danes ruši socialne pridobitve, se imenuje varčevanje za neskončno poravnavanje dolgov bankam. V evropski miselnosti pa prevladuje prepričanje, da so narodi revni, ker so leni in morajo biti kaznovani,« je poudaril. Černic je prepričan, da je prišel čas za novo borbeno fronto, ki bo sposobna zgraditi suvereno in gostoljubno Evropo miru, dostojnega dela in solidarnosti, »ki so preverjeno orožje proti novim in starim fašizmom«. Prisotne je nagovoril tudi župan Fabio Vi-zintin, po katerem je danes potrebne več solidarnosti do sočloveka. »Drug drugemu si moramo pomagati, če hočemo kaj doseči,« je zatrdil. Pozdravil je pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI Mario Lavrenčič, prireditev je povezovala Barbara Jelen. Kulturni program so oblikovali godba na pihala Kras, zbor nižje
bumbaca
vec
fotografij na
www.primorski.eu
Zbrani na svečanosti v Pevmi (zgoraj), sovodenjski osnovnošolci med recitalom v Gabrjah (desno), ob spomeniku v Podgori (spodaj)
bumbaca, sambo
bumbaca
PREŽENIMO STRAH
Z bogatim programom in številnimi nastopajočimi so 70-letnico osvoboditve in obletnico ustanovitve VZPI-ANPI počastili pri spomeniku v Štandrežu. Po položitvi vencev so peli in igrali ženski zbor Danica, vokalna skupina Sraka, godba Viktor Parma iz Trebč in trobentaš Henrik Leghissa, recitirali so taborniki RMD, govor je imel Martin Lissiach. Odlomek iz romana Maruše Krese Da me je strah? mu je bil izhodišče za razmišljanje o tem, kar nas straši v današnjem svetu - svetu finančne krize, krize vrednot in manipulacij. »Da nas je strah, da bi temni časi, v katerih živimo, sistematsko rušili vse to, kar so naši dedje gradili, od idej do dejanj? Da nas je strah, da bi izgubili občutek, da smo svobodni ljudje? Da nas je strah, da sploh ne živimo v svobodi, ki jo kljub vsemu proslavljamo? Ne sme nas biti strah. Da me je strah, da bomo izgubili vse, kar nam omogoča, da se počutimo Slovenci na svoji zemlji? Da me je strah, da bomo prej ali slej izgubili svojo govorico in običaje? Da, priznam, strah me je. Strah pa mine, ko pomislim, da živi v našem okolju ogromno mladih, ki imajo svetle zglede. Zgled so jim ljudje in dejanja, ki se jih danes, po 70 letih, spominjamo,« je dejal Lissiach in pozval k preganjanju strahu s pogumom po Kocbekovem zgledu. »Prepričan sem, da smo dolžni po 70 letih aktualizirati sporočila narodnoosvobodilnega boja. To dolgujemo, še prej kot prednikom, nam samim, da se prebijemo skozi to zimo. Skozi zimo, v kateri je svoboda le navidez status, pasivno stanje ljudi, ki jim preko televizijskih ekranov ukazujejo politiki, ki trdijo, da morajo starejši člani naše naše družbe na odpad,« je po-
vedal Lissiach. Svetu, ki nas tlači, se moramo upreti z vrednotami, kot je solidarnost.
Dogajanju pred spomenikom je sledil sprevod: za godbo Viktor Parma so udeleženci krenili do doma Andreja Budala, kjer je potekal drugi del svečanosti. Pri plošči, ki so jo postavili v spomin na padle v NOB, je k enominutnemu molku pozvala Tjaša Corva, nakar je proslavo zaokrožila pesem Na juriš.
ČAS JE ZA NOVO BORBENO FRONTO
»Odporništvo in partizanstvo se nista borila samo proti fašizmu, ampak tudi za dostojanstvo in solidarnost, ki so ju novi gospodarji sveta nadomestili s tekmovalnostjo in privatizacijo, ki nam kradeta skupne dobrine. Prepričujejo nas, da so zasebni interesi pred družbenimi, da prekarno delo osvobaja delavca, da boj za preživetje med reveži ustvarja gospodarsko rast in da bo podaljšana delovna dobra osrečila nove generacije. Razumljivo je, da to počenjajo gospodarji svobodnega trga in desničarji, žalostno pa je ugotavljati, da so neoliberalni dogmi podrejajo vse vladajoče politične variante vključno s tistimi z levičarskim rodovnikom.« Na osrednji svečanosti v doberdobski občini v sprejemnem centru Gradina je Karlo Černic go-
srednje šole iz Doberdoba, moški in ženski pevski zbor Jezero, mešani pevski zbor Hrast in recitatorji društva Kremenjak. Navzoči so bili predstavniki iz pobratene občine Bled, iz Komna in Prvačine.
V SREDOZEMLJU UMIRAJO
V Gabrjah so se poklonili padlim že na predvečer državnega praznika. Vence k spomeniku so položili predstavniki sovodenjske občine, kulturnega društva Skala, VZPI-ANPI in drugih krajevnih združenj. Zapel je mladinski zbor Neokortex, ki sta ga s harmoniko in kitaro spremljala Štefan in Vili. Sledil je recital učencev 4. razreda osnovne šole Peter Butkovič-Domen s spletom poezij domačega pesnika Franja Roj-ca, nastopil je še moški pevski zbor Skala. Govornica, županja Alenka Florenin, je dejala, da moramo vrednote, kot so mir, solidarnost, sožitje in medsebojno spoštovanje, udejanjati v vsakodnevnem življenju. Izrazila je tudi prepričanje, da bo mir vedno bolj krhek, dokler bo majhen del človeštva živel na ramenih in izkoriščanju nerazvitih držav. Pri tem se je tudi spomnila na vsakodnevne tragedije, ki se dogajajo v Sredozemlju. Večer je zaključil nastop moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba, ki je z recitatorskimi vložki Karla Ferletiča odpel venček partizanskih pesmi.
OPRAVIČEVANJA NE SME BITI
Komemoracije so včeraj bile tudi v Tržiču, Ron-kah in Štarancanu. Zbrane v Zagraju je v italijanščini in slovenščini nagovoril družbeni delavec Aleš Wal-tritsch. »Ne smemo dovoliti, da nekateri spreminjajo zgodovino sebi v korist. Kdor je zaprisegel zvestobo okupatorju, zasluži pieteto do umrlih, vendar nobenega opravičevanja za opravljeno izbiro. Da lahko tako govorijo in pišejo, se morajo zahvaliti partizanom, ki so z velikim krvnim davkom dosegli svobodo za vse, tudi za tiste, ki danes tajijo in zaničujejo vlogo osvobodilnega boja in odporništva,« je dejal Waltritsch in poseben pozdrav namenil predstavnikom iz pobratenega Branika. Ko so nacisti sežgali vas, so Braničane odpeljali v taborišče v Zdravščinah, kjer jim je krajevno prebivalstvo skušalo pomagati, kolikor se je le dalo. Prijateljstvo, ki je vzklilo v tedanjih težkih časih, negujejo do današnjih dni.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 26. aprila 2015
15
rupa - Praznik frtalje se bo nadaljeval danes
Do zadnje sape za avtonomijo
Udeležence je včeraj nagovorila števerjanska županja - Kulturni program je oblikovalo pet otroških pevskih zborov
»Do zadnje sape bomo ščitili našo občinsko avtonomijo; v to smo trmasto prepričani.« Tako je na včerajšnjem Prazniku frtalje v Rupi poudarila števerjanska županja Franca Padovan, ki je svoj govor skoraj v celoti posvetila reformi krajevnih uprav. Po njenih besedah imajo majhne občine izredno pomembno vlogo na teritoriju in nikakor niso vir nepotrebnih in predvsem odvečnih stroškov. »To še zlasti velja za Števerjan, ki izvaja enega izmed najnižjih davčnih pritiskov na občna v deželi.« Pa-dovanova je poudarila, da je dežela za Števerjan -in tudi za Sovodnje - določila priključitev v zvezo občin z desnega brega Soče, v katerih se sedaj zaščitni zakon ne izvaja. »To bo povzročilo ogromne težave glede izvajanja zaščitnega zakona in zmanjšalo bo nivo zaščite,« je opozorila županja in pojasnila, da se je števerjanska občina hotela pri-
družiti medobčinski zvezi z občinami Devin-Na-brežina, Dolina, Zgonik in Repentabor, vendar njena zahteva ni bila upoštevana. Zaradi tega je števerjanska ena izmed 57 občin iz naše dežele, ki so vložile priziv na upravno sodišče zoper reformo.
Na včerajšnjem prazniku so kulturni program oblikovali najmlajši. Nastopili so otroški pevski zbori Rupa-Peč (dirigentka Zulejka Devetak), Mali veseljaki (dirigentka Mateja Jarc, spremljava Maja Jarc), Vrh sv. Mihaela (dirigentka Karen Ulian, spremljava Mateja Jarc), Štmaver (dirigentka Lara Feri, spremljava Martina Valentinčič) in F.B. Sedej (dirigentka Martina Hlede, spremljava Martina Va-lentinčič). Danes se bo praznik nadaljeval z začetkom ob 16.30, ko bo nastopila plesna skupina AŠKD Vipava. Sledilo bo tekmovanje v cvrtju frtalje, praznik bo sklenil ples z duom Ivo & Marjan.
Pod
meji
OD DOMAČEGA LATNIKA DO
Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnja vina. Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli?
Marsikdaj beremo ali slišimo »tik meje«, »tam na meji«, »zraven meje«, a tako »na meji«, kot živi Damian Princic z ženo in hčerko, je enkratno, skoraj neponovljivo. Dva bela mejnika sta nameščena šest metrov za gospodarskim poslopjem, tam gori na Dugem, kot se imenuje ena od vzpetin nad Prevalo. Po griču nosi oznako vinska proizvodnja, ki jo Princic, še vedno ob dejavni očetovi prisotnosti v vinogradih, stekleniči od leta 1998.
Posestvo mu je prepustil leta 1992, potem ko so osem let prej prodali živino in opustili češnje-ve sadovnjake ter se posvetili izključno vinogradom
na Dugem, v Novajah, Rušcu in Slatnem. Spoznali so odlično kakovost tal, kolonstva pa se je razbremenil že ded sredi tridesetih let prejšnjega stoletja, potem ko se je preselil iz Medane v Ceglo.
Šest vrst grozdja zori v treh vrstah sodov: v jeklenih, cementnih in lesenih. V slednjih leži celotna letina rdečega vina in le del belega. Oboje gre v prodajo že spomladi po trgatvi, za posebne stranke pa zorijo vina do pet ali celo deset let. V aprilu je pravi čas za stekleničenje in pokušnjo, maja je na vrsti prodaja na drobno in debelo. Za vse postopke se opredeljuje sam gospodar, le tik pred ste-kleničenjem priskoči na pomoč enolog. Lanski pridelek vsebuje manj alkohola zaradi vremenskih okoliščin.
Pri nobenem pogovoru z briškimi vinogradniki za pripravo tega niza člankov ni bilo v eni uri toliko obiskovalcev kot tokrat. Lepo vreme? Bližajoči se velikonočni prazniki? Čas pred kosilom v bližnjih restavracijah? Letina belega vina 2013 za okušanje jih čaka v hladilniku (8 stopinj Celzija),
Damian Princic v domači kleti
fotoa.r.
Oznaka vinarskega podjetja na Dugem a.r.
rdeče na mizi (najbolj pristno pri 16 stopinjah Celzija). Za množične družinske praznike si lahko privoščijo trilitrske »magnum« steklenice. Ne dogaja se, da bi prišli, naložili karton ali dva in že odšli! Vsi želijo pogovor, razlago, ki ji radi dodajajo svoje opazke, doživljanje kletnih vonjav in pozornost gospodinje. Primožila se je iz Krmina, hčerko pa sta vpisala, ob ustreznem času, v plešivsko slovensko osnovno šolo. Sedaj se vključuje v gosti-teljsko prodajne ritme.
Prodaja na domu med tednom in ob praznikih zaobjema 20 odstotkov celote; je uspešna, če se na določenem območju oblikuje simbioza med vinom, prehrambeno ponudbo in krajinskimi lepotami ali zanimivostmi. Prodaja na debelo proizvodov ColleDuga uspeva v Furlaniji Julijski krajini - najmanjša količina je šest zabojev po šest steklenic; dostava je zelo hitra, saj ni daljša od enega dne. Zunaj dežele poteka preko posrednikov v Belgiji, Nemčiji, Rusiji, Švici, Avstriji. Seveda se je treba udeleževati najodmevnejših sejmov, kakršne prirejajo v Veroni in Dusseldorfu.
Aldo Rupel
Franca Padovan (levo) in mali pevci med udeleženci praznika
SOVODNJE
Društvo ponuja Expo, Cerje in Aululario
Do odprtja svetovne razstave Expo v Milanu, na kateri bo sodelovalo 142 držav, manjka le še teden dni. Potekala bo pod naslovom Hrana za planet, energija za življenje. Kulturno društvo Sovodnje bo ob tej priložnosti organiziralo ogled Expa v soboto in nedeljo, 29. in 30. avgusta. Odhod iz Sovodenj bo v soboto v zgodnjih jutranjih urah; po prihodu v Milan bo čas za obisk Expa, sledila bo večerja in nočitev v hotelu v okolici mesta. Tudi naslednji dan bo namenjen ogledu Expa. Vrnitev v Sovodnje bo pozno zvečer; informacije in prijave na tel. 349-3666161 (Erik) ali na naslov erikfigelj@hotmail.com, vpisujejo samo do 30. aprila.
Kulturno društvo bo obogatilo pomladno sezono z nočnim pohodom. V soboto, 2. maja, se bodo udeleženci zbrali ob 21. uri na parkirišču gostilne pri Tomažu v Gabrjah, od koder se bodo odpravili na Cerje pod vodstvom Bernarda Florenina; tam jih bo pričakal postanek in topel čaj, nakar se bodo spet podali v dolino; hoje bo za tri ure in pol. Pohodniki naj bodo opremljeni s svetilko; obvezna je prijava na tel. 349-3666161 (Erik), ob slabem vremenu bo pohod odpadel. V maju bo prišla v goste dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana, ki bo v petek, 8. maja, ob 20.45 v Kulturnem domu Jožef Češčut odigrala Aululario Tita Makcija Plavta. Predstavo sta priredila režiser Franko Žerjal in scenografka Jasmin Kovic, ki sta dogajanje prenesla na Balkan; poleg plesnih točk v njej nastopa tudi skupina Radio Zastava.
ŠTEVERJAN
Ob prvem maju Kombinatke in pohod
Prvomajsko slavje v Števerjanu se bo začelo v petek, 1. maja, ob 17. uri na Bukovju z nastopom Ženskega pevskega zbora Kombinat iz Ljubljane; ustanovljen je na dan upora, 27. aprila 2008, in v izvirnih jezikih prepeva pesmi, ki so hrabrile duha v revolucijah in uporih po svetu. Na Bukovju se bodo pesmi NOB prepletale z literarnimi vložki in odlomki iz Kocbekove zbirke Strah in pogum ter verzi Kajuha in Mateja Bora. V okviru praznovanj bo tudi 6-urni pohod od Števerjana do Gonjač: v petek, 1. maja, ob 9. uri se bodo pohodniki odpravili z Bukovja po stranskih poteh in kolovozih čez Cerovo, Šmartno, Gonjače, Kojsko in se vrnili na prireditveni prostor na Bukovje predvidoma ob 15. uri, kjer jih bo pričakal dobro založen bife z mesom na žaru, vinom in točenim pivom; prijave in informacije nudi Silvan Pittoli (tel. 0481.884226). V petkovih večernih urah bo na prireditvenem prizorišču igrala skupina Happy Day, v soboto, 2. maja, od 21. ure dalje pa skupina Radio Zastava.
ADRIA A Razvoj dostopnosti za oživitev jadranskega zaledja
V osrčju nove Evrope
Tržič, ponedeljek, 27. aprila, ob 11. uri v dvorani občinskega sveta
Predstavitev rezultatov projekta ADRIA A, ki bodo prikazani tudi Svetu Evrope in Evropskemu parlamentu ter pobude Interreg Europa z imenom "Triple S". Prisotni bodo predstavniki Dežele Furlanije julijske krajine.
lfm
trV G*"
--0
SLOVENIJA
■ Ministère dell'Economia ■■ _ •■' e delle Finanze
9
REPUBLIKA SLOVENIJA
SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO


M ■-. ■■ "
1-	,j, J
1 M 1
Progetto ADRIAAfïnanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.
Projekt ADRIA A sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-ltalija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
16
Nedelja, 26. aprila 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
goriška - Nutrije širijo življenjski prostor
Pricapljale do Gorice
Nutrije so pricapljale do Gorice. Na peščenem soškem bregu so v prejšnjih dneh opazili sledi južnoameriških glo-davcev, ki počasi, vendar vztrajno širijo svoj življenjski prostor po vsej goriški pokrajini. Prve nutrije so opazili pred leti ob izlivu Soče, kamor so prišle iz Veneta, potem ko so naselile celo Maransko laguno.
Že več let jih je mogoče opazovati na otoku Cona pri Štarancanu, od koder so se razširile v vse sosednje kraje. Še posebno veliko jih je v Červinjanu, kjer povzročajo veliko gmotno škodo na kanalih - tako naravnih kot namakalnih. V raznih krajih so že morali sanirati luknje, ki so jih ob kanalih skopale nutrije, da bi si v njih uredile skrivališča in brloge. Nutrij je v nižinskem predelu naše dežele že toliko, da začenjajo ogrožati tudi udeležence v prometu. Pri Fossalonu je v začetku marca kolesar iz Červinjana zadel nutri-jo, padel na tla ter si zlomil ključnico in dve rebri. V okolici Gradeža je včasih mogoče opaziti tudi kako povoženo nutrijo, ki jo marsikdo zamenja za veliko podgano, kar ni ravno najboljša reklama za gra-
Nutrija (levo) in njene značilne sledi pri Gorici (zgoraj)
deške plaže. Podobno kot podgana ima nutrija dolg luskinast rep, krzno je zlato do temno rjavo, lahko je tudi sivo in celo svetle barve. Nutrija ima majhna ušesa in značilne velike zobe - sekalce, tipične za vse glodavce. Prehranjuje se le z rastlinjem. Teknejo ji vodne rastline, alge, korenine rastlin, gomolji in poganjki. Hrani se tudi z zelenjavo, tako da rada povzroča škodo v kmetijstvu. Kot ostali glodavci se tudi nutrija zelo hitro razmnožuje in zaradi tega pospešeno širi svoj življenjski prostor po goriški in vi-demski pokrajini. Ob Soči jo opažajo vse višje po rečnem toku navzgor, nazadnje so njene sledi opazili celo pri Gorici.
V zadnjih časih se z nutrijami soo-
pomniki morije - »Krvava« Prižnica
• V	|	V •	•
Gric s »pobožnim« imenom je bil usoden za tisoče mož
Prižnica je ime griču na levem bregu Soče nasproti vasi Plave. Na vojaških zemljevidih je vzpetina zabeležena z imenom »kota 383«. Italijani so grič poimenovali po generalu Carlu Montanariju, ki je na njem padel 15. novembra 1915. Ma-lokateri kraj na soški fronti je zahteval toliko žrtev kot Prižnica, grič s »pobožnim« imenom, ki je bil usoden za tisoče mladih iz obeh vojskujočih se armad. Italijani so do vznožja griča prišli že v prvih dneh vojne. Njihove predhodnice, ki so se spustile z Brd do Plavi in Soče, so presenetile šibko avstrijsko obrambo in so si brez boja polastile lesenega mostu preko reke. Na levem bregu si je italijanska vojska ustvarila manjše mostišče, ki se je znašlo v mrtvem kotu in je bilo varno pred kroglami avstrijskih postojank na sami Prižnici, pa tudi na bližnjem Kuku. V nočeh med 10. in 12 . junijem 1915 so Italijani čez Sočo vrgli čete v moči ene divizije in jih poslali v napad na pobočja pod vasico Zagora in na strmine Prižnice. Napadi niso obrodili sadov in Italijani so že v prvih bojih utrpeli kakih 3.000 mrtvih in dvakrat toliko ranjenih. Krvavi ples s hudimi žrtvami sta s Korade opazovala tudi italijanski kralj Viktor Emanuel in vrhovni poveljnik vojske, gen. Luigi Ca-dorna. Podobno se je dogajalo tudi v naslednjih dveh letih. Italijani so se stalno zaganjali v strmine Prižnice, vendar brez večjih uspehov. Napadom so sledili protinapadi, a mala Prižnica je za ceno strašnih žrtev ostala v rokah branilcev. Ta mali griček, skorajda obkoljen s treh strani, se je vdal šele 14. maja 1917, v 10. soški bitki. O Prižnici so pisali številni pisci, ki so jo vsak s svojega zornega kota kar podrobno obdelali. Zelo pretresljiv je opis, ki ga je v svoji knjigi »Am Isonzo-Posočje« priobčila dunajska novinarka Alice Schalek, ki je ta odsek fronte obiskala konec aprila 1916. Do zloglasne kote je iz vasice Paljevo in mimo cerkvice sv. Kvirina peljal ozek povezovalni jarek, ki je bil izpostavljen italijanskemu topništvu s Korade, Kolovrata in s podaljška Sabotina. Tej povezovalni poti so pravili »goltanec«. Schalekova je tudi napisala, da so se na koti borili Nemci, Šlezijci, Čehi, Dalmatinci, Romuni in Madžari.
Pobočja so danes zaraščena, toda obiskovalec bo vseeno opazil kaverne in strel-
Častna straža ob odprtju Poti miru (zgoraj) in monumentalni vhod v kaverno Spoleto na Prižnici (desno)
foto vip
ske jarke, ki so podolg in počez povezovali utrjena mesta in postojanke. Ostanki človeških posegov v koto 383 so vidni tako na »italijanskem« južno-zahodnem pobočju griča, avstro-ogrski pa na severo-vzhodnih predelih Prižnice.
Prvič sem na Prižnici stal pred skoraj 25 leti. Pobočje je bilo tako poraščeno z robido, da smo potrebovali kar nekaj časa za preboj do vrha. V zadnjih letih so se našli domači zanesenjaki, člani Društva soška fronta, ki so počistili steze in ostanke objektov na griču; sodelovalo je tudi Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Po-
sočja. Na raznih mestih so postavili opisne table, namestili so tudi nekaj lesenih klopi. Celotno območje so vključili v širši čez-mejni projekt Poti miru.
Na Prižnici ni spomenikov. Izjemo predstavlja monumentalni vhod v italijansko kaverno, ki so jo, po napisu sodeč, zgradili pripadniki brigade Avellino in jo poimenovali Galleria Spoleto. Tam zraven so še kar dobro ohranjeni ostanki poveljniških položajev in drugih vojaških objektov. Nedaleč stran se nahajajo tudi ostanki vodnega korita. Res zanimiv kraj, kot nalašč za nedeljski izlet. (vip)
čajo tudi na Koprskem, kjer so naselile vse vodne kanale. Ponekod so se tako približale mestu, da se ne več bojijo ljudi. Nutrije so se v Škocjanskem zatoku in ob izlivu Rižane znašle pred kakimi dvajsetimi leti, ko so zbežale iz tamkajšnjega gojišča. Kmalu zatem so prve primerke opazili tudi ob Osapskem potoku med Miljami in Trstom. Nutrije naseljujejo še številne druge kraje po Sloveniji; živijo celo ob Ljubljanici v središču Ljubljane.
Ker gre za invazivno tujerodno vrsto, ki s svojimi rovi in lomastenjem po zelenjavnih nasadih povzroča okoljsko in gospodarsko škodo, se zlasti v južnem delu Furlanije množijo zahteve po povečanem odstrelu.
TECAJ ZA ZAČETNIKE
Jamarska doživetja
V	okviru Posoške jamarske šole, ki jo organizirajo speleološko društvo iz Tržiča, goriški center za raziskovanje Krasa C. Seppenhofer in jamarski klub Kraški krti, bo od 7. maja do 11. junija potekal tečaj jamarstva prve stopnje. Primeren je za vse, ki so dopolnili štirinajsto leto. Vodili ga bodo inštruktorji in njihovi pomočniki, ki jih priznava italijanska speleo-loška zveza. Vpisnina, ki pokriva izposojo opreme, gradivo, zavarovanje in vpisnino v speleološko zvezo, znaša 110 evrov, znižana za študente pa 80 evrov; tečajnik jih mora vplačati pred 7. majem, število mest je omejeno. Teoretični del tečaja, ki se bo začel 7. maja ob 20.30, bo ob četrtkih v večernem času potekal v koči Kraških krtov na Vrhu, kjer bo 13. junija tudi večerja ob zaključku tečaja.
V	praktičnem programu pa bodo tri nedeljske ekskurzije (prva bo 10. maja) in dvodnevna ekskurzija 6. in 7. junija; zbirališče bo pred sedežem tržiških jamarjev v Ulici Valentinis 134 v Tržiču. Interesenti bodo informacije dobili na www.scuolaspe-leoisontina.it, info@scuolaspeleoi-sontina.it in na tel. 345-4080063.
goriški lok
Slovensko šolstvo in izzivi večjezičnosti
»Tudi slovenske šole na Goriškem so del ožjega in širšega okolja, v katerem delujejo. In podvržene so stalnim spremembam, ki imajo nanje različne učinke. Integracijski procesi znotraj obmejnega in tudi čezmejnega prostora so pripomogli k pozitivnemu razvoju medkulturnih odnosov in opuščanju logike ločevanja med tu živečima skupnostma, kar je privedlo do porasta vpisov v naše šole in - ne nazadnje - do boljših medetničnih odnosov,« pravijo organizatorji srečanja Goriškega loka, ki bo v sredo, 29. aprila, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Gostja večera, ki ga prirejata SKGZ in združenje Darko Bratina, bo deželna odbornica za šolstvo Loredana Panariti: govor bo o manjšinskem šolstvu in o vlogi, ki jo odigrava v tem prostoru, pa tudi o spodbujanju večjezičnosti in o vlogi deželne uprave.
»Populacija slovenskih šol je vedno bolj izraz okolja, v katerem deluje, je izraz njegove narodne, jezikovne in družbene raznolikosti. Poslanstvo slovenske šole v teh novih okoliščinah pa morata ostati nespremenjeno: njeno vodilo mora biti utrjevanje slovenskega jezika in kulture. To tudi pomeni, da vpliv slovenske šole ni omejen le na pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot se je dogajalo v preteklosti, ampak dosega tudi pripadnike večinskega prebivalstva, kar bi moralo predstavljati prej prednost kot problem,« pravijo organizatorji Goriškega loka in nadaljujejo: »V tem smislu moramo čim več pozornosti posvetiti izboljšanju učnih dejavnosti in obogatitvi šolskih pobud. Razmišljati moramo o pro-dornejših spremembah vzgojnih in učnih prijemov ter iskanju novih: izboljšanje in spreminjanje sta pojma, ki se ne izključujeta. Slednje - spreminjanje - pa ne pomeni spreminjanja ciljev, ki jih zasleduje slovenska šola.« Organizatorji večera ocenjujejo, da je obravnava slovenske šole v Italiji pogosto zreducirana na razpravo o odprtosti oz. zaprtosti slovenske manjšine in njenih ustanov. »Zakaj je ne bi raje povezali s potrebo po bolj konstruktivni obravnavi manjšinskih vprašanj oz. po sodobnejšem pristopu preučevanja njenih družbenih dinamik, kot nas opozarjajo strokovnjaki Slori-ja?« se sprašujejo prireditelji in pojasnjujejo, da želi biti klepet s Panaritijevo priložnost za širši pogled na naše šole in goriško čezmejno šolsko stvarnost: »Raznolika ponudba je priložnost za učinkovito komplementarnost in udejanjanje modela poučevanja dveh sosedskih jezikov na vseh šolah. Tudi ministrica za šolstvo Stefania Gianni-ni je izrazila zanimanje za naš večjezični prostor, kjer lahko ravno manjšinsko šolstvo odigrava še bolj atraktivno vlogo.«
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH SNOVANJA 2015
POGLEJ, MOJ DRAGI FIGARO...
Glasbena igra z izborom Mozartovih arij in duetov Režija: Emil Aberšek in Carolina Bagnati
Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 28. aprila 2015, ob 20.30
Rezervacija in nakup vstopnic:
Kulturni center Lojze Bratuž: tel. 0481 531445 - e-mail: info@centerbratuz.org Zveza slovenske katoliške prosvete: tel. 0481 538128 - e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Urnik: 8.30 - 12.30
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 26. aprila 2015
17
Srednji vek na gradu
Na goriškem gradu bo danes prireditev »Gorizia - Al declinar del dell'evo medio«, ki jo prireja združenje Nuovo lavoro. Ob 9.30 bo likovni ex tempore za odrasle, med 10.30 in 12.30 pa delavnica za otroke. Ob 16. uri bo voden ogled gradu in razstave glasbil, ki ga bodo popestrili s srednjeveškimi pesmimi in po-kušnjo srednjeveških jedi.
Cvetje vabi na Travnik
Goriški Travnik bo kljub slabi vremenski napovedi še danes odet v cvetje. Razstavljavci ponujajo cvetje in druge rastline, na voljo so tudi pripomočki za vrtnarjenje. Trgovine na Travniku in v bližnjih ulicah naj bi bile tudi danes odprte ves dan.
Svoboda je zasijala
Novogoriško borčevsko združenje in občina Šempeter-Vrtojba v sodelovanju z ostalimi goriškimi občinami pripravljata danes osrednjo prireditev ob 70. obletnici osvoboditve. Poimenovali so jo »Svoboda je zasijala«. Slavnostni govornik bo Janez Sta-novnik, predsednik Borut Pahor bo ob tej priložnosti Partizanskemu pevskemu zboru iz Ljubljane podelil najvišje državno odlikovanje. Prireditev bo ob 11. uri na Trgu Ivana Roba, v primeru slabega vremena pa v Hit Šport centru v Šempetru.
Večer mladih talentov
V	palači De Grazia v Ulici Oberdan v Gorici bo jutri ob 18. uri dogodek iz niza Mladi talenti, ki ga prireja glasbena akademija Mesta Gorica. Koncert komorne glasbe s konca 19. stoletja prirejajo v sodelovanju s kon-servatorijem Tomadini iz Vidma.
V	Gorici pakt za moko
V	palači Attems Petzenstein v Gorici bodo jutri ob 17.30 podpisali Pakt za moko med mlinarji, peki in kmetovalci, ki sodelujejo pri projektu za določitev pravične cene moke.
Glasbeni poklon mestu
V	Verdijevem gledališču v Gorici bo v torek, 28. aprila, ob 20.45 zaigrala godba konjeniške brigade Pozzuolo. Skupaj z zborom cerkve sv. Ignacija se bodo poklonili mestu ob 1014. obletnici njegove prve omembe.
Rok za Glas ženske
Še samo do torka je čas za udeležbo na literarnem natečaju Glas ženske, ki poteka letos na temo »Zakaj ženske še vedno zaostajajo?«. Razpis je objavljen na straneh www.nova-go-rica.si in www.provincia.gorizia.it.
* 1945-2015
Obrazi in kraji Odporništva
Letos mineva že 70 let od konca druge svetovne vojne, ki je v zgodovini evropskih (in drugih) narodov pustila tragične sledi. Starejši se dogodkov in posledic še spominjajo. Za mlajše generacije pa je od-porništvo že zgodovina. Včasih (pre)malo poznana. Da ne bi pozabili junaških dejanj in vrednot, za katere so se borili naši nonoti, smo se na Primorskem dnevniku tudi letos odločili, da jim posvetimo nekaj prostora, ki ga imamo na razpolago. Zato vas vabimo, da v svoje fotografske aparate ujamete vaške spomenike padlim v NOB, spominske plošče, hiše ali bunkerje, predmete, ki so na katerikoli način povezani z dogodki tistega časa. Predvsem pa obraze tistih, ki so se borili proti nacifašističnemu
Skupaj bomo tako ustvarili prav posebno galerijo obrazovinkrajevOdporništva. Svoje fotografije nam lahko pošljete na redakci-ja@primorski.eu ali nam jih osebno dostavite v uredništvo.
pohod - Zbirajo prijave
Pot ob žici
Iz Gorice bo letos peljal v Ljubljano poseben avtobus
V Ljubljani bo 9. maja že 59. Pohod - Pot ob žici. Letos sovpada z obletnico osvoboditve glavnega mesta leta 1945 in zaključkom druge svetovne vojne. Prvič so pohod priredili leta 1957, krožna pot pa je označena in opremljena od leta 1985. Opremljena je kot sprehajalna steza oz. pozimi za tek na smučeh, mogoče pa jo je tudi prekolesariti.
Po zasedbi Ljubljane 11. aprila
1941	je italijanska vojska v začetku leta
1942	obdala mesto z bodečo žico v dolžini 41 kilometrov; obroču je dodala 60 zastraženih prehodov, opremljenih s premičnimi kobilicami in več kot 200 bunkerjev ter stražnih stolpov. Namen
je bil preprečiti povezavo organiziranega omrežja OF v mestu z oboroženimi partizanskimi skupinami in četami zunaj mesta, ki so potrebovale sanitetni material, tehnična sredstva, informacije, obutev in drugo opremo.
Pohoda ali teka ob žici na različnih razdaljah, primernih za vsako starostno obdobje in telesno zmogljivost, se vsakič udeležuje na tisoče ljudi. Iz Gorice bo letos peljal tudi poseben avtobus s startom pred Severno postajo. Za informacije sta na razpolago dve telefonski številki: 320-0891373 in 388-8546460 ter naslova ivomauri@gmail.com in agnet.corrado@gmail.com.
ajdovščina - Založništvo tržaškega tiska
Mladinsko udarništvo v coni A Julijske krajine
Matjaž Stibilj v knjigi osvetlil politične razmere - Krstna predstavitev
Ob 70-letnici osvoboditve je pri Založništvu tržaškega tiska izšla knjiga Bratstvo na delu mladega zgodovinarja Matjaža Stibilja; podnaslov se glasi Delovne enote cone A Julijske krajine. Prvič jo bodo predstavili v torek, 28. aprila, ob 19.30 v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini.
»Matjaž Stibilj je osvetlil politične razmere, v katerih so nastale in se razvile mladinske delovne akcije v Sloveniji, kdo je bil njihov pobudnik in organizator, zakaj je politična oblast spodbujala udarniško delo in kako to, da so udarniki postali simbol nesebičnega žrtvovanja v korist skupnega dobrega, ideal vitalnega in optimističnega ljudstva ter so-
cialističnega napredka. Zavzeto se poglobi v oblikovanje in delovanje mladinskih delovnih enot Julijske krajine, ki so bile ena od oblik povezovanja med slovensko in italijansko mladino v Julijski krajini, pomemben podpornik projugo-slovanske politike in širjenja političnega konsenza onkraj jugoslovanskih državnih meja,« je v spremni besedi zapisala Marta Verginella.
»Smo se slišali nekej dat. Ja, je blo, takrat je blo tako. Pole je vse minilo in zdej, če bi kšn prašou, bi rjku, ma kako sm bu neumen. Pero takrat je blo tako. Takrat je blo tako,« je pričevanje Zvon-ke iz Trsta.
[12 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
Gledališče
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 27. aprila ob 20.30 na terasi SNG koncert »KVan-tavtorska sabotaža v Novi GoVorici«, nastopajo Drago Mislej MEF & NOB ter Tadej Vesenjak. 6. maja ob 20. uri »Gospa Bovary« (Nebojša Pop Tasic); informacije na blagajna.sng@siol.net, tel. 003865-3352247.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V GORICI v Kulturnem centru Lojze Bratuž 25. maja ob 20.30 »Obiski«.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 29. aprila ob 20.45 bo nastopil jazzist Steve Kuhn v triu z Busterjem Williamsom in Billyjem Drummon-dom; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664.
□ Čestitke
Pri društvu Vipava se veselimo, ker je na svet prišla mala GRETA. Odborniku Matteu, mami Ingrid in bratcu Gabrijelu čestitamo in družini želimo veliko sreče.
SI Šolske vesti
POLETNI KAMP V CELOVCU S TEČAJEM NEMŠČINE za srednješolce bo potekal od 24. do 29. avgusta. Organizira ga Dijaški dom v Gorici. Informacije in vpisovanja do 13. maja oziroma do zasedbe mest (število mest omejeno) po tel. 0481-533495; več na www.dijaskidom.it.
iS Razstave
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v četrtek, 30. aprila, ob 19.30 v društvene prostore na odprtje razstave Valentine Figelj »Tisoč in en gumb«. Sodelovali bosta ženski pevski zbor upokojenk iz Gorice pod vodstvom Tanje Pelizon in Tina Jarc, dijakinja Glasbene matice, ki bo zaigrala na violončelo in klavir.
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bodo ob fotografski razstavi »Oltre lo
sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) 26. aprila ter 10. in 17. maja ob 15. uri potekali brezplačni vodeni ogledi razstave v slovenskem jeziku; do 2. junija ob petkih 16.0019.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost. V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu XXIV Maggio 15/C v Gorici bo v soboto, 9. maja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Roberto Kusterle. Riti del corpo«. Razstavo bo predstavil Giuseppe O. Longo.
Mi Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.40 -21.20 »Avengers: Age of Ultron«. Dvorana 2: 15.40 - 17.40 - 20.00 -22.00 »Mia madre«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 »Le vacan-ze del piccolo Nicolas«; 20.00 - 22.00 »Black Sea«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.15 »Le vacan-ze del piccolo Nicolas«; 17.00 - 19.40
-	22.20 »Avengers: Age of Ultron«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Mia madre«.
Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Avengers: Age of Ultron« (digital 3D). Dvorana 4: 15.15 - 17.15 - 19.50 »Adeline - L'eterna giovinezza«; 22.00 »Fast & furious«.
Dvorana 5: 15.30 - 17.45 - 20.10 »I bambini sanno«; 22.10 »Black Sea«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Avengers: Age of Ultron«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Mia madre«.
Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30
-	22.00 »Timbuktu«; 22.00 »Black Sea«. JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.20 »Avengers: Age of Ultron«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mia madre«.
Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Avengers: Age of Ultron« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 - 19.50 »Adeline -L'eterna giovinezza«; 22.00 »Fast & fu-rious«.
Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 16.30
-	20.20 »Timbuktu«; 18.10 »I bambini sanno«; 22.10 »Black Sea«.
Koncerti
SNOVANJA 2015 v organizacij SCGV Emil Komel in niz »Iskrivi smeh na ustih vseh 2015« v priredbi Kulturnega centra Lojze Bratuž: 28. aprila ob 20. uri v centru Bratuž v Gorici glasbena igra z izborom arij in duetov W. A. Mozarta z naslovom »Poglej, moj dragi Figaro«; informacije po tel. 0481-531445 ali 0481-538128. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici: v torek, 5. maja, ob 20. uri bo koncert mladinskega pevskega zbora Emil Komel iz
Gorice z dirigentom Davidom Band-ljem, na klavirju in orglah Elisabetta Cavaleri. 12. maja ob 20. uri bo koncert mladih talentov SCGV Emil Komel iz Gorice; vstop prost.
V	GORICI: na Trgu Seghizzi pri goriškem gradu bo danes, 26. aprila, ob 11.30 koncert godbe na pihala Stadtkapelle iz Celovca.
V	NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo 4. maja ob 20.15 koncert komornega orkestra Kammersymphonie Berlin; več na www.kulturnidom-ng.si.
M Izleti
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ v
sodelovanju s Slovensko prosveto, ZCPZ-TS, ZCPZ-GO, ZSKP in Združenjem Blanchin organizira v petek, 15. maja, udeležbo na predstavitvi slovenske manjšine v Italiji, ki bo potekala v okviru Svetovne razstave Expo 2015 v Milanu. Prevoz z avtobusom iz Gorice in Trsta; informacije na goriškem (0481536455), tržaškem (040-3481586) in vi-demskem (0432-701455) uradu SSO.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi člane na ogled svetovne razstave Expo Milano 2015 v petek, 15. maja. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Urniki odhoda avtobusov: 5.00 - Domjo (pri banki Antonveneta), 5.20 - Trst (Trg Oberdan), 5.45 - Sesljan (avtobusna postaja pri nasproti bencinske črpalke), 5.30 - Gorica (parkirišče pred pokopališčem), 5.45 - Palmanova (parkirišče trgovine Mobili Caramel). Prijave in informacije po tel. 040-635626 ali na info@zskd.eu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do
10.	oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Vpisovanje za en sam avtobus bo na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. samo ob sredah od 10. do
11.	ure od 29. aprila do 27. maja. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na račun 200 evrov.
SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira 30. maja izlet v Vicenzo na ogled razstave Tutankamona, Van Gogha in Caravaggia ter mesta z vodičem. Vpisovanje in informacije do 15. maja po tel. 347-1243400 (Magda).
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA organizira v nedeljo, 10. maja, v sklopu pobude »Kekčeva pot« (lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) izlet v okolico Pivke na Notranjskem z vzponom na vrh Sv. Trojice (Krpanova dežela). Zbirna točka parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9. uri; informacije in prijave po tel. 347-6220522 (Fanika) in 338-3550948 (Mitja).
DRUŠTVO PRIMORSKIH ARHITEKTOV prireja ob 150. obletnici rojstva Maksa Fabianija v sredo, 29. aprila, obisk Kobdilja in Štanjela: ob 17.30 odhod z avtomobili iz Nove Gorice (zbirno mesto na parkirišču ob Vojkovi nad Borovim gozdičkom), 18. uri obisk pokopališča v Kobdilju in sprehod po Fabianijevi poti do Štanjela.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na enodnevni pomladanski izlet v Prlekijo in Varaždin v soboto, 30. maja. Vpisovanje do 17. maja oz. do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Odhod iz Gorice okrog 6. ure. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument za tujino. Na račun 20 evrov.
□ Obvestila
ŠKRD KRAS Dol-Poljane prireja danes, 26. aprila, ob 19.30 v športno-kultur-nem centru Pavlina Komel na Palkiš-ču veseloigro v narečju »Avia cirkus«. Nastopa dramska skupina društva Slovenec iz Boršta in Zabrežca. Režiser je Aleksander Corbatto.
ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja danes, 26. aprila, tržnico v ljudskem parku v Gorici.
V	GORICI: na sedežu združenja Forum Gorica v Ul. Ascoli 10/a bo v sklopu niza »Novecento inedito« v torek, 28. aprila, ob 18. uri srečanje na temo knjige Santa Pelija »Storie di Gap. Terrorismo urbano e resistenza«.
Prispevki
Ob smrti drage mame Cvetke Devetak vd. Peric darujejo sinova in hčere 50 evrov za vzdrževanje spomenika na Poljanah, 100 evrov za ŠKRD Danica - Vrh in 100 evrov za vzdrževanje spomenika na Vrhu.
V	počastitev spomina dragega Sergija darujejo prijatelji Aleš, Bogdan, Drago, Franca, Jože (Pepi), Karlo in Silvan 100 evrov za Večstopenjsko šolo Pre-žihov Voranc iz Doberdoba (za učence potrebne pomoči), 100 evrov za Nižjo srednjo šolo Ivan Trinko iz Gorice (za dijake potrebne pomoči) in 125 evrov za gospoda Marjana Mar-kežiča (za potrebne pomoči).
Pogrebi
JUTRI V PODGORI: 11.00, Barbara Bi-zaj (iz videmske bolnišnice ob 10. uri) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
JUTRI V FOLJANU: 11.00, Lina Visin-tin vd. Sinico (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Aldo Policar-di s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa (ob 11. uri), sledila bo upepelitev.
Predsednik, člani Upravnega in Nadzornega sveta, ravnateljstvo in uslužbenci bančne skupine Banca Popolare di Cividale
izrekamo mami Zmagi in svojcem iskreno sožalje ob izgubi naše drage sodelavke Barbare Bizaj
1 B
Nedelja, 26. aprila 2015
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
RAI3bis
RAI MOVIE
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Klepelutke 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Mi smo kamen in sence, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.35 Dnevnik 10.00 QB - All'estero quanto basta 10.30 A Sua im-magine, vmes maša 12.20 Linea verde 14.00 Talk show: L'Arena 16.35 Show: Do-menica in 18.50 Kviz: L'Eredità 20.35 Show: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.35 Nad.: Fuori classe
RAI2
6.30 Nautilus 7.00 Serija: Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 7.45 Serija: Lassie 8.30 Serija: Heartland 10.00 Dok.: Zambesi - Il fiu-me della vita 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 Stadio Sprint 18.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: C.S.I. 22.40 La domenica sportiva
14.30 Film: A testa alta (akc.) 15.50 Film: Hair (muzikal) 17.50 Novice 17.55 Genio e bellezza - Franco Zeffirelli 18.20 Film: Il tra-ditore di Forte Alamo (vestern) 19.40 Film: Lo smemorato di Collegno (kom., It., '62, i. Toto) 21.15 Film: Il laureato (dram., '67, i. D. Hoffman) 23.05 Serija: The Newsroom
RAI PREMIUM
13.05 Film: La nave dei sogni - Emirati 14.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.45 GranPremium 15.00 Serija: Fuoric-lasse 16.40 Backstage 16.50 Nad.: Stiamo be-ne insieme 17.35 Novice 17.40 Nad.: Io e mio figlio 19.30 Nad.: Commesse 21.20 Sen-za parole 23.50 Nad.: Lo zio d'America
RETE4
RAI3
7.10 Film: Parola di ladro (kom.) 8.40 Film: L'isola misteriosa e il capitano Nemo (pust.) 10.20 Community - L'altra Italia 11.05 Fi-gu - Album di persone notevoli 11.1012.10 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.25 Dnevnik in vreme 12.55 Il posto giusto 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kolesarstvo: Classiche del Nord 17.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 17.55 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.40 Report 23.40 Gazebo
RAI4
13.20 Film: Young Detective Dee - Il risvegli del drago marino (akc.) 15.30 Charlie's Angels 16.15 Xena 17.45 Novice 17.50 Film: Star Trek - Primo contatto (zf) 19.45 Supernatural 20.30 Teen Wolf 21.15 Atlantis 22.05 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.45 Film: Blade Trinity (horor)
RAI5
14.001000 giorni per il pianeta Terra 14.50 Hugh's Fish - L'altra faccia della pesca 15.45 Cinque buoni motivi 15.50 Gledališče: Fara giorno 17.50 Prima della prima 18.20 Novice 18.30 Petruška presenta 18.35 Koncert: OSN Mcadams, Bizet 20.50 Dok.: Philippe Daverio - Bernini e Borromini 21.151 meccanismi della natura 22.10 Dok.: Sulle tracce di Marguerite Yourcenar
23.05 Film: One Day (dram.)
Nedelja, 26. aprila Rai movie, ob 21.15
21.20 Film: L'uomo d'acciaio (fant., '13, i. A. Adams, R. Crowe) 23.55 Film: Sucker Punch (fant., '11, i. V. Hudgens)
VREDNO OGLEDA
Il laureato
ZDA 1967
Režija: Mike Nichols Igrajo: Anne Bancroft, Dustin Hoffmann in Katherine Ross
Film, ki je leta 1976 prejel oskarjevo nagrado, je zgodba o Benjaminu Braddocku, sinu petične newyorške družine, kateremu so starši organizirali praznovanje ob zaključku univerzitetnega študija. Sramežljivi diplomant pa se je raje umaknil v spalnico kjer ga je obiskala družinska prijateljica, gospa Robinson. Kljub starostni razliki sta Benjamin in Mrs Robinson postala ljubimca in njuno razmerje traja vse dokler Benjamin spozna Elaine, to je hčerko gospe Robinson, in se vanjo tudi zaljubi. A mati se tej zvezi zoperstavi in razodene hčerki vse, kar se je pred tem zgodilo z Benjaminom. Elaine zato Benjamina pusti in odloči, da se bo ubogljivo poročila z drugim fantom, ki so si ga njeni starši izbrali za zeta. A Benjamin se seveda ne da.
Za glasbeno kuliso sta poskrbela Simon in Garfunkel.
IRIS
14.50 Film: Alibi e sospetti (krim.) 16.35 Film: Flash of Genius (biogr.) 18.55 Film: L'ultimo appello (triler) 21.00 Film: Non e mai troppo tardi (dram., '07, i. J. Nicholson, M. Freeman)
6.40 Media Shopping 7.10 Super Partes 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Walker Texas Ranger 13.55 Donnavventura 14.50 Ieri e oggi in Tv
15.15 Film: Gli ammutinati del Bounty (zgod.) 19.35 Serija: The Mentalist 21.20 Maurizio Costanzo Show
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.10 Super Partes 11.00 Dok.: Il meraviglioso volo degli uccelli 12.00 Me-laverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noè 14.00 Domenica Live 18.45 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Show: Pa-perissima Sprint 23.25 X-Style
_ITALIA1_
7.00 Super Partes 8.25 Film: Lupin III - Fuga da Alcatraz (anim.) 10.25 Film: Derby in famiglia (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Apocalypse - L'apocalisse (dram.) 17.15 Serija: The Flash 18.0519.00 Risanke 19.30 Film: Rush Hour 3 - Mis-sione Parigi (akc., '07, i. J. Chan)
CIELO
11.15 Wrestling 12.0019.30 Top 20 Countdown 12.30 Novice 13.05 20.15 Top 20 Funniest 14.00 Italia's Got Talent 15.30 Frank Matano - Planet's Got Talent 15.35 23.00 Film: Taxxi 3 (akc.) 17.15 Stop & Gol 18.45 Most Shocking 21.00 Film: Banlieue 13 (akc.)
DMAX
12.30 Top Gear 13.20 Turtleman 14.10 22.55 Wild Frank: Africa 15.05 Ed Stafford: duro a morire 15.55 World's Top 5 16.50 Liquidator 17.45 Property Wars 18.35 21.10 Affare fatto! 19.30 Rimozione forza-ta 20.20 Banco dei pugni 22.00 Fritti e stra-fritti 23.45 Cacciatori di fantasmi
SLOVENIJA1
7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.30 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenska polka in valček 2015, pon. 15.20 Film: Dolina miru (Slo., '56) 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Zadnji tango v Ha-lifaxu 21.00 Intervju 22.00 Dok. serija: Na poti 22.55 Nad.: Oblast
SLOVENIJA2
8.20 Posebna ponudba 8.45 Ugriznimo znanost 9.10 Turbulenca 10.00 Rad igram nogomet 10.30 Glasbena matineja 11.25 Sprehod skozi filmsko glasbo 12.40 Dok. odd.: Vojne igre 13.40 Dok. film: Nekoč je bil gozd 15.00 Posvečenje mariborskega nadškofa in metropolita p. Alojzija Cvikla, prenos 17.30 Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina 17.55 Resna glasba 18.50 Dok. odd.: V deželi herojev ali kam so šli vsi narodni heroji 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca 20.50 Vsi so venci vejli 21.00 Nan.: Umori na podeželju 22.40 Dok. odd.: V tujem svetu 0.20 Aritmični koncert
KOPER
/
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Dok. odd.: K2 16.05 Folkest v Kopru 16.45 Avtomobilizem 17.00 Glasba zdaj 17.15 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Iz morja v mrežo 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Smo kamenje in senca 22.15 Slovenski magazin 22.45 Jesenske serenade 23.35 Sredozemlje
POP TV
22.55 Film: A Wong Foo, grazie di tutto! Julie Newmar (kom., '95, i. P. Swayze)
_LA7_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 10.00 L'aria che tira - Il diario 11.00 Gustibus 11.35 Film: Intrigo a Taormina (kom.) 14.00 Kronika 14.40 Serija: Suor Therese 16.15 Serija: Josephine, ange gardien 20.30 Domenica nel Paese delle Meraviglie 21.10 La gabbia
_LA7D_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 12.00, 19.30 Talent show: Chef per un giorno 9.10 17.50 I menu di Benedetta 11.00 Cuochi e fiamme 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.50 Serija: Providence 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.40 Croz-za nel Paese delle meraviglie 0.40 Serija: Crossing Jordan
TELEQUATTRO
6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 9.30 19.50 Italia economia e prometeo 9.4519.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 Rotocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffè dello sportivo 19.45 Qua la zampa 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta
_LAEFFE_
12.55 20.05 Il cuoco vagabondo 14.00 Chef Sara in Europa 14.55 David Rocco: Dolce Amalfi 15.50 Film: 17 ragazze (dram.) 17.25 Zero rifiuti 18.55 Posso dormire da voi? 21.00 Nad.: The Paradise 23.15 Nad.: Maison Close - La casa del piacere
7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 10.20 Serija: Posel mojega življenja 11.20 Nad.: Beverly Hills 90210 12.30 Serija: Popolna poroka 14.40 Film: Nevarno spogledovanje (triler) 16.25 Film: Nanny McPhee (fant.) 18.15 Serija: Vrtičkanje 18.55 Novice in vreme 20.00 Znan obraz ima svoj glas
22.40 Film: Burleska (muzikal, '10, i. Cher, C. Aguilera)
_KANAL A_
7.00 Risanke 8.40 18.35 Serija: Naša mala klinika 9.25 15.15 Serija: Revolucija 10.15 ŠKL - Šport mladih 10.5014.50 Serija: Blažen med ženami 11.15 Tv prodaja 11.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 12.25 19.30 Serija: Frendi iz službe 13.00 Film: Vse o fantu (rom., '02, i. H. Grant) 16.05 Film: Ljubim te na smrt (kom., '90) 18.00 Volan 20.00 Film: Tolpa z igrišča (dram., '06, i. D. Johnson) 22.20 Big Brother 23.25 Film: Izganjalka vampirjev (fant., '92)
PLANETTV
11.20 Nad.: Ena žlahtna štorija 13.25 Magazin Lige Prvakov 14.00 Nan.: Spet zaljubljena 15.00 Nan.: Mike in Molly 15.30 Nan.: Pretkane služkinje 16.25 Ta teden z Juretom Godlerjem 17.00 Bognedaj, da bi crknu televizor 17.55 Dok.: Galileo 19.00 Danes
20.00 Film: Ubila bom Billa 2 (akc., '04, r. Q. Tarantino, i. U. Thurman) 22.35 Film: Špartanci gredo (kom.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Manjšina v očeh nove generacije; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.50 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih;
22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Tesori da risco-prire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sonorica-mente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: V zadnjih dneh ste ujeti v svojem svetu. Manjka vam stik z resničnostjo. Poskušajte vso pozornost preusmeriti v obveznosti. To vas lahko predrami in osvobodi pretirane zasanjanosti.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Pred vami je naporno obdobje, ki vas bo izčrpalo fizično in psihološko. Visoko postavljeni cilji vas navdajajo z motivacijo. Pazite, da ne boste pretiravali z delom. Vzemite si nekaj časa zase.
±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjem tednu se ne boste počutili najbolje. Pomanjkanje energije in zagona se bosta odrazila na zasebnem področju in v službi. Od partnerja boste deležni dodatne pozornosti.
RAK 22.6.-22.7.: Zelo boste *	materialno naravnani. Veliko
vam bo pomenil luksuz, drago imetje bo močno vplivalo na vašo samozavest. Vaše vrednote vas bodo ovirale v prijateljskih odnosih.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Na delavnem (^^r mestu boste negotovi. Nadrejeni vam ne bo zaupal večjih odgovornosti, kar vas bo še dodatno de-motiviralo. Pazite, da se s tem ne boste ujeli v začaran krog.
DEVICA 24.8.-22.9.: Odnosi s ^^ prijatelji bodo odlični. Radi boste v središču pozornosti. Znali se boste pošaliti na svoj račun. Na ljubezenskem področju se boste spopadali z izzivom, ki vam bo popestril teden.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Delo ^ ^ vas bo popolnoma izmučilo. Imunski sistem bo oslabljen zaradi stresne situacije, ki preži na vas v prihodnjem obdobju. Zagotovite si dovolj prostega časa in ga aktivno preživite.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.:
Strah vas bo izzivov, ki so pred vami na delovnem mestu. Ne dopustite, da vam že vnaprej spodleti. Komplekse boste izrazili v odnosih do bližnjih, na trenutke boste nestrpni.
STRELEC 23.11.-21.12.: Nepričakovano vas bo doletela sprememba na delovnem mestu, ki bo na glavo obrnila načrte, ki jih bo po vsej verjetnosti treba spremeniti ali pa popolnoma prečrtati.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Imeli boste dobre miselne sposobnosti, predvsem v logiki in matematiki. Mogoče je pomanjkanje čustvene inteligence. Komunikacija prav tako ne bo vaša močna stran.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Prehod v začetek prihodnjega tedna bo otežen zaradi dogodka, ki vas bo popolnoma zaposlil. Imeli boste občutek, da gre vse narobe. Delo v službi vam ne bo šlo najbolje od rok.
RIBI 20.2.-20.3.: V prvi polovici prihodnjega tedna se boste srečali s pomanjkanjem volje za izzivi v službi, proti koncu tedna se bodo zadeve spremenile. Doživeli boste pravo razsvetljenje.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 26. aprila 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ragione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Si puo fare 23.45 Petrolio
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Streghe 8.00 Sorgente di vita 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 21.10 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 23.45 Film: Red Riding - 1974 (krim.)
RAI3
7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.10 Gazebo
RAI4
23.05 II trono di spade
RAI5
14.201000 giorni per il pianeta Terra 15.15 Food Trial - La sfida del cibo 16.10 Dok. film: Storie di famiglia 18.05 Novice 18.10 Memo - L'agenda culturale 18.45 Gerusa-lemme - Nascita di una città 19.45 Shakespeare da scoprire 20.40 Passepartout 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 L'arte se-condo Dario Fo
RAI MOVIE
22.55 Film: Dreamgirls (muzikal, '06, i. Beyonce)
RAI PREMIUM
11.20 Nad.: Un posto al sole 12.15 Nad.:
11.50 Heroes 12.35 18.00 Robin Hood 13.20 18.50 Andromeda 14.05 20.25 Star Trek Enterprise 14.50 90210 1 5.35 Heartland 16.20 Joan of Arcadia 17.10 Novice 17.15 Streghe 19.35 Stargate Atlantis 21.10 Film: Immortals (fant.)
Medicina generale 13.10 19.30 Nad.: Terra Nostra 13.50 Serija: Sulle tracce del crimine 15.40 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.45 GranPremium 16.05 Serija: Delitti in Paradiso 17.05 Nad.: Legami 17.50 Novice 17.55 Nad.: Bat-ticuore 18.45 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Nero Wolfe 21.20 Serija: Padre Brown 23.00 Attori e divi italiani 0.00 Serija: Close to Home - Giustizia ad ogni costo
_RETE4_
6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricetta all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 16.50 Serija: Squadra Mobile 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna 23.55 Terra!
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.30 Igra: Avan-ti un altro 20.40 Show: Striscia la notizia -La voce dell'indecenza 21.10 Serija: Squa-dra Mobile 23.10 X-Style 23.50 Film: Ter-rore nel buio (horor)
_ITALIA1_
6.45 Risanke 8.25 Nad.: Smallville 10.15 Nad.: The O.C. 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.10 Serija: Merlin 16.35 Serija: The Vampire Diaries 17.30 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.35 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: L'asilo dei papa (kom.) 23.10 Tiki Taka - Il calcio e il nostro gioco
IRIS
13.10 Film: Quelle strane occasioni (kom., It., '76) 15.20 Film: Puro cashmere (kom., It., '86) 17.05 Note di cinema 17.15 Film: Ovosodo (kom., It., '97) 19.10 Serija: Su-percar 20.05 Serija: A-Team
15.05 Film: Voglia di tenerezza (rom.) 17.15 Novice 17.20 Film: Operazione sot-toveste (kom.) 19.25 Film: Incensurato, pro-vata disonestà, carriera assicurata, cercasi (kom., It., '72) 21.15 Film: L'ultimo colpo in canna (vestern, '68)
21.00 Film: Identita violate (triler, '04, i. A. Jolie) 23.05 Film: Letters from a Killer (krim., '98, i. P. Swayze)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 15.10 Serija: La libreria del mistero 17.00 Nad.: Amare per sempre 18.00 Serija: L'ispetto-re Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Nad.: Amare per sempre 9.101 menu di Benedetta 11.00 19.00, 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Misterioso omicidio a Manhattan (kom., '93, r. in i. W. Allen) 23.10 La mala educaxxxion
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi magici 12.30 Italia economia e prometeo 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricet-te di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Basket Ferrara - Pallacanestro Trieste 18.00 18.55 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe del-lo sportivo
LAEFFE
11.45 14.35 Il cuoco vagabondo 12.55 Chef Sara in Europa 15.35 Citta nascoste 16.40 Jamie Oliver in Italia 17.40 Jamie - Comfort Food 18.40 Bourdain - Senza preno-tazione 19.40 Novice 19.55 Posso dormire da voi? 21.00 Film: Le donne vere hanno le curve (kom.) 22.40 Film: Le particelle elementari (dram.)
CIELO
12.00 13.15 Junior MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Australia 16.30 18.15 Fratelli in affari 17.30 Buying & Selling 19.15 Affari di famiglia 20.15 Top 20 Funniest
21.10 Film: Resident Evil - Retribution (zf)
_DMAX_
12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata 14.10 18.35 Affare fatto!
15.05 Cattivissimi amici 15.55 Turtleman 16.50 Swords: pesca in alto mare 17.45 Airport Security 19.30 Banco dei pugni 21.10 Man vs. Expert 22.00 I segreti di Spider-Man 23.00 Ghost Asylum 23.50 Cacciato-ri di fantasmi
SLOVENIJA1
6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 20 let Veselih Štajerk 8.35 Koncert: Prelepa Gorenjska, pon. 10.2018.25 Kviz: Vem! 10.50 Počitniški otroški program: OP! 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.15 Poročila, vreme in šport 13.30 Polnočni klub 14.50 Dober dan, Koroška! 15.20 Film: Nimin otok (pust.) 17.20 Alpe-Donava-Jadran 17.50 Dok. film: Leon in Jan - Mlada kmetovalca 18.10 Risanke 19.30 Dnevnik 20.05 Film: Stanje šoka (Slo., '86) 21.40 V fokusu - Slovenci pod Habsburžani 22.35 Umetnost igre 23.15 Slovenska jazz scena
SLOVENIJA2
6.00 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.55 Zgodbe iz školjke 9.15 Infodrom 9.30 Film: Ferdo Krota (anim.) 11.35 Obzorja duha 12.10 Ljudje in zemlja 13.20 Sobotno popoldne 14.35 O živalih in ljudeh 15.10 Prava ideja! 15.35 To bo moj poklic 16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 16.55 Dober dan, Koroška! 17.30 Dok. odd.: Moldavija - Med svetovi 18.20 Dok. serija: Deset dni do zmage 19.10 Točka 20.00 Serija: Dom za Vincenta van Gogha 21.30 Serija: Zločini v Walesu 23.10 Film: Slovenka (Slo., '08)
_KOPER_
13.55 Dnevni program 14.00 23.35 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evrono-vice 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Dok.: Mi smo kamen in senca 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Dogodki 17.15 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 23.30 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.30 Športna mreža
_POP TV_
7.00 9.25 Risanke in otroške serije 9.10 10.20, 11.30, 12.40 Tv prodaja 10.35 16.25
VREDNO OGLEDA
I Ponedeljek, 27. aprila La 5, ob 21.10
Tutto puo succedere
ZDA 2003
Režija: Nancy Meyers
Igrajo: Jack Nicholson, Diane Keaton
in Keanu Reeves
Ze priletna, a še vedno prikupna pisateljica Erica, mora na lepem skrbeti za starega ženskarja, ki je pred tem uspel očarati tudi njeno dvajsetletno hčerko. Harryija, tako je osivelemu playboyu ime, je namreč doletela srčna kap ravno ko je bil v družbi pi-sateljičine hčerke in tudi zato se je mati odločila, da bo lahko okreval kar na njihovem domu. Situacija pa se spremeni, ko se Harry postopoma zaljubi v Marino mamo Erico. Meyersina komedija ni ciljala na to, da bi se zapisala v anale kot eden najboljših filmov: prisotnost protagonistov Jacka Nicholsona in Diane Keaton pa prav gotovo zagotavlja filmu posebno moč.
Nad.: Zaljubljen do ušes 11.45 15.25 Nad.: Dubrovniška zora 12.55 Film: Burleska (muzikal) 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 18.55 Novice 20.00 Dan najlepših sanj 21.00 Film: Hišna varuška (kom.) 22.55 Serija: Hiša iz kart 23.55 Serija: Težki zločini
_KANAL A_
7.50 Risanke in otroške oddaje 8.50 11.40 Serija: Odvetnik z ulice 9.4016.35 Pazi, kamera! 10.25 12.35, 12.50 Tv prodaja 10.40 Serija: Kamp razvajencev 13.05 16.15 V živo iz hiše Big Brother 13.35 17.05 Serija: Komisar Rex 14.35 Film: Očka, rocker (kom.) 18.00 Svet 18.55 Serija: Novo dekle 19.30 Film: Zmeda na poštnem vlaku (akc.) 21.30 Big Brother 23.00 Film: Smrtonosna igra (akc.)
PLANETTV
10.55 Film: Lili in Žverca (anim.) 12.25 Tv prodaja 13.00 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Nan.: Zasebna klinika 16.10 20.00 Bar 17.15 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.10 Nan.: Allo allo 19.00 Danes 21.15 Film: Michael Clayton (triler) 23.25 Nan.: Lov na osumljenca
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik, sledi Music box; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: začnimo skupaj; 9.00 Tretji polčas, vodi Rok Maver; 10.10 Komorno popotovanje; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasovi svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Boris Pahor: Spopad s pomladjo - 1. nad., sledi Music box; 18.00 Tatjana Rojc: Od zgodovinskih avantgard do računalniške umetnosti in kulturalizacije; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kotiček za jeziček; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditev danes; 9.30 Zgodbe izgnancev; 10.00 Zgodbe štoparja Mirana Ipavca; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00 Pesem tedna; 11.00 Taborišče Ravensbrück; 12.00 Primorska poje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.30 Zeleni planet; 15.30 DiO; 17.00 Pogovor z zgodovinarjem; 18.00 Bolnica Franja; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfoza; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 L'intervista; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Santi patroni; 14.35 Glasba; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 20.00 Glasba; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Nede|ia' 26- apri|a 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
V finalu Slovenec...
SAO PAULO - Slovenski teniški igralec Blaž Rola se je na turnirju serije challenger v Santosu z nagradnim skladom 50.000 dolarjev uvrstil v finale. Drugi nosilec, sicer 112. na teniški lestvici ATP, je v polfinalu ugnal četrtoposta-vljenega Argentinca Guida Pello, 163. igralca sveta, s 6:3, 3:6 in 6:1. V finalu se bo meril z boljšim iz dvoboja med Brazilcem Orlandom Luzom in Belgijcem Germainom Gi-gounonom.
in Slovenka
STUTTGART - Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik se je skupaj s Francozinjo Caroline Garcia uvrstila v finale dvojic teniškega turnirja WTA v Stuttgartu z nagradnim skladom 730.000 dolarjev. Drugi nosilki sta v polfinalu zlahka s 6:3 in 6:1 odpravili Španko Arantxo Parra Santonja in Poljakinjo Alicjo Rosolsko. Slovensko-francoska naveza se bo v finalu pomerila s tretjima nosilkama, Američanko Bet-hanie Mattek-Sands in Čehinjo Lucie Šafarovo.
nogomet - Družina Pozzo se je včeraj veselila dvakrat
Udinese in Watford
v sloveniji
Najstarejši olimpijec ima 95 let
LJUBLJANA - Marko Račič, ki je svoje življenje posvetil športu, še zlasti atletiki, je včeraj praznoval 95. rojstni dan. Najstarejši še živeči slovenski olimpijec, ki je leta 1948 nastopil v Londonu, je še vedno vitalen in pronicljivega duha in popolnoma predan športu. Marko Račič je bil rojen leta 1920 v Adlešičih v Beli krajini, vendar se je pet let pozneje njegova družina preselila v Ljubljano, kjer je leta 1931 postal član telovadnega društva Sokol Vič. Duh olimpizma in športa mu je bil očitno položen že v zibelko, saj sem bil rojen natanko na dan in leto ustanovitve slovenskega pododbora Jugoslovanskega olimpijskega odbora - 25. aprila 1920. Leto njegovega rojstva se šteje tudi za uradno rojstno leto slovenske atletike.
Leta 1948 so se mu uresničile sanje vsakega športnika, saj je nastopil na prvih povojnih olimpijskih igrah v Londonu, in sicer v teku na 400 metrov, kjer se je uvrstil v polfinale, in v štafeti 4 X 400 metrov. Bil je tudi večkratni državni prvak in rekorder na 100 in 200 m. Po končani tekmovalni karieri je bil od leta 1960 do 1968 selektor jugoslovanske ženske atletske reprezentance. Nekaterih poznejših olimpijskih iger - v Rimu leta 1960, Munchnu 1972 in Montrea-lu 1976 - se je udeležil kot športni funkcionar, iger v Sarajevu leta 1984 pa kot organizator. Pred tremi leti je na povabilo Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) še enkrat odšel na poletne olimpijske igre v Londonu.
Račič se že vrsto let posveča tudi športni publicistiki in statistiki. »To je bil vedno moj hobi. Še ko sem bil v Beogradu, sem v šestdesetih letih prejšnjega stoletja beležil vse reprezentančne nastope jugoslovanskih atletov in atletinj. Ko sem se vrnil v Ljubljano, sem nadaljeval s tem delom in dal predlog, da napišemo almanah slovenske atletike od leta 1945 do 1970. Pozneje smo izdali še knjigo 85 let slovenske atletike, s Tomom Levovnikom sva leta 1984 napisala knjigo Naši olimpijci. Zdaj sva prišla do olimpijskih iger v Londonu in Sočiju, žal pa še nisva našla človeka, ki bi to financiral. Sicer pa bom vse svoje zapiske predal Muzeju športa, saj bi bilo škoda, da bi te stvari ostale nekje spravljene,» Račiču, ki so mu pri 95. letih še za tri leta podaljšali vozniški izpit, ni vseeno za zgodovino slovenskega športa.
utr:
Udinesejev nogometaš Badu se je tako veselil zadetka proti Milanu. Milanov trener Filippo Inzaghi je bil včeraj res razočaran
ansa
JHT f
h
1
JL
v

L\
■	K
VIDEM - Družina Pozzo (lastnik Udineseja) je včeraj imela vsaj dva razloga za veliko slavje: furlanski črno-beli so pred domačimi navijači premagali Milan z 2:1, angleški dru-goligaš Watford, katerega je prav tako lastnik Pozzo, se je po osmih sezonah vrnil v angleško Premier League. Watford je namreč včeraj premagal Middlesbrough, Norvich pa je igral neodločeno 1:1. Fantastičen razplet.
Udinese si je po zasluženi zmagi proti Milanu, ki je vse bolj v krizi, skorajda zagotovil obstanek v ligi, ki pravzaprav ni bil nikoli pod vprašajem. Udinese bo namreč že v torek, ko bo na sporedu nov krog A-lige (preostale tekme bodo v sredo), igral znova na domačem Friuliju. V goste prihaja (ob 20.45) Inter, ki je sinoči uspel premagati Romo. Garciove varovance sta pokopala Hernanes in Icardi, ki je zmagoviti gol zadel dve minuti pred koncem tekme. Roma je tako v vse večji krizi. Lazio, ki bo danes gostil Chievo, ima tako zlato priložnost, da utrdi drugo mesto, ki neposredno vodi v fazo skupin lige prvakov. Inter se je tako znova vključil v boj za evropsko ligo.
V	B-ligi je vodilni Carpi, pri katerem igra piranski nogometaš Aljaž Struna, izgubil v Frosinoneju (1:0). Napredovanje v A-ligo pa ni pod vprašajem, saj toskanska ekipa potrebuje le točko. B-liga bo znova na sporedu že v torek, ko bo Carpi gostil Bari.
V	nemški Bundesligi bi lahko Bayern že danes slavil 25. nemški naslov. Guardiolovi varovanci so včeraj z 1:0 premagali Hertho in imajo tako 15 točk na lestvici več od dru-gouvrščenega Wolsburga, ki bo danes gostoval pri ekipi Moenchenglad-bach (4. na lestvici). V angleški Premier League bo danes na sporedu spopad med prvim in drugim na lestvici: Chelsea - Arsenal. Varovanci trenerja Mourinha imajo sicer že deset točk prednosti pred »topničarji«.
Za Milan usodna Pinzi in Badu
Udinese - Milan 2:1 (0:0)
Strelci: Pinzi (U) v 58., Badu (U) v 74., Pazzini (M) v 88. min. Inter - Roma 2:1 (1:0)
Strelci: Hernanes v 15.; Nainggolan (R) v 63. in Icardi v 88. min.
VRSTNI RED: Juventus 73, Lazio 58, Roma 58, Napoli 53, Sampdoria 50, Fiorentina 49, Inter 45, Genoa 44, Torino 44, Milan 43, Palermo 41, Udinese 38, Sassuolo 36, Chievo 36, Verona 36, Empoli 34, Atalanta 30, Cesena 23, Cagliari 21, Parma 13 (-7).
DANES: 12.30 Atalanta - Empoli, 15.00 Genoa - Cesena, Lazio - Chievo, Parma - Palermo, Torino -Juventus, Verona - Sassuolo, 18.00 Fiorentina - Cagliari, 20.45 Napoli - Sampdoria. B-LIGA - Izidi 37. kroga: Avellino - Entella 1:1, Brescia - Cittadella 0:0, Frosinone - Carpi 1:0, Lanciano - Pescara 0:1, Modena - Crotone 3:0, Perugia - Livorno 1:1, Pro Vercelli - Latina 1:1, Spezia - Trapani 3:0, Vicenza - Varese 1:0, Bari - Bologna 1:1, Catania - Ternana 2:0. Vrstni red: Carpi 74, Vicenza 62, Frosinone 61, Bologna 60, Perugia 55 (...).
C-LIGA: Pordenone - Novara 1:1. Spodnji del lestvice: (...) Lumezzane 35, Pro Patria 32, Pordenone 31, Albinoleffe 29.
odbojka - A1-liga
Latina Lorisa Maniaja izgubila šele po 5. setu
MODENA - Na prvi polfinalni tekmi play-offa za naslov državnega prvaka v moški odbojki je Latina izgubila v Modeni s 3:2 (25:22, 25:14, 21:25, 22:25, 15:12). Štever-janski odbojkar Loris Mania si je za ekipo iz Lacija privoščil eno napako in je bil pri sprejemu 48 %. Drugi Slovenec v moštvu, Tine Urnaut, je dosegel 15 točk. V drugi polfinalni tekmi je Trento premagal Perugio 3:1. Povratni tekmi bosta v torek.
Smučarska poroka
DUNAJ - Avstrijska alpska smučarja Marlies Schild in Benjamin Raich sta včeraj dahnila usodni da. Ena izmed najboljših alpskih smučarjev vseh časov v Avstriji sta se poročila v krogu ožje družine in prijateljev, Schieldova pa je ob tem prevzela tudi priimek Reich. Triintridesetletna Scheildo-va, ki bo poslej Marlies Reich, in štiri leta starejši Benjamin sta bila par zadnjih enajst let.
Kozmus se še ni odločil
BREŽICE - Slovenski atlet Primož Kozmus se je po treningu po prilagojenem programu iz istrskega Medulina vrnil v domače Brežice, kjer bo poskušal sanirati poškodbo pred letošnjo atletsko sezono. Nosilec zlatega olimpijskega odličja v metu kladiva iz Pekinga leta 2008 in srebrni iz Londona leta 2012 bo odločitev o letošnji sezoni sprejel do konca maja.
Vaterpolisti visoko zmagali
V	vaterpolski A2-ligi so Tržačani zmagali tudi v gosteh proti Imperii (5:15).
Košarkarji v živo po spletu
Današnjo povratno tekmo osmine finala play-offa košarkarske A2-lige med Trstom in Ferraro (v Ferrari) bodo neposredno predvajali po spletni strani webtv.le-gapallacanestro.com.
V	SLOVENIJI - Izidi: Radomlje - Maribor 1:6, Zavrč - Velenje 0:0, Olimpija - Koper 0:0, Gorica - Krka 3:0, Celje - Domžale 0:0. Vrstni red: Maribor 62, Domžale 56, Celje 55, Olimpija 52, Zavrč 40, Rudar 37, Koper 36, Gorica 27, Krka 25, Radomlje 13.
jadranje - Regata za svetovni pokal v Hyeresu
Na repu lestvice
Včeraj sta se jadralca Čupe odpovedala nastopu, ker je krmar Sivitz Košuta obležal na postelji
Jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta nastop na regati za svetovni pokal v francoskem Hyeresu zaključila na najslabši možni način. Včeraj nista nastopila in tako zdrknila na 35. mesto med 40 nastopajočimi posadkami razreda 470. Na včerajšnjo odpoved nastopa in slab petkov nastop pa niso vplivale slabe taktične izbire, ampak bolezen krmarja Simona Sivitza Košute, ki je že v noči na petek obležal s hudo trebušno virozo. Kljub temu pa sta jadralca Čupe v petek odšla na regatno polje, a sta se potem uštela. V petek sta namreč oba plova zaključila v ozadju (35. in 36. mesto), zdravstveno stanje krmarja pa se je še poslabšalo, tako da je včeraj obležal na postelji. S končnim 35. mestom bosta jadralca Čupe bržkone izgubila nekaj mest na svetovni jakostni lestvici in po vsej verjetnosti izpadla iz trideseteri-ce. Če bo res tako (počakati je treba na obnovitev jakostne lestvice), se bosta morala na naslednjo regato za svetovni pokal v Weymouthu (v začetku junija) šele uvrstiti na kriterij-ski regati v Medembliku konec maja in se na njej prebiti med najboljšo deseterico.
Medtem ko se bosta jadralca vračala domov, bodo danes v Hyeresu odjadrali še regato za kolajne. Vodita Hrvata Fantela in Marenic, Italijana Zandona in Trani pa sta osma.
V regati za kolajne bo nastopil tudi Izolan Vasilij Žbo-gar v razredu finn, ki je včeraj dvakrat zmagal in se prebil na 2. mesto, Slovenki Tina Mrak in Veronika Macarol v razredu 470 pa sta zaključili na 13. mestu.
Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta v Miamiju
arhiv
...
/
ŠPORT
Nedelja, 26. aprila 2015
21
ODBOJKA - V B2-ligi tretji v pričakovanju današnjega izida Bibioneja
Združena ekipa Olympie (nekoliko) bližja cilju
ODBOJKA - B2
Kljub porazu so slogaši igrali solidno
Vasilij Kante (Sloga Tabor)
Villafranca - Sloga Tabor Te-levita 3:0 (25:23, 25:19, 25:21)
Sloga Tabor Televita: Bolognesi 5, Cettolo 8, Ivanovic 7, Jeron-čič 7, Kante 9, Princi 2, Ambrož Peterlin (L), laccarino 6, Privi-leggi 0, Sirch 5. Trener: Gregor Jerončič.
Sloga Tabor Televita je sinoči gostovala pri Villafranci, ekipi, ki se še vedno poteguje celo za direktno napredovanje v višjo ligo, čeprav se ji to po vsej verjetnosti ne bo izšlo, mesto v play-offu pa ima že zagotovljeno.
Villafranca je tudi včeraj potrdila, da njeno visoko mesto na lestvici ni sad naključja: ekipa razpolaga z zelo učinkovitim napadom, dobrim blokom in zelo reaktivno obrambo, pa tudi fizično so njeni igralci boljši.
Slogaši so po seriji medlih nastopov na letošnjih gostovanjih tokrat zaigrali bolje, tako da je bila tekma kar privlačna in izenačena, čeprav je bila domača ekipa praktično vedno v vodstvu in njena zmaga nikoli ogrožena. Najbolj izenačen je bil prvi set, v katerem je Sloga Tabor Televita tudi pokazala največ, bila nekajkrat tudi vodstvu (13:11, 16:13, 17:14), Villafranca pa je ob pravem trenutku znala uveljaviti svojo premoč. Tudi ostala dva sta bila dokaj izenačena, vendar je bila obakrat Valsugana boljša.
Pri Slogi Tabor Televita je tokrat nekajkrat zapešal sprejem, čeprav je po drugi strani tudi res, da so bili servisi domačinov zelo ostri. Proti taki ekipi, če želiš računati na uspeh, si seveda ne moreš privoščiti napak, sploh pa ne nekaj zaporednih, ker je zaostanek potem zelo težko nadoknaditi. Nekaj težav so imeli tudi krilni napadalci, ki so jih domači blokerji velikokrat zaustavili že na mreži, skupno gledano pa nastop slogašev sploh ni bil slab, posebno če ga primerjamo z ostalimi letošnjimi gostovanji.
Olympia - Treviso 3:0 (25:19, 25:17, 25:22)
Olympia: Hlede 2, Pavlovič 6, Rigonat 0, Juren 4, Lavrenčič 1, Persoglia 11, Terpin 17, Gastaldo 16, Vogric 0, Komjanc 0, Plesni-čar (L), Vizin, Čavdek. Trener: Fabrizio Marchesini.
Odbojkarji združene ekipe Olympie so v izredno pomembnem srečanju za osvojitev tretjega mesta, ki zagotavlja igranje v podaljšani prvenstveni končnici za prestop v B1-ligo, povsem suvereno premagali neposrednega tekmeca iz Trevisa. Mladi gostje so se izkazali za zelo perspektivno ekipo, kateri pa še primanjkujejo zadostne igralske izkušnje. Na drugi strani mreže pa so tokrat varovanci trenerja Marchesinija odigrali eno boljših, če že ne najboljšo tekmo prvenstva. Vsi, ki so se zvrstili na igrišču, so strogo upoštevali trenerjeva navodila in ob veliki zbranosti še pokazali vse svoje tehnično znanje. Ob koncu srečanja so bili deležni stoječega aplavza tople publike, ki je tokrat lahko uživala resnično izvrstno odbojko. Odlični Filip Hlede je z izredno učinkovitostjo zalagal razpoložene napadalce in v trenutku manjše krize ga je ravno tako uspešno zamenjal izkušeni Rigonat. Pod mrežo je v bloku kraljeval Peršolja, ki je zajezil nasprotnikov napad, ki je slonel v glavnem v igri na moč. Krilni napadalci Terpin, Gastaldo in Juren so bili izredno točni in svoje napake omejili na najnižji možni minimum, štiri napake v celotnem
srečanju. Ravno tako dobro se je v obrambi izkazal libero Plesničar. Nekoliko več napak je bilo pri izvajanju uvodnega udarca (9 napak in 3 asi), četudi velja poudariti, da so pri 61 izvedbah tega igralnega elementa kar 41 krat servirali na enega in istega sprejemalca in ga tako delno onesposobili v napadalnih akcijah.
Prvi niz je potekal v znamenju domačinov, ki so si že v uvodnih potezah priigrali znatno prednost in jo pri drugem tehničnem odmoru celo povečali na 10 točk (16:6). Gostje so se jim nekoliko približali vendar ne toliko, da bi jim lahko ogrozili osvojitev niza. Vse drugače je kazal začetek drugega niza, ko so gostje po-vedli 3:8. Trener Marchesini se je odločil za zamenjavo podajalca in korektorja, vstopila sta Rigonat in Lavrenčič, kar je obrodilo takojšnje sadove in ponovno vodstvo domačinov (10:8). Ob povratku na igrišče začetne diagonale podajalca in korektorja se je premoč Olympie še dodatno utrdila in privedla do osvojitve tudi drugega niza. Prva polovica tretjega niza je bil pravi monolog domačinov. Pri stanju 16:6, ko so vsi pričakovali miren zaključek srečanja pa se je vnela prava drama. Gostje so iz obupa izkoristili izredno učinkovit servis in posledično z odličnimi napadi zmanjšali razliko na samo točko (21:20). Več pa niso zmogli in so morali le priznati premoč razigranih domačih odbojkarjev, ki so lahko računali na izredno podporo svoje publike. (J.P.)
Faza napada odbojkarjev Olympie. V ozadju trener Fabrizio Marchesini
bumbaca
Tretji polčas: Sovodnje in Bor
Jutri bo na frekvencah Radia Trst A med 9. in 10. uro znova na sporedu športna oddaja Tretji polčas. Zacelijo bomo z novim obiskom med goriško nogometno stvarnostjo. Gostili bomo predsednika drugega slovenskega kluba na Goriškem po tekmovalnem rangu, Sovodenj, ki bodo v 1. amaterski ligi ravno gostile novega prvaka, trebenski Primorec. Z nami bo predsednik Sovodenj Zdravko Custrin. Košarkarji Bora so si pred koncem prvenstva deželne C-lige izborili neposreden obstanek v ligi brez dodatnih tekem. Zato lahko s trenerjem Deanom Ober-danom v miru analiziramo sezono. Če bo čas, boste slišali tudi, kakšno je življenje košarkarskega zdomca v nemški četrti košarkarski ligi.
Športel: Peter Franco bo v studiu obesil čevlje na klin
Tokrat bodo v oddaji Športel rabili tudi rekvizite. Med te spada kladivo, žebelj in deska na katero bo bivši košarkar Jadrana Peter Franco obesil košarkarske čevlje. Ali ga bo v studiu pričakalo še dodatno presenečenje? To boste izvedeli jutri ob 18.00, če boste z da-ljincem preusmerili gledanost na TV Koper. Kamere pa bodo zabeležile nogometno slavje naraščajnikov Krasa, domači nastop Zarje proti doberdobski Mladosti, občni zbor ZSŠDI in praznovanje ob 50-letnici ŠD Breg.
D-liga: Sloga Tabor korak
ODBOJKA - V skupini za napredovanje D-lige od play-offa
Poraz Zaleta Kontovela ni pustil velikih posledic
C-LIGA
Zalet Sloga - Pallavolo Staranzano 3:1 (25:18, 16:25, 27:25, 25:14)
Zalet Sloga: Babudri 20, Petra Grgič 8, Gri-delli (15), Mania' 3, Spanio 7, Štoka 9, Pre-stifilippo (libero 19, de Walderstein (libero 2), Balzano 4, Costatini 1, Crissani 1, Anja Grgič 0, Zonch 2. Trener: Edi Bosich.
Zaletovke so včeraj v Repnu vknji-žile nove tri točke, ki jim omogočajo, da so še vedno tik pod vrhom lestvice. V Za-letovem taboru so vedeli, da je Staran-zanova šibka točka sprejem, zato so naše igralke začele zelo ostro servirati. Zaradi tega je bilo prav na servisu tudi nekaj napak, kar pa je pri forsiranju povsem razumljivo. Naše odbojkarice so bile vseskozi v visokem vodstvu in set tudi brez težav osvojile. V drugem se je situacija povsem spremenila, saj je Sta-ranzano izbral isto orožje, kot prej Zalet Sloga in je z ostrim servisom spravljal v težave domačo ekipo, ki je začela grešiti v sprejemu. Gostje so si takoj priigrale kar visoko prednost, ki je zaletovkam ni več uspelo nadoknaditi. Tretji set je bil najlepši, zelo izenačen in tudi odločilen za končno zmago. Ekipi sta si bili stalno za petami, v končnici pa je imel Staran-zano na razpolago kar dve zaključni žogi, a je bila Zaletova obramba odlično postavljena, tako da je našim igralkam dvakrat uspelo obrniti potek tekme v svojo korist, tudi po zaslugi zelo konkretnih napadov. Poraz v tretjem setu je popolnoma demoraliziral igralke Staranzana, da v zadnjem niso več zmogle enakovredno kljubovati Zaletu Slogi, ki se je resnično razigrala in predvsem z zelo učinkovitim napadom (na mreži je bila tokrat skozi vso tekmo neustavljiva Tania Babudri, ki je osvojila za svojo ekipo kar 20 točk) dokončno strla vsak poskus nasprotnic, da bi iztržile kaj več.
D-liga - Skupina za napredovanje Zalet Kontovel - Fontanafredda 0:3 (19:25, 19:25, 9:25)
Zalet Kontovel: Bukavec 8, Bressan 7, Kalin 3, Antognolli 1, Zavadlal 1, Cassanelli 5, Ghezzo 4, Kneipp 3, Micussi 1, Barut (L1), Škerl (L2), Ban in Sossi n.v. Trenerka: Zuzič.
Igralke Zaleta Kontovel so v pomembni tekmi za napredovanje prepustile nasprotnicam vse tri točke in tako ohranile 5. mesto na lestvici (8 točk). Kljub porazu pa so še vedno v igri za napredovanje, saj jih od Rovereda (3. mesto), proti kateremu bodo igrale čez dva tedna, ločijo le tri točke, do konca prvenstva pa morajo odigrati še tri tekme. Roveredo je namreč izgubil proti Latisani, ki je zadnja na lestvici, z zmago pa se je slednja približala Zaletu na točko. Skratka, ni še vse izgubljeno. Tokrat je Zalet začel v spremenjeni postavi. V prvih dveh nizih, v katerih so se igralke Zaleta še borile, se je zataknilo predvsem v napadu, v zadnjem nizu pa so popustile na celi črti. Najbližje nasprotnicam, pri katerih je izstopala 39-letna Ravagninova, so bile v drugem nizu, ko so tudi povedle 11:9, nato pa izenačile na 19:19. A to je bilo tudi vse.
Reana - Sloga Tabor 2:3 (22:25, 25:20, 25:20, 17:25, 18:20)
Sloga Tabor: Antoni 20, Kante 13, Mi-lič 12, Reggente 3, Taučer 13, Trento 14, Rauber (L), Jerič, Markežič 0, Vat-tovaz.
Slogaši so si z zmago v Reani dejansko že zagotovili mesto v play-offu, saj bodo v zadnjem krogu igrali z zad-njeuvrščenim Volleybasom. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena in je trajala več kot dve uri. Reana je tokrat nastopila v popolni postavi (v zadnjih kolih je imela nekaj težav s poškodbami, zato je bila tudi njegova učinkovitost manjša). A slogaši so začeli odlično in bili v prvem setu stalno v prednosti. V naslednjih dveh so nekoliko popustili, zaigrali bolj površno, kar je seveda Reana izkoristila in povedla z 2:1. V četrtem so naši odbojkarji zaigrali kot prerojeni. Prava drama se je odvijala v zadnjem setu, ko sta si bili ekipi izenačeni. V končnici je Sloga Tabor že vodila s 14:12, a se Reana ni predala, stanje izenačila, nato pa se je začel pravi maratonski boj za vsako žogo. Domačini so imeli zaključno žogo le enkrat, velikokrat pa so jo slogašem izničili, tako da je našim igralcem uspelo šele pri neobičajnem 20:18.
Cervignana - Olympia 3:0 (25:20, 25:22, 25:23)
Olympia: D. Hlede 2, Caprara 4, M. Cor-si 11, Čevdek 8, A. Černic 4, Mucci 2, M. Černic 5, Polesel (L), J. Hlede n.v. Trener: Custrin.
Začetek srečanja med Olympio in prvouvrščenim Cervignanom se ni začelo na najboljši način, saj so igralce zmedle napake za zapisnikarsko mizo. Tudi v drugem nizu je Cervi-gnano prevladal, s tem da mu je Olympia dobesedno podarila kar 6 točk, saj je šestkrat zgrešila začetni udarec. V zadnjem nizu so varovanci trenerja Custrina reagirali, tudi vodili 10:6 in še 14:9, a so na koncu spet popustili.
1. MD: Val ostaja še brez poraza
Val - Prevenire 3:0 (25:18, 25:18, 25:18)
Val: Juren 8, I. Devetak 7, Magajne 4, M. Devetak 3, Fedrigo 2, R. Devetak 2, Faga-nel 5, Černic 2, Sfiligoj 4, Brandolin 1, Brai-ni 0, Frandolič (L1), Nanut (L2).
Igralci Vala, ki so že dosegli napredovanje v D-ligo in so še neporaženi, so v predzadnjem krogu gladko premagali tržaško ekipo. Vsi trije nizi so se začeli z nekaj napakami, potem pa so brez težav prevladali na igrišču in na koncu osvojili vse tri razpoložljive točke. Trener Corva je izkoristil vse razpoložljive igralce.
Domači šport
Odbojkarice Zaleta Kontovela
Danes
Nedelja, 26. aprila 2015 NOGOMET
D-LIGA - 15.00 v Padovi: Biancoscudati Padova -Kras Repen
ELITNA LIGA - 16.00 v Lauzaccu: Lumignacco -Vesna
PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Štandrežu: Juventina - Torviscosa
1.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Terzu: Terzo - Breg; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Primorec
2.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Bazovici: Zarja -Mladost; 16.00 v Beljanu: San Canzian Begliano
-	Primorje
3.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Trstu, Ul. Felluga: Montebello Don Bosco - Gaja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras - Aris San Polo; 10.30 v Podgori: Juventina - Cormonese NAJMLAJŠI - 10.30 v Pierisu: Pieris - Juventina; 10.30 v Korenu: Virtus Corno - Sovodnje; 10.30 v Tržiču, Ul. 1. maja: Aris San Polo - Kras; 10.30 na Padričah: Kras - Fontanafredda B (poskusno prvenstvo)
ODBOJKA
MOŠKA D-LIGA - 17.00 v Sovodnjah: Soča - Altura
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 11.30 v Trstu (Svevo): Virtus&Olympia - Zalet Sloga
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Oma
Jutri
Ponedeljek, 27. aprila2015 ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA - 21.00 v Trstu (Svevo):
Virtus&Olympia - Zalet Kontovel
UNDER 16 ŽENSKE - 19.00 na Judovcu: Timmusic
-	Zalet Breg
22 Nede|ia' 26- aPri|a 2015
ŠPORT
/
ZSŠDI - Še o občnem zboru
Nadgradnja
V športni terminologiji petkov 44. občni zbor ni bil stometrski sprint, ampak če že ne maraton, vsaj polmaraton. Dan s predsednikom OKS Bogdanom Gabrovcem se je začel že v popoldanskih urah z obiskom športnih infrastruktur, ki jih upravljajo naša društva. Končal pa se je tik pred polnočjo v prostorih društva Kremenjak v Jamljah, ko je goriški tajnik združenja Igor Tomasetig prebral imena izvoljenih članov novega izvršnega in nadzornega odbora ter razsodišča. Že vnaprej smo vsi vedeli, da bodo delegati članic ZSŠDI (prisotnih je bilo 47 društev na skupnih 57) potrdili na čelu združenja predsednika Ivana Peterlina, ki bo ZSŠDI vodil še vsaj dve leti. Zanj je volilo 85 % volilnih upravičencev (40 glasov).
Nov izvršni odbor sestavljajo: Loredana Princic (37 glasov), Paola Ursic (36), Jan Gre-gori, Igor Kocijančič, Petra Krizmancic (vsi po 33), Sonja Sirk (31), Edvin Carli (29), Denis Do-ljak (25). Nista bila izvoljena Ennio Bogatez in Damijana Češčut. Predsednica nadzornega odbora bo Nadja Kralj. Nadzorni odbor bosta sestavljala Livio Rožič in Ladi Tomšič, suplenta bosta Boris Salvi in Gregor Sfiligoj. Razsodišče: Vili Prinčič, Peter Sterni in Jure Kufersin, suplenta pa Boris Bogatec in Mitja Primosig.
Osrednji del občnega zbora je bil Peter-
linov govor (v celoti ga lahko preberete na naši spletni strani kot priloga članku o občnem zboru). Predsednik ZSŠDI se je dotaknil vseh segmentov delovanja športne krovne organizacije. Peterlinu so posebej pri srcu mladi, izobrazba ter bolj sodobni načini promocije (mediji) in trženja. »Odbor se je odločil, da bo v svojih programskih zasnovah posvetil veliko prostora strokovni rasti vseh naših društvenih odbornikov, predvsem pa raziskovalnim težnjam, ki naj z objektivnimi izsledki pomagajo pri gradnji bodočih programov rasti slovenskega športa v Italiji. Prepričani smo namreč, da se moramo učiti, stalno učiti in se z učenjem tudi obnavljati. Vodenje društev ni več mogoče samo z odmerki dobre volje in z uporabo dela svojega prostega časa. Sodobni odbornik mora biti zgrajen in izučen, saj v drugačnem primeru ne zmore nuditi društveni rasti nobenega doprinosa,« je povedal predsednik ZSŠDI, ki je bolj podrobno izpostavil raziskavo Slovenski zamejski šport po letu 2000. Avtorji so Martin Maver, Ivan Peterlin in Igor Tomasetig (pomagala jim je Vera Balzano). Raziskava o številčnem stanju našega športa je šesta po vrsti. Prvo so izdali leta 1990. Nogomet ostaja tista panoga, kjer je največ registriranih športnikov (510). Sledi odbojka (479) in košarka (285).
Novoizvoljeni člani izvršnega odbora ZSŠDI in predsednik Ivan Peterlin
Skupno je v naših športnih društvih registriranih 1982 športnikov. Od teh je 1353 slovensko govorečih, 573 pa italijansko. Od slednjih jih največ igra nogomet (252). 1143 športnikov je mlajših od 18. leta starosti, 839 pa starejših. In prav ta podatek je prižgal iskrico predsedniku Zadružne kraške banke Adrianu Kovači-ču, ki je očital, da naša društva premalo skrbijo za starejše rekreativne športnike. »Starejši od 40. leta starosti imajo statistično več denarja kot drugi in so za športno udejstvovanje pripravljeni plačevati neko članarino. Tem športnikom posvečajo društva premalo pozornosti. To še ne pomeni, da bomo s tem zanemarjali mlade, ki so naša prihodnost.« Kovačič je predstavnikom naših društev svetoval še nekaj konkretnih predlogov: trženje in večja vidljivost pokroviteljev, skupni nakupi športne opreme, skupaj določiti, kateri športni centri, so bolj pomembni in ustanovitev športnega multime-
dijskega središča (v sodelovanju s športnimi uredništvi zamejskih medijev), ki bi ga lahko delno finančno podpirala tudi športna društva. Odbornik za šport na Občini Trst Edi Kraus je med drugim pozval, da imajo javne ustanove vse manj denarja za športne pobude. »Potrebno bo še malo stisniti pasove.« Pred mikrofon so stopili še številni gostje. Poleg predsednika OKS Bogdana Gabrovca so bili še župan Občine Doberdob Fabio Vizintin, poslanka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina, generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš, predsednik SKGZ Rudi Pavšič, predstavnik SSO Walter Bandelj, podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, deželni svetnik Stefano Ukmar, predsednik občinskega sveta Občine Trst Iztok Furlanič, županja Občine Števerjan Franka Padovan in predsednica Komisije za zamejski šport pri OKS Sonja Poljšak. (jng)
NAMIZNI TENIS - Od danes v Terniju
Na mladinskem DP tudi za kolajne
V Terniju se bo danes začelo mladinsko državno prvenstvo v namiznem tenisu. Zastavonoši ŠK Kras bosta mladinki Claudia Micolaucich in Katarina Milič (na fotografiji FO-TODAMJ@N), ki branita bron v ekipnem tekmovanju. Obe bosta nastopali tudi med posameznicami in v dvojicah, a največ pričakujeta v ekipni preizkušnji. V zadnjem obdobju sta izpilili igro dvojic, zato so obeti nadvse dobri, meni duša kluba Sonja Mi-lič.
Med mladinci bo nastopil tudi Alessio Stibelj, ki bo igral dvojice in v posamični konkurenci. Že uvrstitev v izločilne boje (med 8 ali 16) bo zanj velik uspeh.
Od srede, 29. aprila do petka, 1. maja pa se bodo na državni ravni pomerili najmlajši, dečki, deklice, na-raščajnice in naraščajniki. Med najmlajšimi bodo nastopili Nikita Koren, Darshika Bruni, Nataša Paulina in Erik Ferinelli, med dečki pa Matteo Parenzan in Luka Ceppa. Zanje bo to šele prva izkušnja na državni ravni,
zato bodo v Terniju predvsem nabirali izkušnje. Vsi so si pravico do nastopa priborili na deželnih turnirjih.
Večina najmlajših potnikov se je sredi aprila udeležilo priprav deželne mladinske priprave. To so bili Darshika Bruni, Leslie in Jeniffer Hrovatin, Nikita Koren, Luca Ceppa, Romeo Nava, Saša Paulina in Matteo Parenzan. Slednji se je udeležil tudi enodnevnih priprav v Pordenonu; bil je namreč četrtič zapored vpoklican na skupne priprave z državno mladinsko reprezentanco športnikov s posebnimi potrebami. (R, vs)
KOŠARKA - V deželnih ligah
Breg izpolnil pričakovanja
Bor Radenska izgubil v San Danieleju - Drugi zaporedni poraz Sokola v D-ligi - Dom končal sezono
Breg - Cervignano 74:47 (19:15, 29:17, 60:30)
Breg: Mattiassich 2 (-, 1:2, -), Pigato 6 (-, 3:6, -), Slavec 3 (-, 0:3, 1:4), Sterle 18 (4:4, 7:12, -), Kos 3 (-, 0:1, 1:2), Coretti 0 (-, 0:3, -), Semec 2 (-, 1:4, -), Spigaglia 6 (2:2, 2:3, -), Cigliani 1 7 (1:4, 5:10, 2:3), A. Grimaldi 14 (-, 7:9, 0:1), Gelleni 3. Trener: Krašovec.
Breg je po pričakovanju premagal pepelko prvenstva ter tako začasno dohitel Codroipese na drugem mestu na lestvici. Če bo moštvo iz Co-droipa danes izgubilo, ga bodo varovanci trenerja Krašovca prehiteli, saj imajo v medsebojnih obračunih boljšo koš razliko. Zmaga proti Cervi-gnanu pa ni bila nikoli pod vprašajem, saj so domači vodili od prve do zadnje minute srečanja. Po izredno nizko kakovostni tretji četrtini, ki se je zaključila z izidom 10:2 za Breg, so domači pritisnili na plin v tretji četrtini in si takoj priigrali visoko prednost tridesetih točk. Zadnje minute so bile zgolj formalnost, tako da se je Breg lahko veselil nove zaslužene zmage. (av)
NOGOMET - Elitna liga
Pri Vesni so zaskrbljeni: poškodovala sta se še Avdic in Disnan
V	taboru Vesne, ki bo v današnjem predzadnjem krogu elitne lige igrala v Lauzaccu proti Lumignaccu, so zaskrbljeni, saj sta se na petkovem treningu poškodovala branilec Dejan Avdic in napadalec Marco Disnan. Poleg njiju bodo odsotni še diskvalificirani Škrbina, Goran Kerpan in Božičič. Zanuttig bo v obrambni vrsti bržkone zaupal Puriču, Lisu, Potenzi in Stanichu.
DEŽELNI MLADINCI
Točka za slovo
Muggia - Vesna 2:2 (2:1)
Strelca za Vesno: Ursulescu v 40. in Piras v 85. min.
Vesna: Skabar (Bombardieri), Dorca, Renar, Gatto, Kosovel, Pietro
Belli, Tarable, Piras, Bubnich, Ursulescu, Manduca.
V	zadnjem krogu deželnega mladinskega prvenstva je Vesna v Miljah iztrgala točko in tako končala sezono na 8. mestu. V prvem polčasu so gostitelji vodili z 2:1. Vesni je uspelo izenačiti šele v zadnjih minutah.
Na Rouni boljši Japonci
Na proseški Rouni so včeraj igrali tekmo trofeje Nerea Roc-co. Triestina je s 3:1 izgubila proti japonski ekipi Kashiwa. V So-vodnjah pa sta se pomerila Verona in mehiški Chivas. Izid je bil neodločen 0:0.
TROFEJA NEREO ROCCO - Danes: 18.00 v Viscu Milan
-	Verona; 18.30 v Koprivnem Midtjylland - Chivas; 11.00 v Pal-manovi Colo Colo - Kashiwa; 20.00 v Sedeglianu Nova Gorica
-	Triestina; 19.30 v Reani Udinese - selekcija Lega Pro; 11.30 v Gradišču Coritiba - Deportivo, 20.00 v Škocjanu ob Soči Na-poli - Empoli; jutri: 19.30 v Vilešu Milan - Chivas, 19.30 v Trstu, Sv. Ivan Midtjylland - Verona, 19.30 v Štarancanu Colo Colo -Triestina, 19.30 v Seveglianu Nova Gorica - Kashiwa, 19.30 v Koprivnem Napoli - Cali, 19.30 v Vidmu (Real Udinese): Cori-tiba - Empoli.
TROFEJA NARODOV - Danes: 17.00 v Červinjanu Italija
-	Savdska Arabija; 14.00 v Lignanu Anglija - Japonska; 17.00 v Ajdovščini Slovenija - Kostarika, 17.00 v Renčah Hrvaška - Zda; jutri: 17.00 v Tržiči Italija - Japonska, 18.00 v Torviscosi Anglija -Savdska Arabija; 17.00 v Novi Gorici Slovenija - Zda, 17.00 v Tolminu Hrvaška - Zda.
primorski_sport	kUjikter
Brežan Patrik Mattiassich fotodamj@n
San Daniele - Bor Radenska 77:67 (13:22, 33:38, 55:55)
Bor: Bole 17 (2:3, 3:7, 3:7), Basile 18 (2:2, 8:12, 0:1), Kocijančič 2 (-, 1:2, 0:1), Scocc-hi 7 (1:3, 3:4, 0:4), Bonetta 11 (3:4, 4:7, 0:3), Bocciai 2 (-, 1:3, -), Marusič 2 (-, 1:2, 0:4), Piz-ziga 4 (2:2, 1:2, -), Doz 4 (-, 2:3, 0:1), Daneu 0, Albanese 0, Devčič n.v. Trener: Oberdan.
Bor Radenska, ki je že dosegel obstanek v ligi, je v zadnjem nastopu doživel poraz, pa čeprav je bil do 26. minute v vodstvu. Začetek varovancev trenerja Oberdana je bil namreč odličen, saj so hitro prevzeli naskok, medtem ko so gostje začeli živčno, saj se še borijo za končnico prvenstva. Sodniška dvojica jim je naposled tudi dosodila tehnično napako, po tej odločitvi pa se je stanje na igrišču popolnoma spremenilo. Sodniki gostiteljem skorajda niso več dosodili napake, igralci Bora pa so bili v preostalem delu srečanja pod udarom. Tako so vso prednost, ki so si jo priigrali na začetku srečanja, počasi izgubili: s težavo so zaradi številnih dosojenih napak prodirali pod koš (visoki igralci so dosegli le 12 točk) in se zato morali zanašati na met od daleč. San Daniele je tako prvič po-vedel v 26. minuti (45:42) in ohranil vodstvo v bistvu vse do konca. V končnici je Bor zgrešil več metov, medtem ko so gostitelji kar 12 točk dosegli samo po prostih metih.
Naslednji teden bo Bor Radenska prost, zato je bil včerajšnji nastop zadnji v tej sezoni.
D-LIGA - Skupina za obstanek Sokol - Pordenone 69:72 (19:18, 44:37, 55:59)
Sokol: Semolič n.v., Sardoč 8 (-, 4:9, 0:4), Co-loni 6 (2:2, 2:2, -), Budin 2 (-, 1:5, -), Štokelj 12 (10:12, 1:5, 0:2), Babich 22 (2:2, 1:2, 6:7), Pic-cini 5 (-, 1:1, 1:1), Peric n.v., Hmeljak 10 (1:2, 3:6, 1:11), Ušaj 4 (-, 2:5, 0:2), trener Lazarevski.
Sokol je že drugič zaporedoma doma ostal brez točk. Srečanje proti Por-denonu je bilo izenačeno, razen v tretji četrtini, ko so naši košarkarji povsem popustili tako v obrambi kot v napadu. Gostje so to izkoristili in z delnim izidom 22:11 prevzeli vodstvo, ki so ga ohranili vse do konca tekme. Sokol je v zadnji četrtini sicer odreagiral in se deset sekund pred koncem srečanja približal gostom na sami dve točki. V zadnji akciji je imel celo možnost, da nasprotnike dohiti in z metom za tri točke jih celo prehiti. Zadnji met pa se Sardoču, žal, ni posrečil in Sokol je tako ostal praznih rok.
Od posameznikov bi omenili uspešno igro v napadu Babicha, ki je dosegel 22 točk in bil zelo natančen pri metu za tri točke (6:7). Že med tekmo je ponovno začutil bolečine v nogi in je moral zapustiti igrišče. Pohvalo si zasluži tudi Marko Hmeljak, ki je imel kar 13 skokov in se je spet odlikoval zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti. (lako)
PROMOCIJSKA LIGA
Četrtina finala Pallacanestro Bisiaca - Dom Mark 53:35 (19:7, 32:17, 38:23)
Dom: Voncina 4, Tercic, Zavadlav M. 3, Za-vadlav G. 4, Abrami P. 2, Abrami D. 11, Bogaro 5, Franzoni, Graziani 4, Feri, Čotar nv, Collenzini 2. Trener: Eriberto Dellisanti.
Domova sezona se je zaključila po drugi tekmi prvega kroga končnice prvenstva. Na obeh obračunih se je ekipa Pallacanestro Bisiaca izkazala za boljšo in se je zasluženo uvrstila med najboljšo četverico moštev goriške promocijske lige. Domovci so v Štarancanu tokrat popustili na celi črti, predvsem v napadu, saj so naleteli na najslabši strelski večer v sezoni. Treba je tudi priznati, da so se nasprotniki izkazali z zelo agresivno obrambo. Domači so bili ponovno zbrani od vsega začetka, saj so takoj dosegli prednost desetih točk, ki je nato niso več izpustili do konca srečanja. (av)
PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 26. aprila 2015 2 3
GLEDALIŠČE
FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA
TRST
Slovensko Stalno Gledališče
Velika dvorana
V	ponedeljek, 11. maja ,ob 11.00 / Vinko Moderndorfer: »Jaz, Batman«.
Mala dvorana
V	četrtek, 7. maja, ob 20.30 / Vinko Moderndorfer: »Obiski« / Ponovitve: V petek, 8., v soboto, 9. od četrtka, 14. do sobote, 16. maja, ob 20.30 in v nedeljo, 17. maja, ob 16.00.
Gledališče Rossetti
Dvorana Generali
V	sredo, 29. aprila, ob 20.30 / Jordi Gal-ceran, prevod Pina Tierna: »Il prestito« / Režija: Giampiero Solari / Ponovitve: v četrtek, 30. aprila, ob 20.30, v petek, 1. in v soboto, 2. maja ob 20.30 ter v nedeljo, 3. maja, ob 16.00.
Stalno gledališče Orazio Bobbio
- La Contrada
V	ponedeljek, 27. aprila, ob 17.30 / Preurejeno od Livie Amabilino in Lorelle Tes-sarotto od dela Raymonda Carverja: »Stai zitta per favore?«. / Režija: Gian Maria Martini.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG
Veliki oder
V	sredo, 6. maja, ob 20.00 / Nebojša Pop Tasic: »Gospa Bovary«.
V	soboto, 9. maja, ob 20.00 / Vladimir Va-dimirovič Majakovski: »Misterij Buffo«.
V	nedeljo, 10. maja, ob 17.00 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
V	petek, 22. maja, ob 20.00 / Rafael Spregelburd: »Neumnost«.
Mali oder
V	sredo, 13. maja, ob 20.00 / Nebojša Pop Tasic: »Gospa Bovary«. / Ponovitve: od
četrtka, 14. do sobote, 16. maja, ob 20.30. PIRAN
Gledališče Tartini
V	petek, 8. maja, ob 20.00 / Stand up večer / Boštjan Gorenc - Pižama: 50 Odtenkov njive.
PORTOROŽ
Avditorij
V	ponedeljek, 18. maja, ob 20.00 / komedija / »Ko ko komedija« / Nastoa-pata: Katarina Čas in Ana Marija Mitic.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
V	ponedeljek, 4. maja, ob 19.30 / Goran Vojnovic: »Jugoslavija, moja dežela«. / Ponovitev: v torek, 5. maja, ob 19.30.
Mala drama
V	ponedeljek, 4. maja, ob 20.00 / Simona Semenič: »medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti«. / Ponovitev: v torek, 5. maja, ob 20.00.
V	sredo, 6. maja, ob 20.00 / Maja Pe-levic: »Jaz ali kdo drug«.
V	petek, 8. maja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«.
Levi oder
V	petek, 8. maja, ob 20.00 / Avtorski projekt Iniciative za razvoj mokumen-tarističnega gledališča: »Marie Curie -Hystérie« / Koproducent KUD SNG.
Slovensko Mladinsko Gledališče
Spodnja dvorana
Stara pošta
V	nedeljo, 26. aprila, ob 20.00 / Mateja Kokol: »Stoli« / Ponovitev: v ponedeljek, 27. aprila, ob 20.00.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK - Il Rossetti
Danes, 26. aprila, ob 21.00 / glasba / Giovanni Allevi: "Piano Solo Tour 2015'.
Tetris (Ul. della Rotonda 3)
V	četrtek, 30. aprila, ob 21.30 / Jazza-kino 02: Balearic Gabba Sound System.
Gledališče Miela
V	ponedeljek, 27. aprila, ob 21.30 /
koncert / Nastopa rock band Verdena.
V	petek, 22. maja, ob 21.30 / Miela Music-Live / Nastopa kitarist Stefano Rampoldi (Edda).
ŠTEVERJAN
Sedež Kd Griški Brič v Bukovju
V	petek, 1. maja, ob 17.00 / Prvomajsko slavje v Števerjanu / Koncert ženskega pevskega zbora KOMBINAT.
V	soboto, 2. maja, ob 21.00 / Prvomajsko slavje v Števerjanu / Nastopajo Radio Zastava.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG
Terasa SNG
V	ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 /
koncert / KVantavtorska sabotaža v Novi GoVorici / Nastopajo: Drago Mi-slej MEF & NOB, Tadej Vesenjak, Matej Tratnik. PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 9. maja, ob 20.30 / Dalmatinska noč v Avditoriju / Nastopajo: Klapa Intrade & Tomislav in Klapa Šu-fit, gosta Zlatko Pejakovic in Marko Škugor.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Gallusova dvorana
V	četrtek, 7. maja, ob 19.30 / Oranžni I in II ter za izven / Orkester Slovenske filharmonije / Dirigent, solist: Dmitrij Sitkovecki / Program: J. Adams, Predsednikovi / plesi, iz opere Nixon na Kitajskem; J. Corigliano, Rdeča violina, suita za violino in orkester. / Ponovitev: V petek, 8. maja, ob 19.30.
Kino Šiška
V	sredo, 6. maja, ob 21.00 / Nastopa-
jo: Nils Frahm Has Lost His Mind in Dawn Of Midi.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Salone degli incanti (nekdanja ribarnica): zgodovinska razstava1891 - 1914 La grande Trieste bo pripovedovala o različnih zgodbah, ki so se pisale med letoma 1891 in 1914. Pri njeni realizaciji so sodelovali tržaški Mestni muzeji za zgodovino in umetnost, Znanstveni muzej, Mestne knjižnice, Narodna in študijska knjižnica Trst in zgodovinski arhiv Zavarovalnice Generali. Gmotno pa sta razstavo podprli tudi Dežela FJK in Fundacija CRTrieste. Razstavljeno gradivo prihaja iz domačih arhivov, za njegovo postavitev pa je poskrbel arhitekt Dimitri Waltritsch. / Razstava bo na ogled do 3. maja, in sicer od ponedeljka do četrtka med 11. in 19. uro, ob petkih in sobotah med 11. in 21. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 10. in 19. uro.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. DOLINA
Zgodovinski arhiv Pangerc (na trgu v Dolini) je na ogled razstava »Spomini iz fronte 1914 - 1918«. Razstava bo na ogled do 27. septembra.
GORICA
Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass,
20):je na ogled samostojna razstava slikarke Janine Cotič iz Sovodenj ob Soči. ROMANS
V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni last-
niki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). GORJANSKO
Avstro-Ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, saj je tu pokopanih preko 10.000 vojakov različnih narodnosti. Možen je samostoje ogled.
BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
SOZVEZDJE, JUŽNO OD DVOJČKOV IN BIKA
TREBUŠNA MAST
DRUŽABNI PLES IZ ARGENTINE
ELEKTRONSKI TOP
ŠP. REŽISER BUÑUEL
PLATNENA STREHA
PREGOVOR
AMERIŠKI DRAMATIK (WILLIAM)
OTOŠKA SKUPINA VALEUTIH KOLORIT
MODNI KREATOR CARDIN
IRSKA (ORIG.)
NOVEJŠA BOLEZEN ALBERT EINSTEIN
/
REKA PAD (ORIG.) KRAJ NAD REKO
NAUK O DOBREM IN ZLEM NIKALNICA
PRIPADNIK GRŠKE FILOZOFSKE ŠOLE
DELSTOPALA
PAUL EHRLICH
ITALIJANSKA PEVKA IN SHOW - GIRL (RAFFAELLA)
OSMI MESEC
V RIMU ITAL. SLIKAR PARMEGGIANI
PRIPADNIK NEKD. SLOV. POLITIČNE TVORBE
OSTRA RESA NA KLASU
domaČa žival,
KI NAM DAJE VOLNO
OSKAR KJUDER
DEŽELNA TV, RAI-
LOUIS JOUVET MOŠKO LJUBKOVALNO IME
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (SYLVESTER)
UŠESNI BOBNIČ GLAVNI TRG V ST. GRČIJI
DOTIK ŽOGICE OB MREŽI
SAMO, ZGOLJ
NEM. IGRALEC (UDO)
STAR GERMAN
EKSPERT, IZVEDENEC
MESTO NA SICILIJI AVTOMOBIL. OZNAKA REKE
PALICA BOGA DIONIZA
PREBIVALCI NAŠE VASI
BIBLIJSKI OČAK
OVOJ, OVITEK
SATURNOV SATELIT
NEKDANJI ITALIJANSKI PREMIER (GIULIANO)
EDI KRAUS
OKROGLO ŠTEVILO
GIBALO, VODILO SL. PESNICA MUSER
LUCIANO PAVAROTTI
SPLET LAS
NEMŠKA TOVARNA AVTOMOBILOV
SHAKESPEA-ROVJUNAK
VODJA FR. REVOLUCIJE
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA HAYWORTH
LOŠČILO, LIČILO
POL OAZE NARAVO-VARSTVENIK
Časovni
TERMIN
DVOJICA
ČEBULA VLONDONU IN BOSTONU
ILKA VAŠTE
STARI, DOSLUŽNI VOJAKI
ZAZNAMOVANJE, OZNAČBA
ZBOR DEVETIH PEVCEV
NAJMANJŠE ŠTEVILO
TRSKA
BEŽEN RISARSKI OSNUTEK
SLOVARČEK - BETATRON = elektronski pospeševalnik, elektronski top • INGE = ameriški dramatik in gledališki kritik • KIER = nemški filmski igralec • RAT = otoška skupina v Aleutih • TANCREDI = italijanski slikar Parmeggiani
24
Nedelja, 26. aprila 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad srednjo in južno Evropo je območje enakomernega zračnega tlaka, nad zahodno Evropo pa se pomikajo frontalni valovi. Od jugozahoda doteka k nam prehodno nekoliko bolj suh zrak.
Po nižinah, ob morju in na Trbiškem bo spremenljivo, drugod bo povečini oblačno, zlasti popoldan, ko bo lahko tudi deževalo. Možne bodo tudi nevihte, zlasti v Podgorju in v predalpskem svetu. Zvečer bodo povsod možne plohe. Ob morju bo popoldan lahko zapihal zmeren ju-gozahodnik.
Danes bo v vzhodni Sloveniji sončno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Ponekod v zahodni Sloveniji bodo občasno manjše padavine, deloma plohe, manj verjetne pa bodo v osrednjih krajih. Pihal bo jugozahodnik.
Pretežno oblačno bo z zmernimi padavinami ob morju in na Trbiškem. Več padavin bo po nižinah, v predalpskem in alpskem svetu bodo možne nevihte. Snežilo bo nad približno 1800 m. Največ padavin bo popoldan in zvečer. Ob morju bo pihal zmeren jugov-zhodnik.
Jutri bo na zahodu oblačno, občasno bo deževalo. Drugod bo še večinoma suho in deloma sončno, največ sonca bo na vzhodu. Še bo pihal ju-gozahodnik, ob morju jugo.
1962 - Zadnji dan zelo toplega in sončnega vremenskega obdobja. V Solkanu pri Novi Gorici se je ogrelo do 27,8 °C, v Tolminu do 27,7 °C, v Braniku na Krasu do 27,6 °C, v Črnomlju do 27,5 °C in v Dragonji v Istri do 26,8 °C.
Danes: ob 10.10 najnižje -22 cm, ob 17.46
najvišje 23 cm. Jutri: ob 1.24 najnižje -5 cm, ob 5.31 najvišje 2 cm, ob 11.37 najnižje -23 cm, ob 18.29 najvišje 29 cm.
Morje je mirno, temperatura morja 13,7 stopinje C.
¡o
500 m............15
1000 m ..........11
1500 m............7
2000 m . 2500 m 2864 m
. .5 .2 0
UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 6 in v gorah 7.
Vojna napoved pogrebnemu striptizu
PEKING - Kitajske oblasti so napovedale vojno pogrebnemu striptizu, s čimer se želijo postaviti po robu praksi angažiranja erotičnih plesalk in striptizet na pogrebih. S takšnimi nastopi namreč družina k zadnjemu sprevodu za pokojnim želi pritegniti čim več ljudi. V nekaterih delih Kitajske je namreč v navadi, da na pogrebu angažirajo osebe, ki kot poklicni žalujoči izvedejo cel spektakel. Nastopu so sčasoma dodali erotične elemente, v končni fazi pa je prerasel v striptiz in burlesko. Neimenovani Kitajec, ki je v času praznikov kitajskega novega leta obiskal rojstni kraj, je bil priča takšnemu pogrebnemu striptizu in bil osupel, ko je videl striptizete. Na Kitajskem so eksotični plesi in druge oblike pornografije prepovedani, a se pornografska industrija vseeno širi.
V Rimu bodo prenovili znameniti Trg cesarja Avgusta
RUTAR.
group
Rutar Group sodi med vodilna pohištvena podjetja v srednji Evropi in zaposluje več sto sodelavk in sodelavcev. Naša uspešna poslovna skupina ima upravni sedež na avstrijskem Koroškem in je vse od ustanovitve v družinski lasti. S prodajnima distribucijama RUTAR in DIPO nudi izjemno kvaliteto, odličen servis in vrhunske nakupne pogoje na kar 13 lokacijah v Avstriji in Sloveniji.
Odpiramo nove poslovalnice v Furlaniji-Julijski Krajini, zato na območju Vidma iščemo:
Nudimo: prijetno delovno okolje v uspešnem mednarodnem podjetju razgibano in zanimivo delo odlične razvojne možnosti
zaposlitev za polni delovni čas
Vsak od Vas lahko postane del velike zgodbe o uspehu! Pridružite se naši ekipi. Navdušite nas in z veseljem Vas bomo sprejeli med najboljše.
Prijave z življenjepisom, dokazili o izobrazbi, s sliko ter kronološkim pregledom dosedanje kariere pošljite do 10.05.2015 na
jobs@rutar.at
RIM - V Rimu načrtujejo prenovo Trga cesarja Avgusta (Piazza Augusto Imperatore), na katerem stoji mavzolej rimskega cesarja Avgusta. V neposredni bližini mavzoleja stoji sodobno razstavišče, zgrajeno za znameniti Oltar miru (Ara Pacis). Trg nameravajo po pisanju italijanske tiskovne agencija Ansa preurediti v600 dneh.Projekt preureditve trga vključuje arheološka izkopavanja in restavriranje mavzoleja, ki je bil zgrajen leta 28 p.n.št. Na trgu bodo uredili klan-čine za pešce in položili tlakovce. V projektu želijo zgodovino tega območja združiti s sodobnostjo, ki jo v tem primeru predstavlja Muzej Ara Pacis, svetel in zračen razstavni prostor.
fotoutrip '15
Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na ti-skarna@primor-ski.eu
(Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
Primorski dnevnik na smučišču v avstrijskem kraju Bad Kleinkirchheim
ak