ffl&E* Natisov 15.000. "3MI izhžja vsaki Jiran: dnevom [nje nedelje. 1 velja za Av- calo lelo 1 pol in četrt mcrno; za Ogr- I vin. za celo Nemčijo slane :lo 5 kron, za 0 pa 6 kron; p inozemstvo se očnino z ozi- i visokost pošt- paročmno je pla- "brej. Posamezne Jprodajajopočv. fcvo in uprav- 7 se nahajata v 1 gledališko po- ipje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredniš:vo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za '/« Strani K 16, za '/a strani K 8, za '/,, shrani K 4, za '/»» strani K 2, za '/«» strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zn ža. „Štajerčevi' letski koledar 1912 je že izšel ,144 strani, 17 krasnih slik, izredno ve-Jspodarskih člankov, povesti, pesmi, sme-Iitd.. nadalje popolni seznaraek štajerskih in pih sejmov, kalendarij, poštne določbe itd. 60 vin., po pošti 70 vin. Koledar se pošilja le tedaj, ako se i naprej plača; najbolje je, ako se pri Ji kar za 70 vin znamk priloži. "TP2 (dor naroči 10 koledarjev, dobi enega Kupujte, širite in priporočajte ta najlepši jcenejši napredni ljudski koledar! ilijansko-turška vojna. ilijanska vlada je vkljub porazom zadnjih »kljub dejstvu, da stoji vsa evropejska jav-nje nasprotnem stališču,.vkljub temu, konec vojne še v nedogledni daljavi, lio proglasila tripoličansko ^ajino za last Italije. S tem je iška vlada svojemu očitnemu ropu oblast-Sat. Seveda je tripoličanska dežela zdaj papirju »last" Italije. In treba bode že mnogo krvi preliti, treba, bode še bojev, predno stopi ta papirnata progla-[todi resnično v veljavo. Turčija in afri-domačini te proglasitve seveda nikdar lejo pravni priznali . . . Kar primanjkuje pvojne sreče, to nadomestuje njeno časo-|in Djena vlada s predrznostjo in dolgo-ijo. Pa še nekaj se je pokazalo zadnje feverjetna kr vo 1 očn os t I tali-Jv, ki kakor besni streljajo na nedolžne in ne zaprinesejo niti ženskam ter S tako krvoločnostjo, ki je proti vsa-žloveškemu čutn in proti mednarodnim določbam, hočejo Italijani med afrikan-, dstvo zanesti strah in pokorščino. Pa I ravno nasprotni učinek dosegli! Žalostno, ijo „divji" Arabci braniti kulturo in člo-itvo pred ^katoliškimi" Lahi ... V na-prinašamo zopet važnejša poročila zad-idna. Laška grozodejstva. Vossische Ztg." poroča: Arabci v Tripoli&u ijanem. vedno bolj sovražni. To ni čnda, aški vojakiso brezobzirno >0 8trelili, kar jim je prišlo \ puško. Nekega moža in neko ženo so z orožjem v roki in so jn na smrt. obso-aiki oficir je pustil naj prve moža ustre->tem pa še ženo, ki je mrliča na roki B Potem so ustrelili starčka, potem mladeniča in končno starko; zadnjo so Iti nago, ker so našli pri nje patrone. Tudi Grka so Lahi „pomotoma" ustrelili. ,Lokalanzeiger" poroča sledeče slučaje laške Mirnosti: Neki Arabec šel je z volom k stu-n po vodo. Laški vojaki so ga odpravili. je hotel vola seboj vzeti, so ga z bajoneti umorili. — Trije slepi domačini so počasi po cesti korakali. Srečal jih je llpki vojaški oddelek iu v par minutah so bililuepci mrtvi. Trijo otroci so bežali iz oaze kgjevetemu grobu." Laška straža je pričela na ditroke „5nelfeuer" streljati. Enega mesarja so vojaki sredi v delu z lastno sekiro ubili. Neki mpž, je šel iz sejma ; vojaki so ga vstavili, mu vzeli denar in ga ustrelili. V Sokri ustrelili soKjahi celo družino, obstoječo iz 20 oseb. Na cesti v Gergharih jahali sta dve ženski na kameli. Ker nista pred vojaki obraza razkrili, so jorpostreljali. Neko drugo ženo so iz istega vzrokai z bajonetom zabodli. Neki potni pridigar, ki Je na cesti v Sokro prosil, bil je ustreljen. Pri vonnjaku so ustrelili nekega 12 letnega dečka brea-j vsacega vzroka. Na trgu klečala je jokajoča ženska ob mrliču svojega moža; laški vojaki '§o takoj tudi njo ustrelili. Kavasa Maj ko od jtemškega konzula so obsodili na smrt. O vojakov se je postavilo 10 korakov od njega. Ustrelili so 19 krat, predno se je Majko mrtev na tla zgrudil. Ako vsi Italijani tako streljajo, ije bode slabo za Turčijo! Letalni stroji. Italijani imajo tudi več letalnih strojev na tripoličanskem bojišču. Iz njih so metali strelivo ter bombe na Arabce. Ali ti so tri stroje v zraku obstrelili in potem popolnoma razbili. Umorjene ženske. „Zentral News" poroča izTripolisa: Ko se je Turkom posrečilo, pregnati Italijane iz arabskih hiš, našli so 120 mrličov žensk in otrok; mrliči so bili na rokah zvezani in grozovito razmesarjeni. V neki mošeji so našli 300 d o 400 umorjenih žensk in otrok. Laška mobilizacija. Rim, 4. nov. Laška vlada poklicala je 50.000 rezervistov starostnega razreda 1889 pod orožje, da jih odpošlje na afričansko bojišče. Pri ogrski fabriki Weiss v Budimpešti je naročila laška vlada 1 milijon patronov. Italijanska proglasitev. Rim, 5. nov. Italijanski kralj podpisal je danes sledeči dekret: „Na predlog ministerskega predsednika in zunanjega ministra smo sporazumno z ministerskim svetom na temelju artikla V ustave sklenili, da se postavi Tri-politanijain Kyrenaika popolnoma p o d 8U vereniteto italijanskega krajestva. Za upravo omenjenih pokrajin se bode konečne določbe potom postave uresničilo. Do uresničenja take postave bodejo kraljevi dekreti vse potrebno povzročili. Ta dekret se predloži parlamentu v sklepanje." — Obenem razposlal je zunanji minister San Giuliano vsem konzulom posameznih držav brzojavko, v kateri se vsebino dekreta velevlastim naznanja. Položaj v Tripolisu. Poroča se, da je položaj vsled grozodejstev laških vojakov še hujši. Laški vojaki so kar sami Arabce na smrt „obsojali" in postrelili. General C a n e v a razpolaga zdaj z 9 regimenti. Vedno še je pričakovati, da Turki Lahe v morje potisnejo, ker prihajajo vedno bližje. Italijanske izgube znašale so pretekli četrtek 1600 mrtvih; istotako je mnogo vjetih, mnogo pa jih umre na koleri. Turki protestirajo. Turška vlada izdala je ojstri protest na vse velevlasti zaradi laških grozodejstev, v katerem pravi m. dr.: „Vest sveta kriči vsled grozodejstev, ki jih objavljajo nestrankarske priče. Lahi so brez ozjra na spol in starost domačine postrelili in med prebivalstvom smrt sejali, nedolžne umorili in bolnike mučili ..." Lahi zopet tepeni. Konstantinopel, 7. nov. Turški vojaki v zvezi z Arabci so napadli mesto Dem a, pristanišče v Kyrenaiki, katerega so Italijani šele pred kratkem zavzeli. Po krvavem in strastnem boju so bili Italijani pregnani. 500 Italijanov je bilo mrtvih; tudi so Turki dobili 18 kanonov ter 500 kišt streliva. Turški vojaki imajo baje le 80 do 100 mrtvih. Turke vodita Euver bei in šajk Senussov. Senuški narod poslal je 10.700 mož z 10 poglavarji v boj proti Italijanom. Od druge strani se poroča, da je bilo v tem boju na italijanski strani 360 oseb mrtvih, 165 ranjenih in 140 vjetih. Nadalje so Turki pridobili še 9 kanonov. Turki imajo 180 mrtvih in 195 ranjenih. Mesto Tripolis. Položaj je jako resen. Turki in Arabci napadajo vedno Tripolis ponoči. Vsled laških grozodejstev se širi veliko sovraštvo proti vsem Evropejcem. Angleški in amerikan-ski parniki so že pripravljeni, da odpljujejo v Tripolis. Velevlasti in Italija. »Grazer Tagblattn" se poroča od zanesljive strani, da so evropejske velevlasti sporazumno sklenile, da italijanske suverenske izjave glede Tri-polisa pred končnim mirom ne priznajo. To stališče zavzema tudi Anglija. S tem je Italija sprevidela, da njenega ropa nikdo opravičiti ne more! Še laške izgube. Pri Tobruku so se izkrcali italijanski vojaki. V bližini El Far una so jih napadli Turki in je prišlo do hudega boja. Italijani so izgubili 200 mrtvih in ranjencev. Vodja Somali-zamorcev udri je z velikimi četami v italijansko kolonijo Erythraa. Požgal je celo vrsto vasi in napravil Italijanom mnogo ško-d e. Turški zunanji minister potrdil je novice o zmagi pri D e r n i in pravi, da je od 3000 Italijanov pri Derni 350 mrtvih, več kot 1000 pa ranjenih; 13 laških oficirjev so Turki vjeli. Cez Demo plapola tnrška zastava. Italija mobilizira naprej. List „Avanti" poroča, da skliče vlada starostne razrede 1886 in 1887 pod orožje. 100.000 Pl'i hlžidileiŠelItll VremenU se Prip°r°ča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči ptel mož določenih je za Tripolis. Stanje generala C a n e v a je omajeno. V Oastellamare di Stabia delajo v veliki naglici na izvršitvi novih parni-kov „Marsalla" in „Nino Bixio". Ob avstrijski meji. „N. Ziiricher Ztg". poroča, da so postavljeni vsi laški „al p i n i" - r e g i m e n t i na vojno stanje. Več regimentov je odšlo na avstrijsko mejo. Vsi rezervni oficirji italijanske armade sklicani so na v e. č tedenske „o r o ž n e vaje" na avstrijsko mejo. Laški veieizdajalci. V laških krajih Tirola se je uresničil ire-dentovski odbor z načelnikom grofom M a n z i. ki nabira denarje za italijansko armado. Odbor je izdal oklic, ki pa je bil zaradi v e 1 e i z-dajstva zaplenjen. Zakaj pa „iredentovci" ne grejo kot prostovoljci v Tripolis? Turki jim bodo že manir priučili. . . najboljšega okusa dajo IJEVE kocke žaja. Nekaj nestalnega, negotovega leži v zraku in ni čnda, da je ljudstvo že skoraj vse zaupanje v državni zbor izgubilo. Kajti dobrega iz te zbornice še ni ničesar prišlo! Podpora. Vsled skopnega nastopa štajerskih državnozborakih poslancev pri ministeriju za notranje zadeve podelilo se je po letošnjih nevihtah in požarih oškodovanim posestnikom v političnih okrajih Ljutomer, Radgona, Gradec, Murzzuschlag, Liezen in Weiz 50.000 K državne podpore. Sakrabolt, s tem denarjem se bodejo pa kmetje že najedli . . . Odstop vlade. Ministerski predsednik baron G-autsch je v zmialu sklepa ministerskega sveta predložil demisijo celega kabineta. Cesar je demisijo sprejel in je naročil grofu Stiirgkhu, da naj ta sestavi novo vlado. Grof Stiirgkh velja za klerikalca in posrečilo se mu je hitro, sestaviti uradniško vlado; slike in imena posameznih novih ministrov prinašamo na drugem mestu. 0 novi vladi se govori, da bode stalna in se ne bode tako hitro umaknila. Govori se tndi, da bode vladala eventuelno s § 14, ako bi državna zbornica ne hotela delat. Pričakujejo nas terej zopet časi temnega nastopanja klerikalnih nasilnežev in nova vlada bode gotovo bolj proti ljudstvu nego za ljudstvo nastopala! Živinsko Štetje na Avstrijskem pojavilo je m. dr. dejstvo, da je šlo število govede od 1. 1890 do 1. 1910 za 351.000 komadov nazaj. Ta pojav daje gotovim protikmetskim hujskačem dovolj prilike, vpiti in kričati o nazadovanju naše domače živinoreje in o potrebi uvoza tuje živine ter mesa. Kako pa stoji stvar v resnici ? Štelo se je glasom uradnih številk; I 1900 1910 po tisoč kosov kosov /o Pazite natanko na ime MAGGI in varstveno znamko križeva zvezda. Druge kocke niso MAGGI-jeve. Politični pregled, Politični položaj stoji pod vplivom nove vlade odnosno spremembe v vladi same. Kar je naprednega v državni zbornici, opazuje Stiirgkhovo vlado s prav nezaupljivimi očmi. Kajti imenovanje grofa Sturghka za ministerskega predsednika pomeni vsekakor korak naprej v klerikali-zem. Gautschovo vlado so pravzaprav klerikalci vrgli. Državni zbor imel je pretekli teden zopet počitnice. Zdaj so seje napolnjene z daljšimi govori, ki iščejo vsi rešitve iz zagonetke polo- konjev . . . 1.717. 1-801 + 84.000 -f 4.93 govede . . 9.511 9.150 — 321.000 — 3-74 oslov ... 66 73 + 7.000 + 959 koz ... . 1.019 1.253 -f- 233000 -\- 22.95 ovc .... 2.621 2.428 — 192.000 — 7-36 svinj . . . 4.682 6.471 + 1.749.000 + 37-42 čebejujakov 996.^1,-- 1.232 4- 330.000 -j- 23'72 perutnine .26.671 35.842 | 9,071.000 -j- 33-01 Nazadovala so torej le goveda in ovce, medtem ko je drugo lepo napredovalo. Nazadovanje ovc se vrši že od srede prejšnega stoletja in se je zdaj že skoraj vstavilo. Nazadovanje domače živinoreje pa tudi ni posebno veliko, ako se pomisli, da imamo 3 leta s pomanjkanjem krme in z živinskimi kugami za nami ter da je tudi konzum govejega mesa znatno' večji postal. Nadalje je množina domačih svinj ter perutnine izredno lepo narasla. Nazadovanje goveje živine povzročilo je, da smo dobili okroglo 30 milijonov kil govejega mesa manj. Nasprotno pa smo dobili 110 milijonov kil več svinjskega mesa. Torej se vsakdo presneto moti, kdor misli, da bi se z uvozom tuje inozemske živine mestni draginji odpomoglo. Edina pot proti draginji je in ostane: pospeševanje in p o d- Nova vlada. Das neue~osierreichische Beamien-Minisierium. Na drugem mestu poročamo, da je cesar dosedanjo avstrijsko vlado z predsednikom pl. Gautschom odslovil. Imenovana je bila nova vlada, obstoječa iz uradnikov. Zastopnike posameznih ministerij vidimo na naši sliki i. s. zgoraj (od levo na Jdesno): 1. pravosodni minister dr. pLHochenburger; 2. finančni minister dr. R. Meyer; 3. ministerski predsednik grof Kari 5 t 0 r g k h ; 4. deželnobrambeni minister pl. G e o r g i; 5. poljski minister pl. Z a 1 e s k i ; nadalje v drugi vrsti: 6 kmetijski minister dr. Brat; 7. notranji minister pl. B o y n s k i; 8. minister za javna dela I m k a ; 9. železniški minister pL F o r s t e r ; 10. trgovski minister dr. Rossler; 11. minister za poduk in bogoslužje pL Hussarek. Radovedni smo na uspehe te nove vlade I piranje domače živinoreje! gospodi naj bi se enkrat v lice povedali razkosavanje kmetakih posestev v namen pravi zločin na domačem gospodarstvu!P Še več vojakov ? Listi poročajo, daj vladal. 1913 novo vojno reformo prec bode obsegala zlasti sledeče točke: 11 uresničenje 57 infanterijskih batajlonuvj razne polke kompletira. — 2. ^^^ kavaljerije s tem, da se uresniči 92 regij s 4 (doslej 6) eskadroni. — 3.1 poljske artiljerije za 160 baterij, tako da] vsaka infanterijska divizija eno artiljerijB gado. — 4. Uresničenje 2 novih k Zvišanje mirovnega stanja vseh infant^ batajlonov in stanje konjev »rtiljerije. -I to pomenilo bi zvišanje rekrutskega kontioj za 400—500.000 mož, nadalje enkratni ii| 300 milijonov kron in zvišanje letnih za armado za 100 milijonov. Gotovimi na odločilnih mestih se menda res bleda Konec frančiškanov. Papež je razp čiškanski red in je menihe podredil kaj^ skemu generalu. Frančiškanski red obi je prevzel papež Leo XIII. 1. 1892 pri čezenj, iz-3 redovnih skupin i. 8.: iz. iz frančiškanskih observatov (rujavi katerih je zdaj okroglo 15.000 v 1.500 J in iz frančiškanskih konventualoev (črni: kani) katerih je po zadnjem štetja 1462fl samostanih. Vsi ti trije redovi se bodejo! enega samega, v kapucinskega, združili. bodejo zanj kapucinske določbe, ki so najsi vseh kongregacij. Nepozabljeni cesar bi seveda drugače govoril... Anarhisti v francoski mornarici. V] coski mornarici ponavljajo se z grozoj trostjo velikanske nesreče. Strašne razsi vojnih parnikih „Liberte" in „Jena% pri I je izgubilo na stotine vojakov svoje našle so čudna nadaljevanja. V elek konvenrerju parnika „Mirabeau" se zdrobljeno steklo in železje, vrata, bai Cherbourgu so se nakrat odprla in voda jtj basin preplovila, pri parniku ^Lucas" jej ogenj itd. Splošno se sodi, da so povzi teh nesreč francoski anarhisti. Preiskava j sicer še ni nobenega zločinca dobila. Alispj sodba je to. ^fc^^^_ Revolucija na Kitajskem napreduje Sel v zmagi. Uporniki imajo že vsa važnejša j v svojih rokah. Zadnja poročila pravijo,) izbruhnil upor tudi že v glavnem mestu Pel tako da je padec sedanje česanj družine gotov. Cesarjeva družina je lj zbežala. Uporniki bodejo bržkone tudi El| pejce napadli in so vsled te^ na vse slučaje pripravljene. Brenčič in — kmeti] Državni poslanec Brenčič je človek,! gotovo nikdo resnim ne smatra. Prišel jej žavno zbornico, kakor „Pilat v kredo." duhovniki so hoteli dokazati, da naS katoliško ljudstvo" i enega Miha Brenčičaj voli", ako se ga ljudstvu z znanim pritisl prižnice in v spovednicah komandira. Idi dosti je še nezavednih, nevednih in z najjj izrabljanjem vere poneumjenih mož, dasejel lirenčič izvolil. Zdaj, ko je ptujski okraj J smešna nesreča zadela, se Mihi seve Celo trebušasti fajmostri se mu rogajo, klepetajo ob časi vina o volitvah. In Bn lastni oče je rekel, daje njegov nadebudni iS nesposoben. Vse se mu smej. in tudi mij pravzaprav nismo hoteli resno z ^^ Ime „Brenčič" je pa za nas pravo svarita] nekaj kot politiki ne moremo prezreti. Bn sam ob sebi je v vsakem ozira ničla: ali™ ničla dobi pomen, ako se pred njo številko (J stavi. Miho bi niti gotove nezakonske main arjaf ne omenile, ako bi ne postal „nekaj* na rane- 'eter nah drugih ljudij. Tako je tad; v državni ibo BI, niči. Miha je za dr. Korašca in za ožlindni ieša prvaške klerikalce sploh nekak ,šprahror'J H kako trobilo, nekaka kulisa ali zunanja obliki, nekak „parade-kmet", ki sicer nima in um H imeti lastnih možgan, ki pa vendar tisto trobi kar mu trobijo voditelji klerikalizma voh zadnjič je Miha v državni zbornici usta odpi in raz nekega listka ngovor" 6ital. Ta. mel tu • 3 ..... le zaradi tega omeniti, ker mu ga je sstavil in diktiral general k 1 e-I talcev. In edino zaradi tega se s tem " _ oiom pečamo! i'"0 I Miha je tako zaradi „lepšega" nekaj o 1 *1 ^ 8ovor'l- Potem je ponavljal znane laži o I podarstvu štajerske dežele. Ni pa p o v e-J I, da so njegovi komandanti, slovenski .3 erikalci, štajerski deželni zbor i,' * zbili, da so s tem štajerskega kmeta I [rob propada in obupanja p rial i, da so mu takorekoč oropali p o d-I re in ga izročili najhujši bedi! Tega Milia ?♦! P076''8'' ker te8a n' smel povedati! zitev ... ,j0w Povedal pa tudi marsikaj druzega ni. Tako bnj govorit o uradniških plačah in je tako kričal, _ J lor da bi vsak sodnijski šribar par stotakov jski] mesec sigtslužil. V resuici je danes mnogo yg pi uradnikov, ki zaslužijo razmeroma manj, '6nt va^'c' hlapci. Sicer pa tndi mi radi priznamo, late] so place visokih uradnikov .tkot l0S ° prevelike. Vzemimo le slovensko-lden kalnega poslanca profesorja dr. Verstovšeka; I itživa plačo kot poslanec, ima lepe dohodke frad klerikalne stranke in dobiva polog toga lopo ucijj to od države kot c. k. profesor, pa če kaj l(jk3 la a'' ne. Cospod Brenčič, šribarjem ne toni ">ščite skorje kruha, klerikalnim profesorjem inol tlačite kolačo v usta! Pa še nekaj treba ;ani n't'- -^'' ste' 8- Brenčič, že kedaj proraču-štril i koliko plačuje kmet — duhovniko m ? lnjtj ič jim plačuje kot navadni davkoplačevalec; lf ti iz krvavega denarja vbogih davkoplačevalci dobivajo žegnani gospodje mesečno svojo eljal • plačo. Drugič plačuje kmet duhovnikom še .roži '^J "^ vsaki priliki (pri krsti, birmi, spo-. poroki, pogrebu itd.) Tretjič jim plačoje s mora njih poslopja, njih hiše, hleve, ti in vzdrževati. In četrtič jim še pije vsled požrešne, oderuške in brezsrčne kce." Slavni poslanec Miha, — ako ste res ipnik kmetov", zakaj pa vsega te-v državni zbornici povedali te? Saj je bila Brenčičeva družina enkrat klerikalna in ima gotovo v svojem spominu p slučajev duhovniškega oderuštva, ki bi [dali navesti. Ali mi vemo, zakaj je Miha o molčal, — moral je molčati, kajti mta trobi le tisto, kar muzikant v njo via a ms čit ioi »loi Naš Miha pa je v državni zbornici tudi o govoril, da so c. kr. uradniki na spodnjem irskem večidel Nemci in da vsled tega je-Ijudstva ne razumejo. Ej, Mihce, kdo pa jezik razume ? Svojo glavo gremo staviti, ha od 100 slovenskih ediktov in razglasov sodnij niti o ne razume! Zadnji š r i-n a spodnještajerskih sodni-zna pravilnejšo v uradu p o- bno slovenščino nego Brenčič. d dialekt ni vzor slovenščine! Miha t prri vrsti premisli, da jo on zadnji, ki bi o neizobraženosti drugih govoriti. Potem naj pomisli, da pride stotero slovenskih v prositi, naj se jim slovenske oblastvene na nemško prestavi, ker jih slovenske ne iejo. In Miha naj tudi to premisli, d a o n niti deset stavkov ne zna regovoriti, brez da bi rabil niške besede. Toliko zapeljanemu rev-v t?j zadevi! Miha pa je tudi na komando političnega nekaj o septemberskih dogodkih leta 1908 tel. Jezil se je — zaradi svojega čednega Ta brat je namreč takrat rogovilil, se je aval s stražniki, jim je trgal cesarske me-raz prs in je bil vsled tega na daljšo sinkfto obsojen. Postava velja ravno za mi Wpigar, za Brenčiča in za Cucka! Bahači in pečatfctaži, ki so na troške davkoplačevalcev ptuj-d. ABp okraja bogastvo pridobili, so pred postavo 5renčiliko vredni kakor zadnji berač. In Miha se vsakftjled tega le grozovito osmešil, ko je so poiga čednega bratca v državni zbornici zago-naterwal. Brat je svojo kazen sedel in niti sv. rame* mn je ne odvzame. Miha pa naj bi po-zboiM da gnoj tembolj smrdi, čimbolj se ga idranja... Da je Brenčič, — pardon: gospod •", n«nii poslanec Miha Brenčič iz Spuhlja., — Dblikajyaem temu še gorostasno lagal, to pač >e smjtadno; saj je hodil vendar v klerikalno šolo trobi, in klerikalna stranka bi brez laži že davno poginila. . . . To je bila torej „Jungfernrede" Brenčiča. Vprašajmo le eno: kaj je koristil Miha s tem svojim več kod neumnim „govorjenjem" svojim volilcem? Kaj imajo kmetje od tega „govora"? Mislimo, da je odgovor prav lahek : V o 1 i 1 c i Miha Brenčiča so dosegli, kar so hoteli, — tisti pa, ki so proti Brenčiča volili, morajo trpeti zaradi neumnosti od prvakov nahnjskane množice . . . VvcaJ/i hiši lahlt0 izos,an8i°^V8-Vodili itfiOl like neprijetnosti pralnega dneva, ako se namoči perilo že na predvečer s pralnim praškom ki popolnoma izloči vso nesnago. • Pralni prašek je predmet zaupanja, kajti lahko je ponarejen in težko je ponaradtao dognati. Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za pristnost jamči, tedaj bodete gotovo prejeli zanesljivo praino sredstvo. Ponarejeni pralni praški (prah iz mila) sicer tudi dobro čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek je vsekakor Schichtov pralni ekstrakt ..Ženska hvala«, Sv. Lenart v Slov. gor. Danes dne 6. novembra je bil pri nas živinski sejem. Zopet enkrat se je pokazalo, koliko živine ima naš okraj in kako lepo živad so naši kmetje prignali. Ali žalibog ni bilo kupca, ker ni prišel nobeden Nemec. In Nemci so vendar prvi kupci za našo živino. Kje so pa zdaj prvaški učitelji in iz Kranjskega privandrani dohtarji? Ti se pač le na volišču za nas kmete brigajo. Na celem sejmu nismo opazili niti enega Kranjca, pa tudi nobenega kaplana z debelo denarnico . . . Zato pa, dragi kmet, ako pride kedaj prvaški agitator te nadlegovati, pokaži mn odločno pot, ki vodi na Kranjsko! Več kmetov iz okraja. Sv. Trojica Slov. gor. Ker „Slov. Gospodar" ne more nehati s svojim psovanjem na „Stajer-cijance", smo primorani se iz naše rezerve vendar enkrat vzdigniti, kajti mi lahko tem lažnjiv-cem vedno z mirnim srcem nasproti stopimo. Vendar pa ne vemo, ako ne bode našim nasprotnikom toplo postalo, če bode njih lažnjivo delo razkrinkano. Ne bi se nam vredno zdelo odgovarjati, pa ljudstvu se morajo oči odpreti, ker drugače še bi se lahko reklo, da je krivda na naši strani. Kakor je vsem domačinom znano, je enostranska hujskanja v naš prej mirni kraj s Kranjci sem privandraia. Ti kranjski hujskači so prinesli seme prepira in sovraštva med nas. Začeli so s vsemi sredstvi proti nam delovati, in ker nam v resnici le samo dobro morejo očitat, so se obrnili na pot laži in obrekovanja. Imamo tisoč dokazov, vendar bodemo sedaj le njih najnovejše luraparije našteli. Glavna oseba pri teh napadih, na katero ti hinavci streljajo, so naš župan g. Ferdinand Gollob, ker seveda, ako se hoče v trdnjavo, se mora najprej duri ali zid prelomiti. Ja trojiško trdnjavo bi radi razrušili. No gospodje, če. vam le ne bode »grozdje prekislo". Vaša sredstva pa niso več poštena, za te naravnost imena ni več. Treba nam je samo zadevo streljanja pregledat, za katerega niste dovoljenja imeli. Ko so tedaj vaši možaki šli, ste rekli, da so temu g. Gollob krivi. Saj ste ja v občini Spodnji Porčič streljali, kateri župan je v svoji nevednosti postav zato dovoljenje dal. Župan pri Trojici pa nima v Sp. Porčiču kaj za govorit. In teh postav tudi niso pri Sv. Trojici delali. Zakaj tedaj tako nesramno lažete ? Odgovorite nam ! Samo zategadelj, da bi poštenje, katerega imajo 'pri naših ljudeh ta gospod, podkopali. Ali laž ima kratke noge. Zakaj je imel eden teh kranjskih privandrancev dne 18/VIII. slovensko zastavo isobešeno ? Ste. pa vendar mislili, da se bode kdo črez to jezil in vam zastavo prepovedal. Ali motili se ste. Mi smo vas lepo na miru pustili, vi pa ste nas kar napadli, ko ste pri veselici rekrutov nemške zastave zagledali. In mi smo se zopet smejali, ker tokrat je vaš račun pa narobe šel. Ali lažnjivci ste in bodete to ostali. Napadli ste v vaših časopisih zopet g. Golloba, kateri pa pri tej celi stvari še mezinca ganil ni. Pisali ste takrat od potresov, kateri bodo črez trg prišli. Nam se pa vidi, da je v vaših možganih že vse raztreseno ! Gospodje, ste s tem potresom morebiti volitvo pri posojilnem društvu mislili ? Ja vsled te volitve morate vendar enkrat izprevideti, da vas je ljudstvo že spoznalo in da vsak kmet dobro ve, da je vaša cela agitacija samo laž. Bila je ta volitva vsem privandrancem dober dokaz, da trojiški delavec, obrtnik in kmet ni slamnati mož, katerega bi lahko sem in tja stavil, ampak da dobro ve, kje je nepolitično delo za njegov blagor. Gospod doktor, ali Vam ni žal za tiste kronice, katere ste izdali, s katerimi ste si hoteli za Vas večino kupiti ? Ali Vas ni sram, da ste si prvaki glasove kupovali, pa vkljub temu komaj nekaj števila skupaj zbrali ? Ja koliko britkih besed ste slišali in Vaša cela garda Vam ni mogla jih odvzeti. Mislimo, da Vam bode dan te volitve ostal v večnem spominu, da se bodete začeli pri nas ob- Od vojske. K raznimi slikami, ki srno jih z ozi-rom Da italijansko-turško vojsko že pii-nesli, objavimo danes še eno. Naša današnja slika kaže gubernerjevo palačo v mestu Benghasi po bombardiranju od strani laških vojnih parnikov. Lepo poslopje bilo je precej hudo poškodovano, kakor sploh vsa poslopja v tem mestu. Spodaj vidimo vojake, ki na dromedarju prinašajo strelivo v od mesta oddaljene tripoličanske kraje. Kakor znano, so kamele najbolj zanesljive, krepke in pohlevne domače živali za te puščave. Vojska sama postaja vedno bolj krvava in huda. DcrOouverneur Pj/jsf inOcng/rai tn*chdtniBoml>*rdcmenr. H K 7? C T3 ET I s § & m S H t* B2. H t* nO K) \MnU^n^anfpi^i^tripoliiamscnetlin:e'leai': Bilder vam KriegsschauplatzB." — 4 našati, kakor bi se Vam iz hvaležnosti do g. Golloba slišalo, ker le z njih pomočjo ste Vi sedaj pri Sv. Trojici. Premislite malo nazaj na čase, ko ste še med Vašimi kranjskimi bratci stanovali. Tedaj ko ste še turške žgaojke tolkli in kozje mleko pili, ste ja kakor slišati zelo ponižni bili ; le sedaj ko ste se med Štajerci najedli, sedaj bi moralo pred Vami vse izginiti, kar Vam ni všeč?! Ali trojiška ,, trdnjava" je sezidana na podlagi resnice in pravičnosti in ta podlaga je tako močna, da je vsi kranjski pri-vandranci nikoli ne bodo podrli. In mi bodemo delovali dalje po naši poti za blagor Štajercev. Od svetega Andraža v Slov. goricah. Malo' kedaj se sliši kaj iz naše župnije. Pomisli, dragi ,Št8Jerc", da smo še za meglo in ne vemo kedaj se vzbudimo iz „črnega" spanja. Za danes evo ti nekaj novic! Pretečeni teden so pogoreli tukaj župnijski hlevi in je bil grozovit ogenj. Nekatere „gfrajtarce" iz Marijine stotnije so celo videle nekje v listju hudiča goreti. Lahko mogoče ! Ljudje govore, da je nastal ogenj vsled še žarečega pepela, ki se je nahajal v eni kišti v kolarnici. G. župnik pa sumijo „ hudobno roko". Mogoče je prvo in drugo . . . Torej hlevi so pogoreli, kdo bode stavil novo ? Ja, ubogi dobri župljani bodo zidarji novih hlevov, čeravno od njih nimajo koristi. Kdo je prodal lepo živino, ki se je v teku let vzredila v teh hlevih, kdo je bil gospodar, ko je bilo vse polno mrve in drugih reči ? Gospod župnik in sedaj, dragi faran, si zopet ti gospodar! Razvaline so tvoje, delaj, neumna stvarca, drugače ne boš zveličan. Sedaj naj vpraša g. župnik, kdo bo plačal. On že ve, kdo da molči; le kadar mu naznani kak revež, ki menda po načelih kat. cerkve; tudi pravico zahtevati drage ceremonije, da mu je umrla žena ali otrok, ga nahrulijo častivreden gospod z v srce bodečimi besedami: »Kdo bo plačal ?" . . . Niti stola ne dobiš v župnišču, ako nisi posebni ljubljenec in nehote si človek misli, kdo je tukaj gospodar, faran ali župnik. Da, gospodar je faran in župnik hlapec, zvit hlapec. Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe in pokopaj mrtve, pa ne samo za par grošev ; tako je učil Kristus naše sedanje denarja željne gospode. Ali enkrat bo bisaga polna in mislim, da še pridejo časi, ko ne bo župnik pastir božje črede in obenem tudi govede. Dovolj bo mu mastna plača, čeravno pogrebi ne bodo več tako dragi. Upajmo, propad je gotov, ker si ga žele sami, saj tudi oni ne verujejo več na pekel, drugače bi živeli drugače; in ti ubogi župljan veruj ! . . . Pomisli, dragi „Stajerc", 13 polov-njakov vina so nabrali naš župnik, samo za sveto daritev določenega. Ah, to bodo blagoslovljene maše pri Andražu, še bolj kakor so bile do sedaj večernice! (namreč pijane) ... Po celi župniji se je napovedala rabota, vendar zavedni ljudje pravijo, da „naj tisti i piivle keri je jiince oda!" Prav imajo! Dobiček, ki ga doprinašajo hlevi, gre le v farški žep in nekaj tudi dobe pridne pobožne ženske, ki se rede na stroške faranov v župnišču. Saj se vidi, kako lepo žive farške kuharice v penziji. Odkod so Novi kardinali. V Rimu zborujoči konzistorij imenoval je ravnokar 17 novih kardinalov. Od teh je 10 Italijanov, 2 Ameri-kanca, 2 Španca, 4 Francozi ter 7 drugih. Od avstrijskih cerkvenih dostojanstvenikov bila sta dva kardinalom dobile denar, zakaj ? ... Še nekaj! Pred kratkim je bila tukajšna gospica za botro takajšnem trgovcu. Gospod ne morejo videti te gospice in skoraj ne bi hoteli krstiti. Vnel se je prepir v tem svetem prostoru, kjer je v oltarju Odrešenik sveta . . . Celo novomodni klobuk gospice ni bil všeč gospoda ! Kaj tacega pa je že nečuvana predrznost, da se kaj takoršnega godi v prostoru, kjer se delijo, kakor pravi letošnji Mohorjev koledar, sveti zakramenti zastonj. Ha, ta koledar pač ni lažnjivec! Ja gospod župnik, z Vašimi blagimi ženskami, deklami, lahko delate kaj hočete, ali z žapljani ni dobro češenj zobati, saj vsak udarec zvonov, ki smo jih kupili mi, Vam plačamo in vi ste zaukazali, da se niti opoldan ne sme zvoniti z velikim. Radi bi že v kratkem slišali njegov glas v od Vas zavržene Smolince, katere tako hudo sovražite, da jih celo imenujete iz prižnice. Dali smo Vam grah namesto žita, ali drugo leto še graha ne dobite. Spoznali smo, da je vse skupaj le „kšeft" in cerkev kraj, v kojem se agitira in pridiguje sovraštvo napram vsem onim, ki ne trobijo v farški rog. Božji nasledniki bi naj bili sedanji župniki ? Pje, pamet! . . . Več Smolinčanov. Sv. Anton v Slov. gor. Dragi „Stajerc" ! Ker od nas redkokrat kaj dobiš in slišiš, pa tedaj pošteno primi naše pridne klerikalce. Naprvo popiši našega vrlega kmeta Rues-a v Brengovi, kateri je hotel posili biti „podnačelnik" Trojičke posojilnice, in nam je vsem Antonjevcem naredil veliko sramoto. Dosedaj smo ga imeli za poštenjaka ; a sedaj vidimo, da je pravi klerikalec od pet do glave. Bahal se je na Ptuju v eni gostilnici, da ima v Trojički posojilnici denar vloženi in mu zdaj mora posojilnica takoj izplačati denar. To je grda laž! Niti vinarja nima vloženega, ampak resnica je, da je en par tisočakov dolžen ; in imel je trdega Nemca za poroka, kateri mu je na dan volitve odstopil in mu med vsemi volilci rekel, da mu noče več biti za poroka. To je bila velika sramota za tega nasorotnega voditelja. Rues, kaj mi vse zvemo ! Žalostno pot si imel proti domu, ker še v gostilni, kjer .si> :se hotel z žlahtno kapljico okrepčati, ki pa ti je kri vznemirila tako, da si bil naenkrat na prostem zraku. Bežal si proti lesu kakor kaka prestrašena lisica, in od tamkaj si žalostno gledal nazaj, kaj se bo menda zgodilo tvojemu prijatelju Kovašec-u. Ta pa je milo prosil gostilničarja, da ga naj brani pred razburjenimi kmeti, kateri so mu hoteli njegovo hujskanje poplačati. Skril se je takoj v drago sobo, in tamkaj od samega straha pod posteljo splazil. Tako se je godilo tem dvema, ki sta hotela nemir in prepir sejati, pa sta sama sebi škodovala. To njima naj ostane za večni spomin. Prihodnjič popišem deželnega dolgo-prstneža . . . Dama ki drži kaj na zdravo negovanje kote, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdrgati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije -nim mlečnim milem (znamka t,Sleckenpfoidt*) od Bergmann i Co. Telwlen a. E. Kos za 80 h se dobi i vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. Erzbisehor Dr. Fr. Nagi ErzbischoF Bauer, Olmčite Die neuernannten osrerr Kardinale imenovana i. s. nadškof dr. Nagi na Dunaju ter nadškof dr. Bauer v Olomucu. Naša slika kaže ta dva nova avstrijska kardinala. Dr. Bauer bil je 1,1863 duhovnikom posvečen in je postal 1. 1882 škof v Brnu. Dr. Nagi pa postal je šele pred kratkim dunajski knez in nadškof. Novice. Današnja številka ima zopet 4 strani priloge in šteje torej skupaj 12 strani ter več slik. Iz Spodnje-Stajerskega. Brenčič govori! Sakrabolt, to pa že je nekaj : Mihec iz Spuhlja govori! . . . Pri „pše-larjih" poznal je Miha sicer le en komando in to se glasi: „Nix reden, still sein, Maul hal ten!" Ali naš spuheljski Mihce zna več kot konjem repe vihat ... Pri „pšelarjih" je bil korporal in tam je razumel komando „Maul halten." Ali zdaj je imel posestvo, katerega mu je prigospo-daril njegov oče, ki je tako lepe denarce pri ptujskemu okrajnemu zastopa zaslužil. In imel je žrebca, ki mu ga je tudi nemški okrajni zastop dal. In imel je krčmo, v kateri je prodajal vino, o katerem ne maramo niti besedice upi izpregovoriti. In imel je „prepričanje1 Mihce, kajti kdo v Spuhlja bi ne imel Čanja? To Mihčevo ^prepričanje" je dobno žlahtnemu kamenju „opalu"; bilo plavo, potem violetno, potem n Spreminjalo se je ta Mihčevo „prepričanje1 prav ni bilo nikdar posebno globoko Ploj vedel bi o tej zadevi mnogo povedati Brenčiči nosili so najprve škrice Plojeve] potem pa so mu razpraskali obraz . . , ski Miha je torej govoril . . . sakrabolt, pa že nekaj! Svoj čas „govoril" je I kravji dekli in še la mn je baje figa kajti Mihčeva krščanska ljubezen je i: dovolj nezakonskih plodov... Miha je in svetovno časopisje ni možakarja niti To je žalostno! Kajti Miha Brenčič jf nekaj ! . . . Desetkrat že smo ponavljali, Miha govoril in zdaj povemo še. da je — v državni zbornici. Kajti — Miha, Miha, Miha, konjske repe ne viha, Miha naš je izbran, tacega iščeš zamanj, eden samo je Miha . . . Torej še enkrat: Miha je govoril... Sakralni to niso mačkine solze ! Miha je Miha, pravzape je MIHA, kajti na najvišjem spubeljskem meniku postavili bodejo njegov spomenik. katerem bodejo zapisane črke z njegovimi] nom! . . . Miha je govoril — a!i kje ? je v državni zbornici, kot državnozborski i slanec! Res, imel je svojo „Jungfernte| Predsednik je zaspal, zapisnikarji so gosti na galeriji so zaspali, štenografi si muhe na steni so zaspale, vse, vse je Mih a p a j e čital iz nemško spiitj nega listka svoj „g o v o rc . . . Oj srelfl muhe, ki ste spale! . . . Sicer pa bode hudobneš vprašal, kaj je pravzapra Mihce „ govoril". Muhe so spale in zaton; morejo ničesar povedati. Kaj je torej vs Bog dopustil Brenčiču govoriti ? ? Le eno le je treba zapomniti iz tega znamei govora, ki ga je čital spuheljski Mihce v mentu : — Mihcev čedni bratec je bil si v luknjo postavljen, ker se je s policaji paval in cesarske medajle trgal. In ker Mihce vse svoje „poslaništvo" za „bratsko bežen" smatra, potegnil seje v drža1 zbornici e dino za svojega brati Oj Miha, Miha, kako te vodijo tvoji last rikalni komandanti za nos! Ali siv žrebcev res pozabil, da arestantovski tvojega čednega brata našo domovino A' prav nič ne briga ?! Kdor je bil zaprt, niti devet strupenih gadov te kazni ne od ljubi, vbogi, revni, nedolžni Miha, ki od tvojih žegnanih in profesorskih voditelj norca imeti. Morda bodeš, ljubi nedolžni prihodnjič v parlamentu govor držal o ski „krivici", da moraš za svojega otroka „alimemto" plačevati, ali stal pri „pšelarjih" le „ korporal" in ne maršal" ?■.... Miha iz Picheldorfa, -smo tvoji pravi prijatelji! In zato ti da se držiš vojaškega nauka: Nix redi sein und Maul halten . . . V Ptuju vršilo se je preteklo soi seženje zopet izvoljenega ter od cesarja nega župana g. Jos. O r n i g ter podžnp: Joh. S t e u d t e. Priredba je bila jako stna in je prinesla tudi temeljiti ter govor našega Orniga, ki dokazuje vse izredne sposobnosti tega redkega gosp talenta. Ker se zadeva zgolj prebivalstva v stu tiče, ne moremo natančnega poročila nesti. Omenimo le, da je g. Ornig že občinski svetovalec in da je bil zdaj & župana izvoljen. Vodja okrajnega glav: dr. pl. Netoliczka je s prav laskavimi blagonosno delovanje Ornigovo popisal je dokazala globoko ljubezen, ki jo vživa vkljub sovražnim napadom v vedno večji Njemu kakor vrlemu podžupanu g. Stei izrekamo svoje prisrčne čestitke! V sv. Urbanu pri Ptuju zavladalo je vi razburjenje, ko je „Štajerc" v zadnji svoii vilki povedal, da je zagrizeni prvaško-! župan Alojz Veršič mnogo občinskega poneveril ter ga je oblast od občinskega pi stojništva odstavila in državnemu pravdništi izročila. Vzor-poštenjak je bil ta Veršič — ni| jezika. (Jez vsacega človeka je imel slabo besedo, le svojih lastnih lumparij ni videl. Krščanstvo mu je kar teklo raz ust in bil je pravi ljubljenec politikujočih farjev. Prvaški listi pa, ki znajo vedno pošteno napredno gospodarstvo napadati in naše može psovati, držijo zdaj jezik za zobmi in ne črhnejo niti besedice o svojemu sleparskemn pristašu. Mi gotovo ne delamo nobene stranke odgovorne za zločine posameznikov. JAli kakšen kraval in krik bi zagnali prvaški listi, ako bi se tak slnčaj v vrstah naprednja-kov zgodil! O zadevi sami bodemo še natančneje podatke prinesli. Čaščenje. Konjiško požarno društvo imenovalo je g. Karla Wesenschegg za častnega hauptmana. Čestitamo ' Ormožki sejmi, ki so bili zaradi kuge na parkljih in gobcih prepovedani, so se zdaj zopet lovolili. Svinjski sejem se je vršil 7. t. m., (jem z govedo in obenem letni sejem pa se ši v soboto, 11. novembra. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. sjmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamc-ini z zvezdico (*)so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (*■) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 11. novembra v Oplotnici**, okr. Ko- [njice; v Laškem**; v Brežicah (svinjski sejem); v Spodnjih Hočah*, okr. Maribor ; pri Sv. Martinu pri Slov. Gradcu**; pri Sv. Martinu ob Paki, okr. Šoštanj ; v Ormožu**: v Lipnici. Dne 12. novembra na Gomilici, okr. Lipnica. Dne 14. novembra v Ljutomeru*; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Rogatcu (8ejem z veliko [živino). Dne 15. novembra na Vranskem**; v ladgoni** ; v Poljčanah**, okr. Slov. Bistrica; | v Središču**, okr. Ormož; na Ptuju (sejem 8 ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Arvežu (sejem z drobnico). Dne 16. novembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino). Dne 17. novembra v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (sejem z malo klavno živino). Dne 18. novembra v Brežicah (svinjski sejem). Dne 20. novembra v Šoštanju** ; Ljubnem**, okr. Gornjigrad ; pri Sv. Juriju ob juž. žel., okr. Celje; v Podsredi**, okr. Kozje; pri Sv. Juriju ob Pesnici**, okr. Maribor; v Rušah**, okr. Maribor; na Gornji Poiskavi**, okr. Slovenja Bistrica ; v. Slovenjem Gradcu**. Dne 21. novembra pri Sv. Juriju**, kr. Vransko; v Podčetrtku**, okr. Kozje; v adgoni; pri Sv. Juriju ob Ščavuici**, okr. Gornja Radgona ; v Ormožu (sejem s ščetinarji); „riče v Arvežu**. Avstr Vinske cene v konjiškem okraju. »Grazer t, ten Tagblatt" poroča iz Konjic, da je v konjiškem ivzam okraju letošnja trgatev komaj polovico pričako-', pust vanega pridelka prinesla. Cene vina znašajo od 44 do 52 kron za hektoliter, pri sortnih vinah pa seveda več. — Temu poročilu imamo še pristaviti,. da je tudi v tem okraju vino izredne | kakovosti in bode torej slava „EHerweina" tudi | letos zaslovela. Umrla je v Ptuju mlada profesorjeva soproga Paula B r a u n e r. Lahka ji žemljica ! Ribe zastrupil je nekdo v Mariboru v [mestnem bajerju. Ribe so bile last trgovca K. [Golle8ch, ki ima za 100 K škode. Roparski napad. Posestnica Marija Zidarič Sel peljala se je na sejem v Zagreb. Spo-[toma skočil je neznanec na voz in jo sunil z nožem v hrbet. Bila je k sreči tako dobro oblečena, da se ji ni nič zgodilo. Ko je pričela na | pomoč klicati, izginil je ropar v bližnjem gozdu. Uboj. Pri Konovinovi krčmi v Velenju nail je rudar Andrej Centrih železničarja Jožefa Svent. Vrgel ga je na tla in ga obsuval tako hudo z nožem, da je Svent na ranah umrl. Divjaka Centriha so zaradi uboja zaprli. Zopet roparski napad. Neki Edvard Komar [je napadel v Dobavi organista in lovskega nadzornika Plohi ter mu skušal puško odvzeti. Pomagal mu je še neki drugi ropar. Ploblu se je posrečilo zbežati. Komar je že zaprt. Vlomili so pri trgovcu Stieberz v Mariboru. Tatovi so pokradli 150 K denarja, med tem 40 3 velil| jabilejskih kron. Vredna zlatnina, ki je bila v •oji št| isti shrambi, je tat pustil. Istotako denarnico z erikabj večjo svoto ter hranilne knjižice. denarji Pretep. V Podgorju pri Sevnici so se fan-;a pr« tje stepli. Fant Plahuta vzel je železno palico •dništvi in udaril tovariša Kožuh v obraz; prebil mu je čelo ter ga težko ranil. ) zap: potrj pana slavni 8tv: rline arski t v ila pi , 24 " estič rstva esedamj slavno a Orn ji men eudteji S čevljarskim nožem sunil je učenec Jos. Ogrizek v Mariboru v prepiru z drugimi pobiči tovariša Antona Perkliča ter ga je težko ranil. Obstrelil se je pri neprevidnem ravnanju z revolverjem v Mariboru vojak Alfred Gasperl. Ranil se je hudo. Zaradi plačila sta se skregala in stepla pri št. Pavlu posestnik Joh. Žgank in zidar Alojz Stancer. Zadnji.je prvemu brke iztrgal in ga sploh ranil. Vroča kri. V okolici Kozjega so fantje Moskon, Bracun. Romih in Zupevc pred oknom posestnikove hčerke Jožefe Pečnik .prepevali. Tej pa ni bilo nič za ljubavno petje in je fante pošteno ozmerjala. Razjarjeni fantje pa so metali kamenje in polena skozi okno ter so s tem napravili mnogo škode. Za kolo OSleparil je v Celju neznanec posestnika Franca Dernoluc iz Ločice. Kolo je vredno 84 K. Požig ? Pri Slov. Gradcu pogorela je hiša posestnika Jurja Rečnik. Ker stoji Rečnik na slabem glasu, ker je bila hiša izredno visoko zavarovana in je pri Rečniku že preje dvakrat goreti pričelo, sunai se, da se je nalašč zažgalo. Preiskava bode že resnico na dan spravila: Vlomil je neznani tat v Celju v stanovanje uradnika Ford. Nussmiiller ter pokradel zlatnine za več sto kron. Ponočni napad. Tovarnar Rudolf Slatinšek bil je s kuharico Ano Ratej v neki krčmi pri Konjicah. Ko je šel doma, sledil mu je neki fant in ga je brez vsacega povoda z nožem napadel. Obrezal mu je ves obraz, tako da je tudi eno oko v nevarnosti. Otroka Ukradla. Vlačuga Antonija Ribič prenočila je pri posestnici Mak v Osenici. Drugi dan pa jo s 13 letno Makovo hčerko neznano kam izginila. Tudi več obleke je pokradla. Zadnjič so jo videli v Celju z nekim možem in ukradenim otrokom. — Ravno se nam poroča, da je neki znanec Makovem otroka že nazaj pripeljaj. Z orožniki stepel se je v Trbovljah rudar Leopold Brunčič. Orožniki so ga hoteli namreč aretirati, ker je grozil tovarišu Poglajenu s smrtjo. Z odprtim nožem je orožnike naskočil. Zdaj bode šel vsled neume jeze več mesecev v luknjo. Požar. Pogorela je klet trgovca Kračuna v Rečju, v kateri je bilo mnogo špirita, petroleja in olja ter karbida. Ko so prišli gasilci iz Konjic, so domačini že pogumno in pridno gasili. S pomočjo gasilcev so ogenj omejili in večjo nesrečo preprečili. Kračun ima škode za 7—8000 K. Hvala gre tudi g. dr. Lederer, ki je dal gasilcem konje na razpolago, ter gg. konjiškim orožnikom. Iz Strahu pred kaznijo zaradi šolske zamude skočil je v Mariboru s samomorskim namenom šolar L. Frass iz 2. nadstropja. Zlomil se je nogo in so težko ranjenega v bolnišnico pripeljali. Roparski napad. Brata Franc in Vinko Gajzer v Nadoleh sta napadla posestnika Šentaka, ga pobila na tla in mu oropala 1 K denarja. Drugi dan so ju orožniki v ječo odgnali. Iz ljubosumnosti grozil je v Sv. Pankraciju posestnik Korent svoji ženi že večkrat s smrtjo. Napadel jo je tudi že z nožem in s sekiro ter jo hudo ranil. Naznanili so ga sodniji. Iz Koroškega. Iz Borovelj prinaša „Š-Mir" skoraj v vsaki številki to ali ono lažnjivo vest. Zlasti zagrizeni duhovnik Arnuš iz Spodnjega Ljublja napada v tej cunji ne samo kmete, od katerih živi, marveč tudi svojega lastnega škofa. V svoji številki od 28. p. m. prinesel je „Š-Mir" nesramno duhovniško laž, da boroveljska občina davkoplačevalce slepari. „Š-Mir" pravi, daje občina šele zdaj zgradbo boroveljske meščanske šole razpisala, medtem ko Koschat šolo že dolgo gradi. Na ta način, pravi lažnjivi kljnkec, se prebivalcem in oblasti pesek v oči trosi . . . Kaj je na tej stvari ? R e s n i c a je, da je bila zgradba šole že 28. septembra razpisana. Preddela se je moralo provizorično oddati z ozirom na pozni čas v letu. Na interese davkoplačevalcev se je v vsakem oziru gledalo; kajti preddela se je oddalo pod pogojeni 5%nega popusta od svote razpisa. O provizorični oddaji preddela Ko-schatu se je deželni odbor in okrajni šolski svet že 16. septembra obvestilo. Kje je torej tu kakšna skrivnost ali kakšno oškodovanje P „Š-Mirove" laži smrdijo pač že do neba! Poljski tatovi. V spodnji Goričici pri Celovcu pokradli so tatovi posestniku Lovrencu Glantschnig za 60 K krompirja; istotako raznim drugim kmetom. Posestniku Darabnitschek ukradli so 200 zeljnatih glav. Orožniki so tatove že izsledili in naznanili. Ukradel je neznanec posestniku Ušnik v Teisendorfu denarnico s 120 K in uro za 25 K. — V Sv. Jakobu ukradel je nekdo hlapcu Novaku hranilno knjižico za 380 K. Zaprli so orožniki v Krškem hlapca Diirn-bacher in Glanzer, ker sta divjačini zanjke nastavljala in jo kradla. Rop. Dva „vandrovca" napadla sta pri Kut-schallu ključarja Adolfa Lauger in mu oropala nekaj denarja ter več spričeval. Orožniki so roparja že vjeli i, s. sta to peka Anton Flodl ter Konrad Zechner. Oba sta sodniji oddana. Pobegnila je iz občine Kotschach neka Magdalena Fieger. Preje je izvršila neko sleparijo. Umor pred 30 leti. Te dni so orožniki zaprli nekega Leopolda Reischegger, ki je na sumu, da je pred 30 leti na štajersko-koroški meji nekega kmeta umoril. Reischegger prišel je šele pred kratkim iz ječe. Bil je namreč zaradi umora že na dosmrtno ječo obsojen, ali potem pomi-loščen. Rože pokradli so brezvestneži iz vrta pri pju deželne vlade v Celovcu. Predrzni rop. V Celovcu je ob belem dnevu neki fantalin neki dami iz rok denarnico iztrgal ter z njo zbežal. V denarnici je bilo precej denarja ter nekaj zlatnine. Izginila je po nekem domačem prepiru žena čevljarja L. Šommer v Celovcu neznano kam. Pobegnil je iz Sachsenburga hrvatski učenec Štefan Lizitar. Preje izvršil je razne tatvine in sleparije. Na lOVU umrl je pri Beljaku huzarski rit-mojster pl. Luesko. Zadela ga je kap. Smrtna nesreča. V kamnolomu Stoffier v Toschlingu padel je delavec Tominc iz skale 60 m globoko. Obležal je z zlomljenimi udi takoj mrtev. Nesrečnež zapušča 3 nepreskrbljene otroke. Po svetu. Lakota. Iz Sibirije se zopet poroča, da je nastala vsled slabe letine grozovita lakota. 250.000 ljudi je izročenih smrti vsled lakote. Kar na stotine ležijo ljudje v vaseh po cestah ter pričakujejo obupani smrt, ki jih bode trpljenja rešila. Pošilja se posebne vlake z hrano tja; ali vse premalo in prepozno. To so posledice ruske nasilne vlade! 200 oseb živih pokopanih. V rudniku Primrose pri Johannisburgu se je zgodil potres. 200 rudarjev je bilo vsled tega zasutih in živih pokopanih. Bati se je, da ne bode mogoče nobenega rešiti. Zobna krema Ustna voda Smešnice. Prijazno vabilo. Neki tat ukradel je v prodajalni pet kil kave. Ko je šel z ukradenim blagom ravno iz prodajalne, srečal je ob vratih trgovca. Ta je mislil, da je tat kavo kupil, in je prijazno rekel: »Obiščite me kmalu zopet I ■ Zaupanje. Sodnik: »Kako to, da ste temu človeku, ki je popolnoma brez vsacega premoženja, denar posodili?. — Priča: »Ja, rekel mi je Gospod, jaz imam zaupanje do Vas, posodite m: 40 kroni In tako sem mu jih dal.« — Znamenje. Krčma r: »No, kako Vam Uopade moj »Tirolec« r« — Gost: »Ej, to je pač pristno tirolsko vino; zdaj že vriska v mojem želodcu«. . . Hudomušno. Novopečeni plemenitaž: »Vidite, ta grad so že moji pradedje sezidali I« — Gost: »Tako. takol Ali so bili Vaši pradedje zidarji?« Modri sodnik. Na lici mesta, kjer se je zgodila velika tatvina, vršila se je potem sodnijska komisija. Mlad sodnik je hodil semteitja in rekel: »Glejte, gospodje, sledove tatvine; ja, ja, tat je bil jako neroden in neumen«. — Nakrat stopi eden iz vrste gledalcev k sodniku in mu pravi: .Vi ste tepecl« Šum in ropot, Vaše zdravje dobite I Vaša slabost jn bolečine izginijo, Vaše oči, živci, muskeljni in žile bodejo krepki. Vaše spanje zdravo, zopet se dobro nn*n. — 6 — moža so odpeljali in zaprli zaradi žaljenja uradne osebe. Ta mož je bil — dotični lat! Prepozno. Pri železniški blagajni je kupil nekdo karto in ob tej priliki menja! večji bankovec. Potem je štel in štel denar, kimal z glavo in prišel končno nazaj. »Gospod blagajnik«, je rekel, »Vi mi niste prav nazaj dali!« — Jezno je odgovoril blagajnik: »Zakaj mi niste tega precej povedali ? Zdaj je prepoznol« — »Tako, tako«, odgovoril je tujce, »no. nič ne dene, jaz si pustim to že dopasti; dali ste mi namreč 5 kron preveč nazaj !« Vabilo na naročbo. S 1. oktobrom pričelo se je zopet novo četrtletje in usojamo si tedaj cenjene čitatelje na naročbo vabiti. ,,Šta,jerc" je največji in najcenejši ter najbolj razširjeni tednik v slovenskem jeziku. Brez ozira na desno in levo koraka vedno svojo pot naprej in ta pot je: boj vsem izkoriščevalcem, in zapeljivcem ljudstva in naprej za gospodarsko zboljšanje! Treba pa je pri temu, da se naroči vsakdo ta velepotrebni list. Čimveč naročnikov dobimo, temvečji bode i list. Naročnina je tako malenkostna, da si jo lahko vsakdo dovoli. Tudi priporočamo toplo inzeriranje v našem listu, ki je gotovo jako uspešno. ..Štajerca" v vsako napredno hišo! Uredništvo in uprava. Ne zamudite jeseni gnojiti travnike, zlasti s Tomaževo žlindro. Letos je zraslo na naših travnikih mnogo sena, toda zaradi suše malo otave. Da je spomladi zraslo veliko krme, moramo zahvaliti takratno gorko vreme, ki je pomagalo razkrajati organske snovi, ki so najvažnejše hranilne snovi, dušika. Z obilno košnjo smo pa vzeli iz tal veliko hranilnih snovi in prihodnje leto se moremo le tedaj nadejati obilnega in dobrega pridelka na travnikih, in sicer tudi ob neugodnem vremenu, če s pridelkom iz tal vzete hranilne snovi prav vse nadomestimo s pravim gnojenjem. S hlevskim gnojem travnike gnojiti seveda ni neuspešno, toda silno potratno, kajti le majhen del hlevskega gnoja, potresenega po travnikih, pride res v prid, in najmanj s/i njegove gnojilne moči se proč vržejo. Hlevski gnoj bodi za njive, kamor naj pride že na gnojišču dobro predelan, in naj se takoj podorje. Gnojnica naj pride čez zimo in zlasti konci zime vsa na travnike, ki bo dala rastlinam takoj užitnega duiika in se bodo potem travniki spomladi dobro obrasli, čeprav bo mrzlo vreme Gnojnica sicer nima v sebi veliko hranilnih snovi, a tiste, ki jih ima, so raztopljene in jih rastline lahko hitro užijejo, zato je učinek gnojnice velik, čeprav ne dolgotrajen. Gnojnica pa pognoji pred vsem s svojim dušikom in deloma s kalijem; manjka ji pa silno važne fosforove kisline, ki je tudi v našem hlevskem gnoju ni dovolj. Brez zadostne fosforove kisline ne dajo travniki nikdar zadostnega pridelka in nikdar dovolj redilnega sena, ki dela živino rastno io njene izdelke (meso, mleko) zadostne. Le tam, kjer je dovolj fosforove kisline, zrasejo tečne detelje, dobre trave in druga žlahtna zelišča. Našemu hlevskemu gnoju manjka vsled dosedanjega gospodarstva v obilni meri fosforove kisline, in v naši zemlji že od narave ni veliko te važne hranilne snovi, zato se nikdar ne nadejajmo dobrega in obilnega pridelka na travnikih, če jih tako ne gnojimo, da pride vanje dovolj te važne hranilne snovi. Umen gospodar mora torej svoje travnike gnojiti s fosfatnimi gnojili. Vpraša se, katero fosfatno umetno gnojilo kaže rabiti. Izbirati imamo večinoma le med Tomasovo žlindro in med superfosfatom. Superfosfat res izborno učinkuje, zlasti hitro, a ne dolgo časa, na travniku morda le dobri dve leti in poleg tega se umno sme rabiti le spomladi, ko je tako drugega dela dovolj. Preskuseno najboljše iosfatno gnojilo za travnike, in sicer tudi iz raznih gospodarskih ozirov, ostane za naše razmere še vedno Tomasova žlindra. Poznamo travnike, ki so bili pred mnogimi leti, celo pred 15 leti, pognojeni s Tomasovo žlindro in s kajnitom, in še danes ni učinek izbrisan ! Le mrva, ki zrase na apnenili tleh, je sposobna za rejo lepe in rastne živine; žal, da naši kmetovalci še veliko premalo poznajo važnost apna za gnojenje in sredstvo za zboljšanje živine. Tomasova žlindra ima poleg fosforove kisline do 60% apna v sebi, ki je v taki obliki, da ga rastline lahko užijejo. To je neprecenljiva vrednost Tomasove žlindre, ki se vsled omalovaženja apna od strani naših gospodarjev veliko premalo upošteva. Kaj neprevidno ravnajo tisti, ki se na to dejstvo ae ozirajo in silijo k porabi superfosfata, ki tudi iz drugih ozirov na travnikih nikakor ne more nadomeščati Tomasove žlindre. Kmetovalci, če hočete prav ravnati in svoje travnike umno gnojiti, tedaj rabite za nje kot fosfatno gnojilo pred vsem Tomasovo žlindro. Gnojite svoje travnike sedaj jeseni, precej ko je mogoče in skozi vso zimo do konca meseca februarja s Tomasovo žlindro. Ona nudi rastlinam skozi dolgo dobo let potrebno fosforovo kislino, nikdar premalo in nikdar preveč, kajti preveč tudi ni prav, ker je potratno. Samo od fosforove kisline pa seveda rastline tudi ne žive; kdor bo rabil samo fosfatno gnojilo, bo kmalu doživel razočaranje, in če mu travnik potem opeša, naj ne pripisuje krivde gnojenju s Tomasovo žlindro, ampak samemu sebi. Nikdar naj se Tomasova žlindra ne rabi sama, ampak vedno v zvezi z gnojili, ki dajejo zemlji tudi kalija in dušika, ki sta istotako potrebni hranilni snovi. Gnojite torej kmetovalci v jeseni svoje travnike s Tomasovo žlindro in s kalijevo soljo, ter jim dajajte potrebnega dušika z gnojnico. Kjer pa iz kateregakoli vzroka ni mogoče gnojiti z gnojnico, tamkaj naj se spomladi rabi za travnike izbornato dušičnato gnojilo amonjev sulfat. Kdor bo tako ravnal, se sme zanašati na naše besede, da bo prideloval veliko najboljšega sena, ki bo živina po njem izborno uspevala. Na oral se naj vzame najmanj 300 kg Tomasove žlindre in 100 kalijeve soli in poleg tega je treba gnojiti tudi z gnojnico, ali pa se spomladi potrosi 100 kg amonjevega sulfata. Tomasova žlindra in kalijeva sol učinkujeta 3—4 leta in tudi dalje, dočim dušikovo gnojilo le eno leto. Kdor gnoji samo s Tomasovo žlindro ali sploh samo s fosfati svoje travnike, ta doživi prej ali slej razočaranje; travnik mu bo pešal, zato naj se umen gospodar drži edino pravega navodila: Pognoji v jeseni ali pozimi svoje travnike s Tomasovo žlindro in s kalijevo soljo, navozi vsako leto na nje gnojnice, in če te nimaš, pa jih vsako leto pognoji spomladi z amonijevim sulfatom. Kdor se bo držal tega navodila, bo veliko pridelal tudi v suši in v mrzlem spomladanskem vremenu, kajti rastline bodo imele na razpolaganje vseh potrebnih hranilnih snovi: fosforove kisline, kalija, apna in dušika; kalijeva sol bo delala zemljo vlažno in gnojnica ali amonjev sulfat bosta dajala spomladi potrebnega dušika ludi takrat, kadar je vreme premrzlo, da bi organske snovi v zemlji gnile, ki morajo zalagati rastline z najvažnejšo hranilno snovjo, t. j. z dušikom, a le tedaj če razpadajo, kar pa je mogoče le ob gorkem vremenu. Po »Kmetovalcu«. Gospodarske. Razglas. 1. C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Mariboru, EisenstraBe št. 16, namerava preskrbeti potom nakupa do konca februarja 1912 ob tržnih dnevih (sredo in soboto) od 7 ure zjutraj do 11 dopoldne brez izjeme samo pri posesmikih in njih | drugah lastnega preskrbovalnega okraja (to je okroije c. kr. okrajnega glavarstva -Maribor, Lip niča,, Radgona. Ljutomer, Ptuj, Ko n j i ce, Slot.j Gradec, Celje in Brežice) 1500 q rži in 4000 q| ovsa. Od tega se bode nakupilo 200 q rži in 578 q| ovsa leta 1911, ostanek pa leta 1912. 2. Rz in oves mora biti skladišču primerne kako-| vosti, katero približno odgovarja srednji kakovosti i brega in zdravega blaga. 3. V slučaju, da bi preskrbovalno skladišče za valo spolnjena produkcija spričevala, morajo ista in sicer ob občine potrjena, ponudniki prinesti seboj. 4. Ponudba se lahko izvrši ustmeno al pismeno.; Posamezni posestniki zamerejo ponuditi do 100 q, kme-| tijske zadruge pa do 500 q. Pismene (z 1 krono kole-T kovane) pouudbe s krajšim kakor tridnevnim prevzetnim j rokom se ne bodo vpoštevale. Ponudbe se morajo izvršiti navadno ob preskrbovalno skladišče more se pa pri primernem znižanju cen tudi potom železnee ali »ob-| lastno skladišče« (če se isto nahaja v Mariboru) ponuditi Ako bi rž ali oves ne b»l prepeljan z vozom k pre-skrbovalnem skladišču, ali bil izrecno skladišču primerne kakovosti ponuden, se morajo predložiti ■ vzorci, ki obsegajo najmanj »/, kg ponudnega blaga. 5. Plačilo se izvrši na podlagi prostega dogovora takoj po dostavi biaga. Osnovne cene se bodo vravnale vsak teden in j vsakokratna veljavna krajevna cena na vratih preskrbo-valnepa skladišča nabita. 6. Natančnejša ustmena pojasnila se dajejo vsakem)! interesentu ob delavnikih med uradnimi urami, odgovarja se tudi na pismena vprašanja. Apno ia plinarnic pripraviš lahko tako, da i bo rastlinam prav nič škodovalo in ga nato lahko upo-, rabiš za gnojenje. Ko ga pripelješ domu, raeširi ga in pomešaj z zemljo. Potem spravi ga na kup in- primešaj ruševja, blata iz jarkov, cestnega blata, hlevskega gr.oja, plevela in rastlinskih odpadkov ter pokrij kup z zemr Osem dni pozneje prekopaj in prevrzi kup in ponavl' to skozi 6—8 mesecev vsake štiri ali pet tednov. Ko kup tako večkrat obdelal, spelješ ta gnoj lahko vse skrbi na njivo. V vsaki starosti se lahko pri krčevitem kašlju z : uspehom prijetno okusno sredstvo Tliymomel Scillae rabi. Isto se dobi skoraj v vsaki lekarni za K 2*20. Ali pazite stngo na in* Thvmomel Scillae. Po zdravniških poročilih obnese se pri revmaliimu, gihti in nevralgiji izborno sredstvo Contrhcuman, ki vstavi bolečine, odstrani otekline in napravi členke zopet gibčne (glej inierat!) Pozcr I 50.000 parov čevelj tflP** 4 parov čevelj za samo K 7 50. -^BJ Zaradi vstavljenja plačil večin. velikih fabrik se mijenaro-) Čilo, da večjo množino Čevelj globoko pod izdelovalno ceno oddana Prodam toiej vsakomur t para žnornastih čevelj za gospode ii i para za dame, usnjo, rujave aH črne, galoširane, raofino žcbljara. j usnjata tla, velcelegantne, nainovejša fagon. Velikost glasom St I Vsi štiri pari stanejo le K 7'50. Pošlje po povzetju F. Wiodisch, eksport čevelj Krakova št. S 2. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Vstanovljena leta 1862. Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem - vstreže. ■= $ Obženje & :zaT8t. ogersk«^§! $ banko, m m Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. m $ 11 — Naši častiti naročniki in ovratniki naj poslužuo »a znanje vzamejo, da ari plačila na nas le tedaj pripoznanio, kadar se denar po poštni nakaznici ali položnici poštne hranilnice na našo upravništvo pošlje, ali tedaj, kadar se zneski neposredno v našem nprav-ništvu v Ptuja, gledališko poslopje štev. proti potrdilu prevzamejo. Plačila, katera prevzamejo druge osebe, nimajo za nas nobene veljavnosti. Upravništvo ^Štajerca" v Ptuju. Močnate jedi so važni del človeške hrane. Dobro pripravljene vsebujejo mleko, mast. moko. jajca in sladkor torej za človeški organizem potrebna rcdilna sredstva v dobro-okusni obliki. V mnogih slučajih, zlasti za otroke, so vrednejše nego jedi iz mesa ali sestavljena jedila. Samo mnogokrat imajo žal napako, da so težko prebavljive in da jih slab želodec, zlasti zopet pri otrocih, ne more prenašati. Tej napaki pa se danes lahko odporna ga, ako se ne napravi nobene močnate jedi. nobene kolače, nobenega peciva brez dodatka dra. Oetker praškom za pecivo, kogar se danes 2e mnogi milijoni gospodinj drži. Raba je otrosko-lahka in po dra. Oetker receptih, ki se jih zastonj oddaja, je vsak neuspeh izključen. 1005 flr. Oetker-prašck za pecii« m doki povsod z recepti. Pazi naj se, da se dobi izvirne izdelke dra. Oetker. Ka parim žagi Na novem tentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven iditlnice in plinarske hišo postavljena je parna ža^a vsakomur poraoo. Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Proda se dobro idoea gostilna z polno koncesijo žganjetočom (Brantweinschank), ežoča ob glavni cesti in v vasi, blizo farne "rkve, na lepi legi za izletnike, oddaljena 20 !nut od mesta Ptuj; tudi je zelo sposobni pros- r za trgovca za žito, perotnino itd. Zraven je Vs oralov dobrega polja v bližini, sadni vrt in epi vrt za zelenjavo; se takoj proda po ugodni "eni 20.000 K. Hišno in stalno poslopje je vse dobrem stanu. — Dopisi naj se pošljejo na A. B. 88. poste restante, Ptuj. kbs Napaka mnogih bolnikov je, da trpijo svojo bolezen in tožijo, mesto da bi je s primernimi sredstvi odpravili. Proti revinatizmu, gihtu, neuralgijah, ozebljini se rabi z gotovim uspehom zdravniško priporočeno sredstvo GONTRHEUMAN (bes«dia znamka za Mentholo saliciliziran kostanjev ek»-trakt,) katero je vedno zanesljivo sredstvo, ki za hitro pomirjenje in vstavljenje bolečin, odstranjenje oteklin in zo-petno vstvarjenje gibčnosti členkov ter odstranjenje čutov (Kribeln) sigurno presenetljivo vpliva pri obkladkih, obri-banju m masiranju. 1 tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerjevi apoteki c. k. dvorni liferanti, Praga HI. St. 203 Pri naprej-plačilu K 150 se 1 tubo | jj £ ;; ,: „ 9- „ io ;; ) l% Pozor na ime preparata in izdelovalca! Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka [. Behrbalk in H. Molitor. Papirne vreče (Papiersauke) močne, papir za zavijati in za mast (Fettwickel) prodaja po ceni brez konkurence, direktno iz tovarne. Cenik zastonj in franko, poši-'ja se vsaka množina. Jos. Požene] v Ljubljani Cojzova cesta 1. 1050 Vila i 2 sobama, novo zidana, poleg 1 oral zemljišča, se proda. Vpraša se pri pososiniku Jos. Seliemenko, Spodnja llujdina pri Ptuju. 1043 Izgubila 10ii se je v nedeljo 6. novembra na poli od gostilne „lustiger Krieg" pa do železniškega mosta lepa odeja (kocen). Pošteni najditelj dobi 4 K nagrade. Odda se pri sospej. Mariji Vcrsie, posestnica na Spodnjem Bregn pri Ptuju. Pozor! 28 let star mož, ozenjen, vešč slovenskega in nemškega Jenka, kakor tudi slovenske in nemško pisave in poljskega dela in išče službo na velepo-sestvu kot gozdni paznik, »skrbnik ali kaj ednakega. Ponudbe se pošiljajo na h. Selak, Trifail I, Sr. 277. Gostilna 10i8 z dobro idočo mesitrijo in sel-liarijo sredi enega neroško-slovenskega mesta se takoj k\ samo 17.000 kron proda; 8.000 kron je Sparkase; pri kupnini se samo 4.000 kron zahteva. Natančneje pove Franz IVte-liiiz, Zgornja iVlskapa. I | Pozor! Ena prav dobro idoea gostilna, tjer na leto po Hb polpvnja-kov vina izloči, mnogo piva in žganja, pri farni cerkvi ob glavni cesti, */, ure od mesta in kolodvora, z ti orali najlepše aemlje, vse v najboljšem stanu; se takoj za 20.000 kron proda; po/ovieaje za izplačati. Natančneje pove P. Petelinz, Zgornja Polskava pri Pragerskem. Sprejme se takoj 1034 učenec v trgovini z železjem in stavbenim materijalom Alois Matstheb, Maribor. Trieslerstrasse. Krof in napihnjeni vrat odstrani garantirano le od bolnika, ki se je sam Ozdravil, iznajdeno sredstvo, tudi tam, kjer doslej ni bilo pomoči. Zahtevajte takoj proti 20 vin. prospekt. Kemični laboratorij, „Paraeelsn8il, Sternberg, Moravsko. 991 Reparature na šivalnih strojih izvrSijo se v naši delavnic* hitro in strokovnjaško. Singer Co., akc. dr. za Šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje ztx Šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. NuŠtri Slikanja in šivanja zastonj in franko. 366 KttKKXKXKtt Delavci m dobijo posebne cene v trgovini z retail i m blagom, perilom in obleko Wesiak, Maribor, Draugasse. Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goltancu bolani! Kdor hoče svojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, svojo astmo, pa če je še tako zastarela in skoraj nevzdrav-ljiva, enkrat za vselej odpraviti, ta nai se obrne na A. Wolffsky, Berolin N. Weissen-burgerstr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno moč njegove kure. Brošura zastonj. 837 C ft 1/TATI i" še več si lahko 3U MVli V3ak čiovek v vsaki občini na dan zasluži, kateri pozna dobro vse občane; biti mora pošten, trpljenja ni nobenega. Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Štajerca" pod šifro nZadovolju08t", z 2 znamkoma po 10 vinarjev za odgovor. 952 Zaslužek!! g 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke Štrikarije doma. Edino moja masira za hitro fitrikanje ,.Patenth.'b*l" ima izkušene jeklene dele, Srrika zaneslj. nogavice, modne in športne izdolke. Predzn. nepo trebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. 1'rošpeKt zastonj. Podjetje za pospeševanje domaČega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dunaj, Mariahilf. Nelkengasae Ali ste 1046 Fraaz Sehonlieb, Gewehrfabrikant und Fein-bttchsenmachcr Ferlach (Karaten). Direktni nakupni vir mod. lovskih pušk, lancastre-pušk, (Buchsflinten) cd K 68'— naprej. Popravila, prenaredbe strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedoseinim uspehom in nove salte. II. ceniki prezplačno. 564 Zenitna ponudba. Katero dekle ali mlada vdova, bi imela veselje se z menoj pismeno seznaniti, v svrboze-nitve? Sem ledik, 34 let star in rudar v Nemčiji; pisma naj se pošiljajo, če mogoče s sliko. Naslov pove upravništvo „Sfa-jerea." 1025 Grazer Kasse 3 (r. G. m. b. H.), Graz, Herren-gasse Nr. 11. verleiht Geld — nick ia gro*serea P«m>-ii — raseh, ohne Vermittler-provision, ohne Lebensversi-cherungszwangundohneZwm^ zu GehalUvormerkungen krt-miiesiger Verzinsung gegea BOrgschafl oder gegen Gphalta-abzug mit Lebensveisicherunjr, oder gegen grundbftcherliclie oder sonstige entsprechendt Sicherheit im Personalkn>dii-sweig zur Rllckzahlung i/> Wochcnratcn {von wclcher. I auch mebrere zugleich gezahl. p-^werdiji kcnneuj, so dass duj : i in 6 oder in 10 oder 15 Jahren rilckjrftzahlt wird. im »allgeiueiuen Zweig« aber in belicbig zu vereinbarend-' Frist. Schuldscheinverfassung unentgeltlich. Schnellstc Erle-dignng. Ana«ahlnng der Vor-schiisse nach Herstellung der Sicherheit sofort. Drucksoiten-versand. Kupci pozor! Lepo posestvo, pol ure od mesta Maribor, je na prodaj. Posestvo obstoji iz več hiš, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, velik, sadonosnika, gozda, ter iz zidane viničarije z lepim zemljiščem, kjer je že ameriška trta nasajena, zraven lepo sadno drevje, ki rado rodi. Proda se iz proste roke; več pove lastnik Friderik Braeko, Vodole, pošta Maribor, (ara sv, Peter. 991 V najem se da mesarijo s krčmo na račun. — Celo dober promet. sredi kraja, blizo rudo-kopa, najemnina ugodna. — Vpraša se pri M. Kra^nn, Zreče pri Konjicah. 100Ž Proda se lepo 998 posestvo blizo 30 oralov, njive, travniki, vinograd in gozd, blizu mesta Celja. — Več pove posestnica g. Ana Žnider, Kos-niea št. 19, pošta Celje. Eno lepo 10C6 posestvo, eno uro od Maribora, 131/, orali zemlje, so njive, travniki in lesi, lepe brajde. studenec pred hišo, vse zidano in z opeko krito. Natančneje se izve pri lastniku v Dogosah 8t. 4. Viničar, priden, in konjski hlapec se pod dobrimi pogoji sprejmeta. Kje? pove upravništvo 987 Eden aH dva mlinarska učenca se sprejmeta izven Ptuja. Vprašati pri g. Tarnmn, kovaškemu mojstru v Ptajn. 1031 • bolani • zastonj naznanim vsakomur, kako sem bil od svoje dolgoletne bolezni na pijačah (tuberkuloze, vnetja vrata in astme) ozdravljen. Usoeh garantiran. Ne zahtevam zalo nobene odškodnine. Delam to edino zato, ker sem si v svoji bolezni, v kateri se me splošno za izgubljenega smatralo, naprej vzel, da ako najdem sredstvo za svojo rešitev, to na lastne Iroške v vseh listih objavim. Gospa F. Krizek, Praga II, št. 2007, (Češko). Oznanilo. Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se iz gornje Polskave preselil v R.ače(Kranichsfeld), in ordiniram tam vsaki dan. Z pnštovanjem Dr. Ernest Ryzienski 1051 zdravnik. Lepo = gozdno posestvo zz z nekaj ekonomije, čez 200 oralov, hiša in gospodarsko poslopje, lastni lov (srne, divji petelini, zajci itd.), drva; smreke, mecesni, deloma za podirati, deloma lepi smrekovi in mečesnovi mladi gozd, — se proda. Ponudbe na upravo „Štajerca." ioio ! T letno službo l f sprejmejo se takoj ali z novim leto oženjeni hlapci pod jako dobrimi pogoji, i. s.: 1 kravji majer (3 delavske osebe); 1 konjski hlapec; — 1 hlapec za vole. Samo ljudje z letnimi spričevali naj nemško natanko pišejo na naslov: »Herrschaft Steinhof bei Radkersburg". Upr. 6t. A 203/11 10 Edikt za sklicanje sodniji neznanih dedičev. Od c. k. okrajne sodnije v Slovenski Bistrici se naznanja, da je dne 9. avgusta 1611 v Sentovcu 69 letna vžitkarica Lucija Brence umrla, brez da bi zapustila zadnjih določil. Ker je tej sodniji neznano, ali in katere osebe imajo na zapuščino dedno pravico, se opozarja vse tiste, ki iz katerega koli pravnega vzroka na to dedščino reflektirajo, da naj svojo dedno pravico tekom enega leta od spodaj označenega dneva računano pri tej sodniji naznanijo in da naj pod dokazilom dedne svoje pravice dedno izjavo predložijo. Drugače bi se zapuščino, za katero je doslej kot kurator imenovan g. dr. Urban Lemež, advokat v Slov. Bistrici, z onimi, ki se bodejo za dedščino opravičeno izjavili ter izkazali, obravnavala, oziroma ki se del dedščine, za katerega se nikdo ne oglasi, ali pa cela ded-ščina, ako bi se nikdo ne oglasil, od države kot „brez dedičev" vzela, jj C. k. okrajna sodnija v Slov. Bistrici odd. Ifdne 3. nov. 1911. (Pečat). I 1052 (Podpis). kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papiie zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira ! Ako to ni res, plačamo W lOOO kron netto ~Wf vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Cara-Haus, Kopenhagen. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer t dobrim uspehom ; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. .V. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti napiej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo Specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. 829 ttepi J83«, (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). (^©©®©©©®H©S©©©©©©©©S5 se čevlje Le pri rabi od I. 1886 izredn. odlik, z 826 znamko gumi-tran-ma-zilo za usnje res nepredorne za vodo, mnogo trajneše, mehke in vkljub temu za »viks« zmožne napravi Tudi za vozne odeje, oprege za konje, jermena itd. izvrstno. Povsod v dozah a 30 h in več; kjer ne, pa direktno potom edinega izdelovalca I. Lorenz & Co., Eger i. B. ter Bohme & Lorenz, Chemnitz i./Sa. Sodbe se glasijo: Poiljite mi 4 doze Vašega izbornega gumi-trana. — Gri-selsberg (P. Olang Tirolsko), 14. XII. 1904. D. Schnarf, lovski paznik. (€ ® Najnovejša iznajdba! J» adilRlll svitla budilnica 20 cm visoka, nikel, cifernica in kazalci so obdelani z substanco, ki vsebuje radium, se sveti krasno lepo v temi, tako da se lahko čas natančno Sita. Moč te svetlobe vefina (ni fosfor). Cena za en kos......K 41— z dvojnim zvoncem .... K 5. — s štirimi zvonci......K 6-— z godbenim kolesjem . . . . K 8'- -Babij-budilnica brez radiuma . K 2-— 881 3 leta pism. garancije. Pošlje po povzetju lv£a2T D3S:b-n.el Dunaj IV., Margaretenstr. 27/25. — Originalni fabriškl eenik zastonj. ^^= Brata Slawitsch v Ptuju Florianiplarz in Ungartorgassa priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna ma£ina . . K 60'— Singer A . K 60— 70'— Dllrkopp- Singcr . . K 70— 90-— Durkopp-Ringschiff za šivilje . K 130'--Dtlrkopp-Zentralbobbin za Šivilje K140-— i Dilrkopp-WF Kingschitr __ ___— - za Krojače K 160 — DUrkopp Zenlralbobbin mit versenkbarem Obertcil, Luxusausslattung..............K 160'— DUrkoppZylinder-Elastik za čevljarje......K 160—180 — Minerva A..................K 120 — Minerva C za krojače in čevljarje........K160-— Howe C za krojače in čevljarje......... K 90— Deli (Bettandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo mašim- od nas. Cenik brezplačno. 6 Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Zvezda na vreči in plombi daje zanesljivo jamstvo za čisto, nepokvarjeno blago. Svari se pred manjvrednim blagom. Fabrike Tomaževih fosfatov Z. z o. Z. Berlin W. 35. Se dobi v vsaki s plakatom označeni 1012 razprodajainici. ■ceno 1 kila sivega prima K 2*8 \irQbtelinc ilisanega K2—, boljšega K 2-40, pol-belegij liflc^a K i'—, prima mehkega kot daune] k 6 —, veleprima K T—, 8-— in 9-60. Danne. sive. K 6'3 K 7-—, bele prima K 10-—, prsni Na um K 12— od 5 kil] naprej frnnko. napolnjeni iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega (Nanking), 1 tohent ca. 180 cm dolga, 120 cm Široka, glavnima blnziiioma, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 itn Širok; dovolj napolnjeni z novim sivim ilaumastiui in trajnim stfljuini perica K 16—, pul-danne K 20—, dsuro- K H Posamezna taline K 10'—, 12*—, 14'—, 16*—. PosaBn-zii glavne Malta K 3—, 350, 4-—. Tnline 200X1« cm velil K 13-—, 18—, 20—. Glavne blazine 90Xra cm vrl K 4 50, o- - . 5-50. Spodnje tuhtoe iz najboljšega posleljn' gradi 180X116 cm velike K 13— in K 15— pcSilja pi povzetju ali naprej plačilu Max Berger, Deschenitz St. Mil (Bohmerwald). Brez r-zik«'. k»-r je izmenjava dovoljena ali se vrne dViur Bogato ilustr. c-nik o posteljnem blagu zastonj. 7.-3 »Staj petel na Narc slrijt 3 krt leta sko a,:;: Najlepše prašičke! ' Najkrepkejše živali l1 [ Najplodovitejše plem-ske svinje! Naj izdatnejše pitane prašiče! imajo od 'vseh lastnikov svn vedno oni, ki do-! dajo navadni kraj] še Fattingerjen „LucuI1iis" in to stalno. Pri tem ostanejo si>| nje vedno zdra«| in zrejo rade.] Krrrcl;enje : >[*| cullus< ni sanj najvplivnejže,t«n-| več tudi najefr) nejše, ker se 12 kg >Lucullus«po-| višanje žive ten za eno kilo do-1 vrsta ii. za m Vrsta lil. za illi n velike praiie. Ciena obeh vrst: K 12-50 za 50 kj z vrečo vred od labrike. Slovenski cenik brezplačno od fabrike živalskih krmil Fatting-er & Co. z. z o. I 808 Inzersdorf pri Dunaju. Čez 3000 priznanj, več kot 350 prvih dobitkov. | vilki vseb Opro v za man naša I ta bi s« za s zlaat intei itak mora Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivin Slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 2 K SO h; belih i K; belib mehkih o K 101: 1 kg najfinejših snežeio-klih. ili-sanih 6 K 40 b, 8 K; 1 kg tkana (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 kg, potem frank« mi- Gotove postelje -*Wl iz krepkega rdečega, plavega belega ali rumen^iM tuhent, lbO cm dolg, 120 cm. širok, z 2 glavni >•■ M email, vsaka 80 cm dolga 60 cm široka, napolnjene z no.-.i.. iia trajnim in flamnastim perjem za pontelje 16 K: pul-uauue 20 K; danne 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; »lam tnhne, 200 cm dolge, 140 cm. široke, 13 K, 14 K 79. 17K80, 21 K; glavne blazine 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 60, o R 20, 5 K 70; spodnje tuhne iz močnega, pisanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80, 14 K 80. Se pošlje po poreefid od 12 K naprej franko. Izmenjava franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Deschenitz Nr. 716. Češko bogato ilustriram cenik gratis in franko. 7W bodr tanč krema za prša i nazaj Zdravniška priznanja o izvrstnem vplivu neškodljivo, se rabi'zunaj, trajni senzacionelni uspeh! Lepa prša. polne, krepke forme tropla za vsako starost =— w kratkem času. ------: Poizkusna doza K 3.—, velika doza ki zadostuje za polni uspeh K 8—. Neprijetne lasi T obrazu odpravi tekom 5 minut dr. A. Riks >Haarentferner«, garantirano neškodljiv, cena K 4-—. Vse medicinski, oblastveno preiskani preparati. Kosmetisches Dr. A. Rix Laporatorium. Wlen IX, Berggasse 17/K 1032 Razpošilja diskretno po povzetju, ali pa franko proti naprej plačilu svote. Tomaževa žlindra, superfosfat, kajnit, kajnitova sol, čilski salpeer. — se dobi po originalnih fabričnih cenah; isto-tako peči, štedilnike (Sparherd), k o ti j« in vse blago iz železa i. s. pri Alois MatSClteb, trgovina z železjem in stavbenim materijalom, Maribor, Triesterstrasse, poleg bolnišnice. Zalogi žag vseh velikosti po jako nizkih cenah ioj» V dobro idoči trgovini z mešanim fjs tif blagom na deželi se sprejme takoj ____ z dobrimi šolskimi spričevali v nanke in ed« •44 trgovski pomočnik; >N>- prednost ima le iz dežele. Kje? pove uprava ..Štajerca". iu» Tiskal: W. Blank« v Ptuju. 3586 51 00