(®©I]^™©IEHGLAS Leto XLI!I - št. 58 - CENA 6 di m Kranj, petek, 27. julija 1990 Kakšna bo usoda Brda Proti razkosanju, občina pa nasprotuje razprodaji tujcem 0 Ingo Paš Če za delo ni dovolj domačinov, je hotel bolje zapreti. Gote^sV ban** Kazenska ovadba proti vodilnim v holdingu Iskra Telekom Zasebna firma v družbenem podjetju Kranj, 26. julija - Povzetek kazenske ovadbe proti nekaterim vodilnim možem v holdingu kranjske Iskre Telekom, ki je iz uradnih predalov skrivnostno spolzel v novinarski članek, objavljen v Mladini, je pomagal, da so se v oddelku za zatiranje kriminalitete UNZ Kranj nehali izmikati vprašanju, kaj se v tej firmi grešnega dogaja. Potrdili so, da so javnemu tožilstvu v Kranju junija podali kazensko ovadbo zaradi zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe proti F. C., pomočniku glavnega direktorja holdinga Iskra Telekom za pravne zadeve, P. P., finančnemu direktorju v Iskri Železniki, B. K., glavnemu direktorju holdinga Iskra Telekom, in B. H., direktorju Iskre Inženiring. Več na zadnji strani. Poletni dnevi in noči Naj nas te dni še tako vznemirjajo z vestmi o podražitvi stanarin, o višjih cenah mesa in mleka, podražitvi električne energije, o dražjem prevozu z vlaki, o zapiranju in težkem stanju naših podjetij, o moratoriju za sečnjo gozdov, o ustavnih amandmajih, delu vlade in vlade v senci... Večina nas raje premišljuje o počitnicah, o tem, kako bomo preživeli tistih nekaj dni, ko nam ni treba v službo, ko se lahko posvetimo otrokom in drug drugemu, ko lahko za nekaj uric pozabimo na vsakdanje skrbi in spremenimo vsakodnevni ritem. Pasji dnevi in tako imenovani kolektivni dopusti so tu, obmorski kraji, zdravilišča in planinske koče so vsak dan bolj polni, tisti, ki pa nimajo denarja ali se jim ga zdi škoda za poležavanje na plažah, pa proste urice izkoristijo za izlete v naravo, pa tudi obiske kakšne od kulturnih, zabavnih ali športnih prireditev. V večini naših turističnih in tudi malo manj turističnih krajih so minuli konec tedna že pripravili vrsto prijetnih prireditev, mnoge pa pripravljajo tudi ta in naslednje konce tednov. Tako smo že lahko uživali ob čudoviti Blejski noči, planšarski noči na Jezerskem, srečanju "Pod bohinjsko marelo", na prvem od škofjeloških poletnih večerov, na kranjskih dnevnih in večernih prireditvah, pa na številnih rekreativnih tekmovanjih od maratona Franje do teka okrog bohinjskega jezera. Vse, ki se radi zabavajo in uživajo v naravi, te dni iz Turističnega društva Sovodenj vabijo na praznik koscev v Novo Oselico, najmlajši se bodo povese-lili na živ - žavu v Bohinjski Bistrici, v Bohinju pa bo konec tedna tudi klasični triatlon za tiste, ki uživajo v plavanju, kolesarjenju in teku. V Kranju si bodo poleg Kranjske noči jubitelji kolesarstva lahko ogledali dirko "Po ulicah Kranja", ljubitelji šaha se bodo pomerili na mednarodnem šahovskem turnirju, v Radovljici pa bodo v soboto organizirali mednarodni plavalni miting. V naslednjih tednih pripravljajo na Bledu in v Bohinju kmečko ohcet, pa kresno noč in lovsko veselico. Najrazličnejše prireditve večinoma pripravljajo turistična društva, pa tudi športna društva in kulturne organizacije, kjer je še vedno dovolj zanesenjakov, ki skrbijo, da turistom in domačinom vsaj konec tedna ni dolgčas in se lahko razvedrimo. Veliko obiskovalcev na vseh teh prireditvah pa je dokaz, da kljub številnim težavam in pomanjkanju denarja še vedno hočemo in znamo biti veseli. • V. Stanovnik Previdnost republiške vlade Milejša prepoved sečnje? Ljubljana, 25. julija - Republiški izvršni svet se je na seji v sredo ukvarjal predvsem s tre-mi pomembnimi vprašanji. Ponovno je obravnaval 2. julija letos sprejeti zakon o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih in s spremembami zakona, ki jih bo predlagal republiški skupščini na seji v ponedeljek, tudi priznal, da je bila takratna odločitev le nekoliko prehitra in premalo premišljena. Spremenjeni zakon naj bi izvzel iz moratorija več kot 36 tisoč hek- tarov gozdov cerkva, samostanov in verskih skupnosti in s tem začasno in delno rešil predvsem probleme v gozdnih gospodarstvih Bled in Nazarje, ki imata največ takih gozdov. Republiška vlada je na seji v sredo umaknila iz skupščinske obravnave tudi zakon, po katerem naj bi ustanoviteljstvo nad nekdanjimi SZDL-jevskimi časopisi prevzeli izvršni sveti, in bo za ponedeljkovo skupščino predlagala, da poslanci po hitrem postooku sprejmejo dopolnjeni veljavni zakon o jav- ZANESLJIVOST, TRADICIJA, ZABAVA 40. GORENJSKI SEJEM KRANJ, 10.-19.8. kmetijska mehanizacija • tuji avtomobili široka potrošnja • vse za dom večerni zabavni program s plesom nem obveščanju in za ustanovitelje glasil določijo skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Direktorje in urednike naj bi imenoval parlament, kolektivi pa naj bi k imenovanju morali dati le soglasje. Vlada je bila tokrat bolj previdna tudi pri nekaterih drugih odločitvah. Nadaljnje sodelovanje slovenskih delegatov v zveznem zboru bo še temeljito proučila (seje v sredo so se udeležili po posvetu z dr. Francetom Bučarjem), zavrnila pa je predlog zakona^ ki bi začasno ustavil vse reorganizacije v kmetijskih kombinatih, v katerih je tudi nekdanja zadružna lastnina. • C. Z. Vlada bo sofinancirala izgradnjo malih elektrarn Dragocen vir energije Ljubljana, 23. julija - Republiški sekretar za energetiko dr. Miha Tomšič je časnikarje seznanil z rezultati natečaja za pridobivanje energije iz alternativnih virov in racionalne rabe energije. Vlada bo sofinancirala izgradnjo 46 malih elektrarn. Aprila je slovensko ministrstvo za energetiko razpisalo nate-čai. v katerem so prvič javno razpisana energeiska sredstva tudi za gradnjo malih elektrarn (doslej je bil energetski dinar na voljo le velikim elektrarnam, ki jih je gradilo elektrogospodarstvo), industrijskih elektrarn, poleg tega pa še vlaganja v racionalno rabo energije. Na razpis seje prijavilo 137 interesentov. 92 za gradnjo malih vodnih elektrarn, iz in- dustrije je prijavljenih 37 projektov, med njimi 10 industrijskih elektrarn za kombinirano proizvodnjo toplote in elektrike, prišlo pa je tudi nekaj prijav za informativno dejavnost in demonstracijske programe. Skupina strokovnjakov je glede na popolnost prijav, investicijske dokumentacije in izpolnjevanje meril, ki jih je ugotovila posebna raziskava Inštituta Jožef Štefan, prižgala zeleno luč polovici gradite- ljev zasebnih vodnih elektrarn in tretjini industrijskih. Več o pogovoru dr. Mihe Tomšiča z novinarji, kjer je bila beseda tudi o gradnji energetskih objektov po rebalansu letošnjega plana, organizaciji (podržavljanju) energetskega gospodarstva, doselovanju / Avstrijo. Francijo in Hrvaško, zaprtju rudnika urana v Zirovskem vrhu. dražji električni energiji, preberite na 3. strani. # D. Z. Loški borci v Franji Škofja Loka, julija - Da bi kar najbolje povezoval svoje članstvo, je Občinski odbor zveze borcev v Skofji Loki sklenil, da bo v prihodnje pogosteje prirejal izlete in srečanja s člani drugih združenj po Sloveniji. Tako so 3. julija kar trije avtobusi loških borcev obiskali bolnico Franjo in muzej v Cerknem, dan pa so zaključili s tovariškim srečanjem na Erma-novcu. Avgusta bodo priredili za svoje člane in njihove svojce izlet na Vodiško planino. • D. D. MERKUR Kranj generalni direktor Z željami po uspešnejših, lepših in vedrejših dnevih se pridružujemo čestitkam občankam in občanom gorenjskih občin za praznike Kranjčanke in Kranjčani! Naši prostocarinski prodajalni PARTNER na Koroški 2 in MLADI OTROŠNIK na Gregorčičevi 8 bosta v petek, 27. julija, odprti do 23. ure. V soboto, 28. julija, bosta prodajalni odprti od 15. do 23. ure. Za najmlajše obiskovalce KRANJSKE NOČI pripravljamo presenečenje v prodajali igrač na Gregročičevi 8. svetovanje finančne agencijske Fn druge storitve GLOBAL Global Kranj, d.o.o 64000 Kranj. C JLA 4 tel (064) 21-320 fax (064) 28167 3 2 $ S 3 m 9 tt p: * 3. mali oglasi 27-S160 CiNopis ie oproščen prometnega dav ka po pristojnem mnenju 421-1/72. Ob prazniku občine Kamnik Kamniška barka plove v pravo smer Kamnik, 24. julija - Kot je značilno za večino slovenskih občin, so v zadnjih dveh mesecih, ko so se zamenjale najvišje občinske strukture, tudi v Kamniku največ časa posvetili koordiniranju dela v skupščini, predvsem pa vzpostavljanju komunikacije med poslanci, ki izhajajo iz različnih strank in imajo različne poglede na prihodnost svoje občine. "Ob občinskem prazniku ne bomo predajali namenu nekih velikih novih objektov, kar pa še ne pomeni, da smo pozabili na potrebe po obnovi telefonskega omrežja, po novi lokaciji za deponijo odpadkov, storjeni pa so že tudi prvi koraki k oživitvi turizma v občini," je povedal Maks Lavrinc, predsednik SO Kamnik, sicer pa direktor Ideje iz Kamnika. Gospodarske razmere so v Kamniku podobne slovenskemu povprečju, mogoče za kanček boljše, zaradi njihove strukture gospodarstva, res pa je, da tudi ljudje na čelnih pozicijah v podjetjih "novih razmer" niso pričakali nepripravljeni. "Največji problem v naši občini je trenutno s komunalnimi odpadki. Zaenkrat imamo sicer začasno deponijo odpadkov, vendar si že nekaj časa prizadevamo najti novo lokacijo, ki naj bi bila tudi ekonomsko utemeljena. To pomeni, da bomo morali iti skupaj s še eno občino v ureditev tovrstnega objekta, saj je v Kamniku le 28.000 prebivalcev, ekonomsko upravičena pa je deponija za najmanj 50.000 prebivalcev. Drugi problem je zastarelo telefonsko omrežje. Hkrati z obnovitvijo le-tega smo postavili tudi novo telefonsko centralo in novi telefoni naj bi zacin-gljali že konec leta. Vrednost te investicije je približno 9 milijonov Nemških mark, kar je za Kamnik in PTT precej velik zalogaj," je dejal Maks Lavrinc. V Kamniku so uspeli rešiti tudi problem arboretuma Volčji Potok. V prihodnje naj bi se arboretum konstituiral kot podjetje in se tako usmeril tudi v pridobitniške dejavnosti, saj se sedaj, tak kot je bil, sa- mega sebe ni mogel preživeti, s strani republike pa so tudi kar pozabili nanj. V okolici arboretuma nameravajo urediti nekaj turističnih objektov, vlagati pa nameravajo tudi v izgradnjo igrišča za golf, ki bi privabljalo predvsem goste z debelejšimi denarnicami. "Kot občan in župan Kamnika bi želel, da bi naslednji praznik, čeprav skromno kot letošnjega, praznovali v večji gotovosti, kam plove slovenska barka, občinska gre v pravo smer, to lahko mirno zagotovim," je ob praznovanju občinskega praznika mesta Kamnik in hkrati obletnici vstaje na kamniškem območju zaželel svojim občanom njihov župan Maks Lavrinc. • Igor Kavčič, foto: Jure Cigler Problematika športnih objektov Železarna ne more kriti stroškov Jesenice, 26. julija - Člani jeseniškega izvršnega sveta so med drugim razpravljali tudi o problematiki vzdrževanja športnih objektov kopališča L kova in hale v Podmežakli. Železarna ne more več plačevati stroškov ogrevanja in električne energije. Športno društvo Jesenice in Zveza telesnokulturnih organizacij občine Jesenice sta sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo skupščine občine Jesenice in izvršni svet opozorila o perečem položaju športa in športnih objektov na Jesenicah. V zadnjem času je Športno društvo Jesenice kot upravljalec športnih objektov Podmežakla in kopališča Uko-va v hudih težavah, saj jih je Železarna obvestila, da ne bo več pokrivala stroškov za ogrevanje tople vode v bazenu in električne energije za športni park in za športno dvorano Podmežakla. Stroški ogrevanja vode in predvsem električne energije so tako veliki, da jih v okviru sredstev za telesno kulturo ni mogoče pokriti. Po podatkih Športnega društva Jesenice zahteva Železarna Jesenice za ogrevanje vode v bazenu 200.000 dinarjev, stroški električne energije pa znašajo okoli milijon dinarjev na leto, kar pomeni toliko, kolikor dobi telesna kultura od komunalne dejavnosti za vzdrževanje in sa- nacijo vseh športnih objektov v občini na leto. Ko so člani jeseniškega izvršnega sveta razpravljali o tej problematiki, so sklenili, naj se za normalno obratovanje kopališča Ukova del sredstev ali 100.000 dinarjev zagotovi iz sredstev komunalne dejavnosti za vzdrževanje komunalnih objektov splošne rabe, ostale stroške pa naj Športno društvo pokrije iz sredstev, pridobljenih od vstopnine. Za pokrivanje stroškov električne energije v dvorani Podmežakla naj bi poskušali dobiti dodatni vir sredstev iz proračuna in dogovor z Železarno Jesenice, da še vedno pokriva del stroškov s tem, da Že- lezarna Jesenice lahko uporablja športne objekte Podmežakla brezplačno za rekreacijo delavcev. Izvršni svet občine. Železarna in Elektro naj bi se dogovorili o dolgoročnejši uporabi električne energije za športne objekte Podmežakla, obenem pa naj bi Športno društvo pripravilo program racionalizacije porabe električne energije. Izdelali naj bi tudi analizo stanja in uporabe vseh športnih objektov v občini, vključno z lastništvom. Na Jesenicah naj bi tudi pripravili analizo stanja telesnokulturne dejavnosti v občini. Člani jeseniškega izvršnega sveta so med drugim tudi sklenili, da se v razreševanje problematike vključijo poleg Železarne tudi druga podjetja in podprli pobudo, da se za področje hokeja ustanovi podjetje. • D. S. Julija 415 subvencij k stanarinam V Žireh vsak tretji stanovalec Škofja Loka, 26. julija - Ko ie občinski izvršni svet pred mesecem dni pristal na 125-odstotno julijsko podražitev stanarin (v naslednjih mesecih do konca leta pa po 15 odstotkov), je tudi zahteval poročilo Centra za socialno delo o prejemnikih subvencij k stanarinam. Iz poročila, ki ga je pretresal v torek, je razvidno, da število upravičencev v škofjeloški občini od leta 1988 skokovito narašča. Leta 1985 je bilo upravičenih do subvencij k stanarinam 127 najemnikov družbenih stanovanj, naslednje leto 165, leta 1987 157, leta 1988 232, lani 379 in julija letos že 415. Socialna delavka Andreja Bogataj je povedala, da je razlog za takšno naraščanje vidno slabšanje socialnega položaja stanoval- cev, ki zlasti letos množično izgubljajo delo ali ostajajo doma na prisilnih dopustih. Pogosto sta na istem oba zakonca. Največ upravičencev subvencij je na Trati, 130, v Škofji Loki in Podlubniku 71, v Žireh 61. Če te številke primerjamo s številom družbenih stanovanj na teh območjih, pa dobimo nekoliko drugačno sliko. V Žireh je upravičen do subvencije vsak tretji nosilec stanovanjske pra- vice, drugod vsak peti. V Centru za socialno delo pričakujejo, da se bo število prosilcev za subvencije s podražitvijo stanarin še povečevalo. Andreja Bogataj je tudi povedala, da imajo v Centru precej težav s pridobivanjem objektivnih podatkov o družinskih dohodkih prejemnikov socialnih pomoči. Pogosto je težko presoditi, kdo je pomoči resnično potreben, kdo pa si zbolj-šujc standard s popoldanskim delom, kdo se kaže revež, pa je lastnik nepremičnin in podobno. Predvsem iz podjetij dobivajo zelo pomanjkljiva mnenja oziroma podatke o vseh dohodkih družin. • H. Jelovčan Skupne seje zborov ni bilo Jesenice, 26. julija - Za torek so bile na Jesenicah sklicane seje vseh treh zborov skupščine občine Jesenice. Zaradi nesklepčnosti skupne seje ni bilo, zato delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora niso sprejeli predloga za podelitev občinskih priznanj I. avgust, ne predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pristojnosti, sestavi in delu skupščine občine Jesenice ter predloga o spremembah in dopolnitvah začasnega poslovnika skupščine občine Jesenice. Delegati pa so se zbrali nato na ločenih sejah in med drugim razpravljali o poročilu predsednice izvršnega sveta Rine Klinar-jeve, o uresničevanju projekta Karavanke in gradnje avtoceste, o analizi zaposlovanja, o programu dela zborov, o izločitvi Delavske univerze iz VIZa Jesenice. Nekoliko se je zataknilo le pri skladu stavbnih zemljišč. Ker nt bilo skupne seje, ki bi potrdila predlog komisije za občinska priznanja in odlikovanja, letos priznanj ne bodo podelili. Komisija je opravila svoje delo in predlagala podelitev priznanj Veri Dulminovi, Francu Legatu iz Žirovnice, Jaku Smidu s Hrušice, Antonu Židanu s Kranjske gore in organizacijskemu komiteju Vitranc Kranjska gora. Na seji pa so med drugim sprejeli pobudo, naj se preuči politična rehabilitacija za pokojnega Franca Terseglava, profesorja jeseniške gimnazije. • D. S. Izjava Zveze dijakov Slovenije Protestiramo zaradi odločitve vlade, ki je Skupščini RS predlagala rebalans republiškega proračuna, ki naj hi zmanjšal sredstva /a družbene dejavnosti m spremenil njihovo namembnost /a reševanje gospodarske krize. S tem, ko bodo družbene dejavnosti, kljub slabemu finančnemu stanju, dobivale še izrazito manj sredstev, se bo breme reševanja krize ponovno prevalilo na pleča posameznika. V predvolilnem boju so nekatere stranke (med drugim tudi stranke članice sedaj vladajočega Demosa) obljubljale izboljšanje položaja državljanov, ugotavljale pomen izobraževanja, konkrvinc poteze vlade pa kažejo, da se leta poslužuje »preverjenih« metod jugoslovanske vlade i/ časa Vlikuličeve vladavine. Na področju izobraževanja lo pomeni znižanje prispevkov /a regresiranje mladinskih potovanj, prispevek 1.600 din na leto /a vsakega, ki bi hotel obiskovati srednjo ali v išjo šolo (poleg lega bo. glede na ukinitev prispevkov šolam za amortizacijo, verjetno potrebno plačevati še razne prispevke, ki jih šola nujno potrebuje /a normalno delovanje), znižanje že tako nizkih štipendij (trenutno samo /a tiste, ki se šolajo za pedagoški poklic)... Zgoraj navedeni predlogi resirikcij so v nasprotju s programom Zveze dijakov Slovenije, poleg lega pa osnutek programskih izhodišč nove vlade ne prinaša potrebnega zaupanja, da se bodo gospodarske razmere kratkoročno normalizirale. Alenka Kunaver, predsednica Zveze dijakov Slovenije Petek, 27. julija 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. stran msms&šffimiG&AS Energetski dinar tudi zasebnim elektrarnam Ljubljana, 23. julija - Polovica projektov za male zasebne elektrar- e> Prispele na razpis, je torej energetsko, ekonomsko, pa tudi eko- °sko "temeljena, za industrijske pa le tretjina, kar dokazuje še Premajhno pripravljenost industrije na tovrstno varčevanje. Male vodne elektrarne, ki jih gradijo zlasti zasebniki, pa tud nekatera podjetja (na Gorenjskem denimo BPT Tržič. Alples Železniki in Železarna Jesenice), naj bi dajale po 24 milijonov ki-lovatnih ' ur električne energije 'etno. stale pa naj bi 80 milijonov dinarjev, od tega 37 milijonov iz energetskega dinarja. Z zdaj deročimi 125 malimi elektrarnami bi energetski potencial letno Pomenil 34 milijonov kilovatnih ur elektrike letno, kar pomeni tri Promile vse elektrike v Sloveniji. Podoben razpis za energetska sredstva bodo jeseni ponovili, denar za tovrstne naložbe pa bo na v°lio prihodnje leto. Potreben bo (udi rebalans'plana, saj sredstva y energetsko blagajno dotekajo Cena električne energije naj bi se s 1. avgustom povečala za 34,4 odstotka (medtem je delavski svet slovenskega elektrogospodarstva tudi že potrdilo povečanje), kar slovenska vlada na tihem podpira. V postopku pa je tudi sprememba tarifnega pravilnika, ki zmanjšuje popuste velikim odjemalcem. Tudi obračun elektrike za gospodinjstva naj bi bil v prihodnje diferenciran: za osnovno porabo naj bi bilo povečanje nižje, za velike porabnike pa bi bil domala dvakrat večji -podobno kot sedaj plačujejo obrtniki. Rudnik urana Žirovski vrh je na priporočilo energetskega ministrstva za tretjino zmanjšal izkop. Da bi bili stroški rudnika, ki se mu obeta zaprtje, kar najnižji, so tamkajšnji delavci julijski kolektivni dopust podaljšali za ves avgust. Minister za energetiko dr. Miha Tomšič je novinarjem povedal, da je direkciji rudnika svetoval, naj za svoje delavce išče alternativno možnost zaposlitve. V Inštitutu za ekonomska raziskovanja pa je naročena študija o upravičenosti izkoriščanja tega rudnika. prepočasi in jih je zdaj le 1400 milijonoiv dinarjev, torej le dve tretjini potrebnega. Naložbena dejavnost je zato skrčena, tako se denimo ustavljajo dela na daljnovodu Maribor - Avstrija, na HE Vrhovo, prevrednotiti pa bo treba tudi nekatere naložbe ekološke sanacije, ljubljansko toplarno in TE Trbovlje 3. Na časnikarski konferenci so spregovorili tudi o prihodnjem organiziranju slovenskega elektrogospodarstva. Obstajata dve možnosti: prva. da bi podržavili tretjino elektrogospodarstva (njegov distribucijski del), temu deležu ustreza tudi lastninski delež države; medtem ko je druga, da bi v celoti nacionalizirali elektrogospodarstvo, teže izvedljiva, vsaj dokler ne bo reorganizacije. Dr. Miha Tomšič je novinarjem povedal tudi o sodelovanju z elektrogospodarstvi Avstrije in Francije, dotaknil pa se je tudi odnosov s hrvaškim. Dejal je, da slednje noče odkupiti žirovskega urana za dogovorjeno ceno 56 dolarjev na libro, temveč vztraja pri pogodbeni 17 dolarjev za libro. Pričakujejo, da bo razliko doplačala hrvaška vlada. • D. Z. Žlebir Nova vlada realnejša do LTH v Vincarjih Povabilo v miinchensko livarno Skofja Loka, 26. julija - Škofjeloški izvršni svet je že ugriznil v predvojno kislo jabolko, ki nosi nalepko LTH-jeve Orodjarne in livarne v jmcarjih. Po razpravi na njegovi torkovi seji namreč lahko sklepamo, °* je šlo ob spomladanskih nasprotovanjih predlogu ureditvenega načr-ta *a tehnološko-ekološko sanacijo livarne - tudi v stari vladi - res predam za predvolilni golaž, kajti odnos do nameravane prenove livarne je 2daj mnogo strpnejši in realnejši. Novi izvršni svet se je v torek Predvsem informativno seznanil s Problematiko LTH v Vincarjih, konkretno bo o predlogu ureditvenega načrta sklepal drugič. Že ?xJaj pa čutimo, da bo načrtovani Prenovi livarne prižgal zeleno ,uč in predlog poslal najbrž že na fcptembrsko zasedanje občinskega Parlamenta Sprejel je tudi pobudo direktorice podjetja Mir-Jam Jan-Blažič. ki predstavnike ^vršnega sveta 4. avgusta vabi na °gled podobne livarne v Miinch-n.u. ki je dograjena po istem prin-p>U, kot je mišljen za Vincarje. ■SVrŠni svet predlaga direktorici. naj na ogled povabi tudi zastopnika škofjeloških Zelenih in krajanov, ki so bili pred meseci najbolj goreči nasprotniki razvoja LTH v Vincarjih oziroma zagovorniki izselitve tovarne izpod gradu. Predsednik škofjeloške vlade Vincencij Demšar je uvodoma dejal, da izvršni svet problema v enem mesecu gotovo ne bo mogel rešili, če ga prejšnji niso uspeli v enajstih letih. Franc Mohorič pa je menil, da zahtevam krajanov, ki se strinjajo samo z ekološko sanacijo, ne bo mogoče ugoditi, saj se ekološke obnove livar- ske proizvodnje ne da speljati brez tehnološke posodobitve in širitve zidov (znotraj tovarniške ograje), o čemer jasno govori tudi stališče skupine SEPO. Po njegovem si bo občina nakopala veliko večji problem, če jim bo razvoj onemogočila, saj denarja za preselitev nima. Franci Mlinarje spomnil na to, da je livarna rasla s krajem, da so se ljudje, ki so zdaj njeni najgorečnejši nasprotniki- kasneje priseljevali. Po njegovem razvoja tovarne ni mogoče omejevati z administrativnimi ukrepi. Ludvik Leben je podvomil, da bi bil prostor, ki ga zdaj zaseda tovarna, posebno dragocena pridobitev za škofjeloški turizem. Milko Okorn pa je dejal, da je treba videti alternativne rešitve prostora pod gradom, preden pride do odločitve o sanaciji livarne. Mana Veble iz Zavoda za družbeni razvoj je dejala, da tovarna po sanaciji ekološko ne bi bila več sporna (mnenje SEPO). lepša bi bila tudi na pogled, glavni problem je enosmerni promet prek Kamnitega mostu. Dejala je tudi, da podobnega vzorca vpetosti livarne v naselje ni treba iskati samo v Nemčiji; ETA Cerkno je s pomočjo tujega partnerja v enem letu uspešno opravila podobno sanacijo svoje livarne. Tone Jenko, predsednik komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora, pa je povedal, da je po meritvah žveplovega dioksida v zraku samo približno petina plod industrije, da so glavni onesnaževalci skupne kotlovnice in zasebna kurišča in da je bil zrak 1986. leta najbolj onesnažen v Podlubniku, kjer sploh ni industrije. Dejal je tudi. da v škofjeloški občini kar 75 odstotkov družbenega proizvoda ustvari industrija, ki nima denarja za preusmeritve, še manj za preselitev cele tovarne. # H. Jelovčan zakona o gozdarskem moratoriju in o tisku ponovno v skupščini Vlada predlaga omilitev gozdarskega zakona Ponedeljkova skupščina naj bi odločila, ali bodo gozdarji spet lahko sekali v nekdanjih cerkvenih gozdovih. jubljana, 25. julija - Nekatere prehitre in premalo premišljene odloči-e* ki so v zadnjih tednih izzvale precej ostre reakcije v slovenski skup-ini m tudi v javnosti, so bržkone vplivale na to, da je bila republiška del n.aws*J' v sredo nekoliko previdnejša. O tem, ali naj se slovenski odi ^MX- *e ude,ežujejo sej zveznega zbora, bo še temeljito premislila, 'ocanje pa je odložila na sejo, ki jo bo vodil predsednik Lojze Peterle 4. Sredo je bil namreč na obisku na avstrijskem Koroškem). Vlada je tu-zavrnila predlog Slovenske kmečke zveze iz Savinjske doline, da naj p * zakonom preprečili vsako reorganiziranje kmetijskih in živilsko-la a 'ova,nin kombinatov, v katerih je tudi zadružna lastnina, in skleni-• «a naj to vprašanje razreši zakon o zadrugah. vsem gozdni gospodarstvi Bled in Nazarje, ki sta imeli največ takšnih gozdov. Moratorij bo še vedno veljal za 141.000 hektarov gozdov, izpad sečnje pa se bo zaradi omilitve zakona zmanjšal z 252.000 na 202.000 kubičnih metrov, izpad "blagovne proizvodnje" pa 232.000 na 190.000 kubičnih metrov. Da gozdna gospodarstva nc bi izkoristila omilitev /akona, bo vlada poostrila nadzor sečnje v nekdanjih cerkvenih gozdovih, ne samo zaradi črke zakona, ampak predvsem zato, ker tudi cerkev želi. da se krivice popravijo in da se izvzetje moratorija ne bi izkoristilo za pretirano sečnjo. Vlada ne predvideva dodatnih sredstev za morebitne izgube v gozdnih gospodarstvih, z zakonom pa je sprejela obveznost, da bo zagotovila denar za najnujnejša gozdnogozdarska dela. Drugi zakon, ki zadnje čase razvnema strasti in o katerem jc razpravljal izvrlni svet na seji v sredo, jc "zakon o tisku", s katerim je vlada predlagala skupščini, da bi že na seji 18. in 19. julija določila za ustanovitelje nekdanjim SZDl.-jevskim glasilom izvršne svete družbenopolitičnih Sicer pa se je republiška vlada 'Ul Seji v sredo ukvarjala predam / dvema aktualnima zako-ri°rna: z "zakonom o tisku" in z Ekonom o začasni prepovedi Sečnje v lastniško spornih gozdo-v'h Zakon o "moratoriju" je skupščina prevzela že na seji 2. Ju'ijii, vendar se je v manj kot enem mesecu izkazalo, da je bil Pripravljen premalo strokovno in "y natančne ocene o možnih bledicah in da je zajel preveč gozdov, fe bi zakon obveljal, bi JHatera gozdna posestva, med Urugim tudi blejsko, morala sko-r;ii povsem ustavili sečnjo lesa, "astali bi gospodarski, socialni in 'udi drugi'problemi, na katere so v rfekaterih okoljih opozorili tudi s Protestnimi stavkami. Ker je ^'ada uv idela, da je zakon o zača-S|" prepovedi sečnje v lastniško StH)rnih družbenih gozdovih Je| skupnosti. Družbenopolitični zbor in zbor občin sta predlog zakona že uvrstila na dnevni red, zbor združenega dela pa ne. Ker jc tudi skupščinska zakonodajno pravna komisija dala o predlaganem zakonu negativno mnenje, se je vlada na seji v sredo odločila, da zakon umakne in da skupščini že za ponedeljkovo sejo predlaga drugačno rešitev - dopolnitev zakona o javnem obveščanju, s katero bi ustanoviteljske obveznosti in pravice do glasil, ki so bila nekdaj pod okriljem SZDL. sprejele skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek imenovanje direktorjev in urednikov bi bil enak. kot je bil doslej, le s to razliko, da bi vlogo SZDL zamenjal parlament. Kolektiv bi dajal samo soglasje k imenovanju; če pa soglasja ne bi bilo, bi parlament kljub temu lahko "postavil" direktorja in urednika. # C. Zaplotnik • Preveč gozdov, jc na seji v sre- • Zakon ponovno obravnavala 'n 8a nekoliko omilila; predlog Pa naj bi po hitrem postopku ^Prejeli že na ponedeljkovi seji ^RUbliške skupščine. Spremenje-^Jakmi naj bi i/ začasne prepo- heku reši 1 sečnje izvzcl več kot 36.000 l^- ne bi poznali znamenitega Moskovskega cirkusa in njego-v'h artistov. Začudeni so bili Pred leti tudi v Moskvi, saj je lila Eva sploh prva Jugoslo-Vanka, ki se je kdajkoli vpisala Eva Škofič - Maurer Foto: Tihomir Pinter v njihovo šolo. Tudi zanjo so veljali enaki pogoji kot za vse druge - treba je bilo narediti kar težke sprejemne izpite in uspela je. Uspela je tudi prepričati Kulturno skupnost Slovenije, da je po štiriletni šoli vredno nadaljevati šolanje še na akademiji v Leningradu. "Še tri leta šolanja so pred menoj. V primerjavi z leti, ki so minila, niti ni tako veliko. Še malo, pa bom, upam vsaj, dobila diplomo cirkuške in estradne umetnice." In kaj bo potem? Težko bi bilo primerjati recimo zahtevno raven kakšnega moskovskega cirkusa in cirkuških aren, ki včasih pripotujejo v naša mesta. Ti tretjerazredni cirkusi tudi niso vplivali na Evine želje nastopati kot umetnica v cirkusu. Srečala se je pač z najboljšimi, prevzela jo je arena in šla je vprašat, kako se postane cirkuški umetnik. "Takrat sem hodila še v osnovno šolo, svetovali so mi, naj jo končam in naj potem pridem v Moskvo. No, naredila sem prej še nekakšen ovinek, na pomorski šoli v Piranu sem diplomirala navtiko." Pa si ni premislila zaradi nelagodnosti, ki jo navadno občutijo drugi v tem še vedno predvsem moškem poklicu: za krmilom ladje je res le izjemoma videti žensko. Želje po nastopanju v umetniškem poklicu so bile močnejše, pa je odpotovala v Sovjetsko zvezo, da bi spoznala skrivnosti še drugega prav tako izjemnega poklica. Evina posebnost oziroma spe- cializacija je klovnada. Klov-nada? "Res se nenavadno sliši, toda to študiram. Gre za umetnost kot vsako drugo, le vzgojeni nismo v tem, da je cirkuška umetnost umetnost kot vsaka druga. Zdaj nastopam po Gorenjskem na raznih prireditvah, v zaprtih prostorih ali na prostem. Ljudje me sprejemajo različno, otroci bolj neposredno, odrasli so bolj zapeti, boje se kontaktov, traja nekaj časa, da se sprostijo in sodelujejo ob mojem nastopu. Nekaj časa pač traja, da se spoznajo, kaj pripovedujem. Spretnosti, ki jih obvladam, so le zunanji okvir za misli, čustva, ki jih posredujem ljudem. Ni tako pomembno, ali zaplešem ciganski ples z rutko, ki je v mojih rokah lahko igračka ali pa prijatelj, s katerim se pogovarjam, poglavitno je sporočilo, ki ga s kretnjami, z obrazom pošiljam ljudem. Čustva ljudje sprejemajo na ta način in so hvaležni za takšna sporočila. Podobno je tudi pri drugih točkah, ko nastopam kot klovn ali kaj drugega." Visokoraslo dekle, zdaj doma iz Škofje Loke, v vsakem svojem nastopu pripoveduje s toplino temnih oči, s kretnjami, plesnim korakom in kar je še drugega v pahljačasto razprti nebesedni govorici umetnika vse tisto, kar želimo videti in razumeti, slišati in verjeti na odru, v areni - pa je tako vseobsegajoče in sega preko odra do nas. • Lea Mencinger KRANJSKI ZBORNIK Kranj, julija • Po ustaljenem petletnem obdobju je skupščina občine Kranj izdala VII. zbornik, ki je bil predstavljen širši javnosti 28. ju-n>ja. Uredil ga je uredniški odbor, ki ga je vodil Jakob Vehovec, likovno pa oblikoval inž. arh. Matija Suhadolc. Obsega 348 strani. gornik je razdeljen n;i večje štev i-0 sklopov, kol prvo je področje gozdarstva. Vida Prinčič Gorjanc "ravnava značilnosti gospodarskih «p*nj v občini Kranj v letih I985 ?° l^8(z. Prispevek kljub nespod- nim gospodaskim rezultatom v hud "hra\ nas ;i ni h lelih opozarja na pričevanja, kako hi /boljšali gospo-ursivo občine. Janez Tavčar je pri-BZal Razvoj kmetijstva v občini *r*">j v letih 1953 do 1990. V članku l|?*avlja. da je kmetijstvo po letu s* močno napredovalo in se je Slljerilo na pridobivanje mleka, ncjo goveje ži\ ine in pridelovanje ^rrtpirja. Skupna kmetijska proiz-°tlnja je na nekaterih sektorjih na-*»a celo 4- do 5- krai. kar je odra/ ^hre tehnične opremljenosti druž-enega zasebnega sektorja ter strojnega dela v Gorenjski kmeii|ski -idrugi m Kmetijsko-živilskem *°nihinuui Gorenjske. Jane/ Kopač S<-Ma\ku Kmečke obveznosti na k močju Mestnega ljudskega odbora *r«nj > letih 1945 do 1952 na podla-W arhivskega gradiva ugotavlja, da .Je v iem času se velik del prebi-u?lc* v n;) Kranjskem območju 0^;iHal s kmetijstvom. Obdelal je i NL'znc oddaje in obvezne odkupe ^ptujskih pridelkov. Samoprispev-ln njihova vloga v razvoju občine a,1i je naslov prispevka Janeza ^r««lišarja. Leta 1964 so začeli za ^Dovoljevanje skupnih družbenih kom Tiopr ?Pisanih 45 referendumov za sa- komunalnih potreb razpisovati ■"^prispevke. V 25 letih je bilo r VP1'sPevek. Avtor pojasnjuje, za tak "-"»ene so bila porubljenu l**Q zbrana sredstvu, vključno z de-cj,l sredsiev gospodarskih orgamza-SJ ,L'r samoupravnih interesnih Cfi I'1 °s',' l'rttnc Punar govori v letih ^*ONP***larski vzpon Kranja v 1981 do 1986 o prehodu iz obr-na industrijsko proizvodnjo v.casu ."Idusll pT , Industrijski razvoj v času po Pusi 5Ve'ovhi vojni je omogočil za-t«\ povečanega Številu prehi- gl . ■ med obema vojnama in dru-|^?dustriuljzaciji Kranja po letu valstva ludi s podeželske okolice. Po drugi svetovni vojni je velik industrijski razvoj presegel demografske moči območja, kar je imelo za posledico stihijski prihod delavcev iz nerazvitih območij Slovenije in Jugoslavije. Vse to se je odra/ilo ludi v strukturi kranjskega prebivalstva, Naslednji sklop prispevkov se nanaša na kulturno podobo Kranja. Stanko Šimenc obravnava v članku Povojna literarna podoba Kranja pisce, ki so bili rojeni v občini Kranj ali so živeli v njej. Ugotavlja, tla so se uveljavili v vseh slovenskih revijah za književnost in kulturo in V nekaterih tujih, v zbornikih in s samostojnimi deli. Stilni razvoj njihovih del se giblje v številnih odtenkih med tradicijo in avantgardo Nekaj teh ustvarjalcev seje povzpelo v sam vrh sodobne slovenske književnosti. Matija Logar ie prispeval članek Prešernovo gledališče po letu 1945. V njem obravnava status gledališča od njegove ustanovitve leta W45, ko je začelo kot amatersko, po 1950 bilo nekaj časa poklicno, nato do 1987 pol poklicno in od tedaj dalje se začenja ponovno oblikovati kol poklicno gledališče. Marjan Dolgan govori O Kranju v Pregljevem pripovedništvu. V letih 1922 do 1925. ko je bil pisatelj Pregelj profesor na kranjski gimnaziji, je napisal romana BogOVCC Jernej ler Simon iz Praš. Obe deli se dogajala v Kranju. Avtor poudarja, da Pregelj v njih zaradi Prešernovega in Jenkovega delovanja Kranj visoko povzdiguje, po drugi strani pa ga enači s kramarskim sej m iščem Ljubo Ravnikar, Življenje in delo, je naslov prispevka Barbare Boltar. V njem obravnava celotno življenjsko pot slikarji ki jt po vojni, ko jt postal profesor na kranjski gimnaziji, naslikal šievilne akvarele z motivi i/ Kranja in njegove okolice V pri-spevku je poudarjen Ravnikarjev poetični realistični Izraz, ki je značilen za njegove akvarele in krajine ter likovno moč m dokumentarno vrednost njegovih del. Beba Jenčič obravnava Leopolda Laverja (1752 - 18281. njegovo ži-v ljenje v Kranju, slikarstvo, je nanj vplivalo ler sJikarjeva dela. ki se hranijo na območju občine Kranj. Poudarja, da sta bila Layer in njegova delavnica na prehodu iz 18. v 19. stoletje najbolj delavna in ludi najbolj znana na Kranjskem Znani avtor razprav in člankov o zgodovini fotografije Mirko Kambič je zbral nove prispevke k biografiji Janeza Puharja (1814- 1864). izumitelja fotografije na steklo. V njih odkriva Puharjeve prednike, ki jih ugotavlja v Kranju do leta 1640 in z novimi dejstvi njegovo slovensko narodno pripadnost, Prispevki Kranjskega zbornika, ki obravnavajo zgodovino kranjskega območja začenjajo z rimsko dobo Andrej Valič obravnava rimsko kamnito grobnico V Šenčurju pri Kranju, ki so je naključno odkrili na nekdanjih njivah, na zahodni sirani vasi Srednji vek je zastopan s tremi prispevki. Božo Oto-repec obravnava v razpravi Šenčur in okoliški kraji v srednjem veku na osnovi lisiinskega gradiva in urbarjev zgodovino Šenčurja in okoliških vasi v srednjem veku. Majda Zontar govori v prispevku O obdobju fevdalizma na šenčurskem območju o zemljiškogosposki posesti, obveznostih podložnikov in njihovem socialnem položaju na šen-čurksem območju v 18. in v prvi polovici 19. stoletja V srednji vek posega tudi prispevek Dušana Kosa O zgodovinskem razvoju naselij goriškega kota. / retrogradno analizo franciscejskega katastra in s kombinacijo drugih virov išče nastanek in razvojne stopnje obravnavanih vasi Milana Krišlja je pritegnila preteklost nekdanjih sedmih mlinov ob mlinščici, kije bila speljana od TupuliČ do Visokega do leta 1966. ko je velika po v od en j porušola jez. \ fupalicah. France Puhar nas v članku Obrtništvo v Kranju od rokodelskih cehov do danes vodi skozi različne oblike organiziranosti obrti in različne stopnje razvitosti do današnjega časa. Jože Žontar obravnava Razvoj podeželskih občin na kranjskem območju. Prispevek sega od njihovih zametkov v 18. stoletju do leta 1941. V njem prihajajo zlasti do izraza načrti preurejanj občin na Kranjskem ler po prvi svetovni vojni v Sloveniji. Poudarja pa ludi velik pomen občine, kol enega glavnih temeljev za lokalni razvoj. Prispevek s področja zgodovine, ki je vezan na meslo Kranj, je v tem zborniku le eden. To je zapis Vinka Demšarja o znani kranjski meščanski družini Pire, ki je opravljala skozi več generacij barvarsko obrt. Prispevek Ceneta Avguština o ljudski arhitekturi obravnava razvoj kmečke stanovanjske arhitekture na kranjskem območju. Cas druge svetovne vojne obravnava šest prispevkov, največ se jih nanaša na šenčursko območje. Franc Benedik prikazuje v članku Narodnoosvobodilno gibanje v Stra-žišču in okolici polet gibanja leta 1941. zaradi vdora geslapa v organizacijo OF je sledil hud upad. Delo na terenu je oživelo konec leta 1942. loda razvijalo se je v težkih okoliščinah vse do konca vojne. V obsežnem prispevku Šenčur z okolico v narodnoosvobodilnem boju obravnava Franc Štefe nastanek odborov OF in priprave na oborožen upor. ustanovitev Koroške partizanske čete. posledice t. im Kumer-dajeve izdaje, okupatorjevo nasilje, delovanje političnih organizacij ter nastanek in delovanje domobranstva. Žarko Bizjak v članku Olše-vek v NOB na podlagi življenjepisov in pisnih izjav vuščunov opisuje širjenje narodnoosvobodilnega gibanja v vasi in njeni neposredni okolici, ki je doseula višek od poletja 1943 do poletja 1944. Marjan Masterl je v spomin okrožnemu tehniku Lojzetu Dež-manu napisal članek Tehnika Jošt, KULTURNI KOLEDAR KRANJ - Danes, v petek, 27. julija, bo v gradu Kieselstein od jutra do večera, od 9. do 19., ure tekel kulturni maraton pod naslovom "Za otroško radost". V galeriji Globus se z novimi deli predstavlja akad. slikar Henrik Marchel. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava starih grafičnih listov Alpski svet. V razstavnem salonu Dolik je odprta skupinska razstava likovnih del članov Relika iz Trbovelj in Dolika z Jesenic. DOVJE - Jutri, v soboto, 28. julija, bo ob 18. uri v kulturnem domu na Dovjem odprta razstava slik udeležencev planinske slikarske kolonije Vrata 90. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo od 9.30 do 17. ure KAMNIK - Sinoči, 26. julija, je bila v razstavišču Veronika v Kamniku odprta razstava akademskega slikarja Rajka Čubra. Razstava bo odprta do 18. avgusta. RADOVLJICA - V nedeljo, 29. julija, ob 20. uri bo v Lescah pred restavracijo Center (ob slabem vremenu pa v restavraciji) Večer s predicamim folklorno skupino KUD Triglav iz Srednje vasi v Bohinju. V nedeljo, 29. julija, ob 20.30 bo v okviru Festivala Radovljica 1990 v cerkvi koncert orglarja Franza Zebingerja, v torek, 31. julija, ob 20.30 pa bo v radovljiški graščini nastopil Kecskes Trio s sopranistko Martho Judit. V prostorih Ljubljanske banke so na ogled slike akad. slikarja Albina Polajnarja. BLED - V okviru prireditev 8. Mednarodne poletne akademije za staro glasbo Bled Antiqva 1990 bo v ponedeljek, 30. julija, ob 21. uri v cerkvici na otoku orglarski koncert Franza Zebingerja. V torek, 31. julija, ob 17. uri bo pod stopniščem Blejskega otoka svečana otvoritev festivala IDRIART Bled. Nastopili bodo Slovenski madrigalisti. Ob 19. uri bo koncert v otoški cerkvi, na katerem bosta poleg madrigalistov nastopila violinist Miha Pogačnik in čembalistka Elisa Freixo. Ob 20.30 bo ponovitev koncerta. ŠKOFJA LOKA - Danes zvečer, 27. julija, ob 19. uri bo na Mestnem trgu v Škofji Loki nastopila folklorna skupina iz Ha-arlema na Nizozemskem. V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je na ogled razstava likovnih del akad. slikarke Jasne Kozar - Hutheesing. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Stalna galerijska zbirka. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava o delu koroškega bukov-nika Andreja Šustra Drabosnjaka. NASTOP NIZOZEMSKE FOLKLORNE SKUPINE Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka nam je sporočila, da bo v petek, 27. 7. 1990, ob 19. uri na Mestnem trgu v Škofji Loki, imela nastop folklorna skupina iz Haarlema na Nizozemskem. Predstavili bodo nizozemske, slovenske in srbske ljudske plese, program pa bo trajal dve uri in pol. Nastop je organiziran v okviru škofjeloških poletnih večerov in to bo druga prireditev le-teh, Pripravila pa sta ga Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka in Turistično društvo Škofja Loka. Prireditev je povezana tudi z otvoritvijo prenovljenih prostorov turističnega društva. Vljudno vas vabijo na ogled te prireditve, ki se je bodo udeležili tudi gostje slovenske izseljenske matice. • M. C. ki je bila v Zgornji Kokri. Opisal je njeno delovanje do uničenja januarja 1945 in pomen ciklostilnega liska. Janko Osel govori o Vogljah v prvem lelu narodnoosvobodilnega gibanja. Vladimir Žumer pa o Vo-klem v narodnoosvobodilnem gibanju 1941 do 1945. Avtor poudarja aktivno sodelovanje prebivalstva z OF in partizanskim gibanjem do spomladi 1944 ter velike spremembe po ustanovitvi domobranske postojanke v Voklem. julija 1944. Posebno poglavje v zborniku predstavljajo članki s področja družbenih dejavnosti. Franc Lebar nas ob spoznanju, da je izobrazba zaposlenih tesno povezana z razvitostjo gospodarstva, seznanjanja z razvojem srednje šole Iskra in njenem pomenu in vplivu na posodobitev učnih procesov, Pomembno kulturno pedagoško vrednoto v Kranju predstavlja kranjska glasbena šola. ki je lansko leto praznovala 80-letnico. O nastanku in delovanju, uspehih in prenekatenh težavah šole. ki se je razvila v moderno glasbeno ustanovo, nas seznanja prispevek, ki ga je napisal Peter Škerjanc. Šolstvo v Šenčurju in okolici do leta 1945 je obdelal Jože Ciperle. Šolska dejavnost v Šenčurju je stara, saj segajo začetki pouka že v konec 18 stoletja. Prispevek nas podrobno seznani s kadrovskim, prostorskim in učnim uspehom osnovnih šol v Šenčurju. Voklem in na Olševku. Dr. Mario Kocjančič je napisal prispevek Zdravstveno varstvo in zdravstveno stanje v Kranju. Čire za nadaljevanje prispevkov o zdravstveni problema! iki. ki jih je avtor objav il že v prejšnjih zbornikih. Po začetnem poglavju ki podaja tibinjt in Strukturo kranjskega prebivalstva, je zgoščeno opisan hisiorial kranjskih" zdravstvenih ustanov vse do leta 1936. ko so v Kranju odprli Zdravstveni dom. Ob koncu je avtor nakazal še predloge in možnosti za izboljšanje zdravstsenega stanja kranjskih občanov. Kranj se ponaša tudi s precejšnjim številom vrhunskih športnikov. Razmere v kranjskem vrhunskem športu v zadnjih letih je po posameznih panogah temeljilo obdelal Borut Far-čnik. Obsežen del prispevka je namenjen tudi kranjski športni rekreaciji. Povsem na koncu zbornika je Janez Kopač prispeval dokaj obsežen kronološki pregled dogodkov v kranjski občini v letih 1986 do 1989 in to iz vseh področij, od političnega preko gospodarskega, do kulturnega in športnega. Za zaključek lahko poudarimo, da je zbornik zelo pester, da prinaša obilo novega gradiva iz številnih področij in da odpira tudi nova vprašanja. Na ta način se uvršča Kranj med mesta, ki uspešno nadaljujejo SVOJO zgodovinopisno tradicijo. Majda Žontar TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA GLAS 6. STRAN TELEVIZIJA, RADIO, PODLISTEK Petek, 27. julija 1990 TVSPORED PETEK 27. julija 9.00 TV mozaik 9 00 Spored za otroke m mlade 9.25 Delfin Flipper 9 50 Boj za obstanek 10.15 Napadalnost in razdiral-nost: Družina in nasilje, izbor oddaia TV SA 11.40 Video strani 15 35 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 TV mozaik Safari v mestu poljudnoznanstvena serija 18.40 Spored za otroke in mlade, Pet prijateljev, angleška nanizanka 19.05 EP Video strani 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 19 50 Vreme 19.54 Zrcalo tedna 20 15 Rumena reka, japonsko-ki tajska dokumentarna nadaljevanka 21.10 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 21.55 TV dnevnik 22.15 Poletna noč Dragi John Upor obešencev, španska nadaljevanka, To je ljubezen, angleška nanizanka 0 20 Video strani 2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.05 Ansambel Jožeta Burnika, ponovitev 19 30 TV dnevnik 2000 Koncert moskovskega državnega orkestra 21.00 Skupščinska kronika 2130 Satelitski programi _TV Zagreb 9.50 TV koledar 10 00 Francoščina, ponovitev 10.30 Risanka 1100 Poročila 11 05 Poletni program 14 35 Poletni program 15 30 TV dnevnik 15.50 Program plus, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.20 Številke in črke 18.40 Poročila za goste iz tuiine 18.45 Noro, norejše, norišnica, humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.00 V Citvju, angleška nadaljevanka 21 00 Mesec sije. shovv program 21.45 TV dnevnik 22 05 Kronika dubrovniških pole- tnih prireditev 23.05 Poročila za goste iz tujine 23 10 Program plus. nočni pro- gram 1.20 Extra program plus 3.25 Poročila SOBOTA 28. julija 8.50 Video strani 9 00 Spored za otroke in mlade Radovedni Taček. Medved 9 20 Zlata ptica: Car in lončar 9 30 Moja družina in ostale ži vali, angleška serija 10 25 Zgodbe iz školjke 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč 18 00 TV dnevnik 18 05 Poslovne informacije 18 10 Iz tujih kuhinj 18.40 Spored za otroke m mlade: Cvetlične zgodbe 19.10 Risanka 19.20 TVokno 1930 TV dnevnik 19.54 Utrip 20.15 Žrebanje3x3 20 20 Zmagovalec, francoski film 22.35 TV dnevnik 23 00 Poletna noč Dragi John, ameriška nadaljevanka Upor obešencev, španska nad. Rožnata nanizanka, franc. nanizanka 1.05 Video strani 2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi 19 00 Danes skupaj, oddaja TV TG 19.30 TV dnevnik 20.00 G. Bisset: Carmen 22.15 TV Feljton 23 30 Satelitski programi - poskusni prenosi TV Zagreb 920 TV koledar 9.30 Čebelica Maja, risanka 10 00 Program plus, ponovitev 12.15 Vrtnice so za bogate, ameriška nadaljevanka 13.00 Svetnik, ameriška nanizanka 14.40 Ciklus filmov po delih M. Tvvaina: Življenje na Mis- sissiptju 16 55 Sedmi čut 17.05 TV dnevnik 17.20 Hrvaški pisatelji na ekranu - M. Krleža, Pot v raj 19.10 Risanka 20 00 Igrani film 22 40 Poročila za goste iz tujine 23.45 Program plus, nočni program 2 55 Poročila NEDELJA 29. julija 9.40 Video strani 9.50 Živ žav 11.05 Zgodbe iz mest: Sarajevo 11 35 Čez tri gore... 12.00 Kmetijska oddaja HTV 13 00 Video strani 15 50 Praški Panoptikum, češko slovaška nanizanka 17.10 Yellowstone Kellv, ameriški film 18.40 Panda, oddaja sečuanske TV 19.05 Risanka 19 30 TV Dnevnik 2 19.50 Vreme 20.00 Mile Popovski: Vikend za mrliče, nadaljevanka TV Skopje 20.45 Zdravo 22.30 TV dnevnik 22 45 Video strani __2, program TV Ljubljana 10 00 Oddaja za JLA 19 30 TV dnevnik 2000 Razglednice mest, angle ška dokumentarna serija 20.50 Dokumentarec meseca 21.35 Triatlon Alpe Jadran 22.25 Dirke Formule 1 _1. program TV Zagreb 9.20 Poročila 9.30 Tarzan, risana serija 9.55 Nedeljsko dopoldne za otroke 10.55 Kmetijska oddaja 11.55 Veliko zborovanje na Koza ri 13.00 Nevarni zaliv, kanadska nadaljevanka 14.00 Nedeljsko popoldne 16.10 Custeaujevo ponovno odkrivanje sveta, angleška dokumentarna serija 17.05 Cilj, ameriški film 18 45 Tarzan, risana serija 19.10 TV Sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Vrnitev Arsena Lupina, francoska nanizanka 21.05 Duško Gojkovič in plesni orkester RTV Sarajevo 21.35 TV dnevnik 21.55 Športni pregled 22 25 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.30 Program plus, nočni program 040 Poročila PONEDELJEK _30. julija 9.00 Spored za otroke in mlade 9.15 AJice in njena druščina, ameriška nanizanka 9.35 Utrip 10.30 Video strani 14.05 Videč strani 14.15 Zdravo, ponovitev 15.55 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18 10 TV mozaik 18.40 Spored za otroke in mlade 18.50 Cvetlične zgodbe 1910 Risanka 19 20 TVokno 19 30 TV Dnevnik 2 19.50 Vreme 20 00 Snežana Gnjidič: Poletje 22.25 Poletna noč Dragi John, ameriška nadaljevanka Upor ubežencev, španska nadaljevanka To je ljubezen ameriška nanizanka 0 30 Video strani __2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi 19.05 Stare obrti, izobraževalna oddaja TV Sarajevo 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 21.10 Kavarna, ponovitev 22.05 Po sledeh napredka 22 35 Igre brez meja _1. program TV Zagreb 9.50 TV koledar 10.00 Francoščina, ponovitev 10.30 Risanke 11.05 Poletni program 15.15 Goranove zgodbe 15 50 Program plus, ponovitev 18.00 Poročila 18 05 TV koledar 18.20 Številke in črke 18.40 Informativna oddaia za go ste iz tujine 18.45 Sidney Johnson, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19 30 TV dnevnik 2 20.05 Opravljanje, angleška TV drama 21.35 Zunanja politika 22.05 TV dnevnik 3 22.25 Poročila za goste iz tujine 22.30 Program plus Traffic, serijski film Cheers humoristična serija Hitra proga 0.40 Poročila TOREK 31. julija 9.00 Mozaik, spored za otroke in mlade 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade 19.05 EP video strani 19 10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Vreme 20 00 Zadeva Franchise, angle ška nadaljevanka 21.00 Jazz festival Montreux '89 22.00 TV dnevnik 22.25 Poletna noč Dragi John, ameriška nadaljevanka, Polnočni klici, ameriška nad , To je ljubezen, ameriška nanizanka 0.30 Video strani _2, program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi 19.00 Mednarodni festival pevskih zborov 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.55 Žrebanje lota 21 00 Preteklost v sedanjosti 21.40 Dubrovniške poletne prire ditve, prenos 9.50 10.30 11.00 11.05 14 30 15 00 15 50 18.00 18.05 18.20 18.40 1845 19 15 19.30 20.00 20.05 21.10 22.10 22.30 2235 050 1. program TV Zagreb TV koledar Risanke Poročila Poletni program Voda in življenje Oddaja za otroke Program plus Poročila TV koledar številke in črke Poročila za goste iz tujine Znanost Risanka TV Dnevnik Žrebanje lota Moia poslednja sanja, francoska nadaljevanka Kontaktni magazin TV dnevnik 3 Poročila za goste iz tujine Program plus Midva humoristična serija, Traffik Poročila SREDA 1. avgusta I 9 00 Spored za otroke in mlade Kk&G in njena druščina i 15.45 Video strani 15 55 Poletna noč, ponovitev na daljevank 18.00 TV Dnevnik 1 18.10 TV Mozaik 18 35 Spored za otroke in mlade 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19 30 TV Dnevnik 2 19 50 Vreme 20 00 Film tedna: Samo denar, ameriški film 22.00 TV dnevnik 22 20 Poletna noč Dragi John, ameriška na daljevanka, Polnočni klici, ameriška nadaljevanka To je ljubezen, angleška nanizanka 0.25 Video strani _2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Iz tujih kuhinj: Pakistan, izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 20 00 Glasbeni večer 21.30 Svet poroča _1. program TV Zagreb 9.50 TV Koledar 10.30 Risanke 11.05 Poletni program 13.05 Poletni program, Elizabetin dvor, serijski film 15.25 Benji, Sax in mali princ, otroška serija 15.50 Program plus ponovitev I 18.00 Poročila j 18.00 TV dnevnik : 18 05 TV koledar ! 18.20 Številke in črke, kviz j 18.40 Poročila za goste iz tujine j 18 45 Kruševo med preteklostjo in prihodnjostjo ; 19.15 Risanka i 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Saksofonisti, francoski film 23.15 Poročila za goste iz tujine 23.20 Program plus 1 30 Poročila ČETRTEK 2. avgusta 9.00 Spored za otroke in mlade: Grizli Adams 9.25 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 1 18.10 TV mozaik 18.40 Spored za otroke in mlade Čudežna leta, ameriška nanizanka 1910 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Vreme 20.00 E. Waugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka 21.00 Osmi dan 22 05 TV dnevnik 3 22.25 Poletna noč 0.30 Video strani i _2. program TV Ljubjjafjg j 17.00 Satelitski programi - P0' skusni prenosi 19.30 TV dnevnik ! 20.00 Boj za obstanek j 20.25 Napadalnost in razdira1' nost izobraževalna oddaji 20 55 Prva bojna črta, oddaja ° AIDSU I 21.35 Naj zaigrajo tamburice SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV TREH DEŽEL V NEDELJO, 29. julija 1990 ob 10.30 v KRANJU V NEDELJO, 29. julija.ob 16. uri OB PLANŠARSKEM JEZERU NA JEZERSKEM SODELUJEJO ORKESTRI: - FIUMICELL0 (Furlanija-Julijska krajina) - ŽELEZNA KAPLA (Koroška) - KRANJ (Gorenjska) POKROVITELJ SREČANJA & ŽIVILA. KRANJ MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela Igorja Za kmeta in za komunizem Toda takoj po prvih medklicih in vprašanjih so nas obkrožili otožniki in nam rekli, naj gremo z njimi, ker motimo javni red, in sicer mirno in zlepa; v nasprotnem primeru nas bodo odvedli s silo in vklenjene. Zato smo mirno odšli na postajo, ki je bila na griču nad cerkvijo (na Kupčovšu). Odvedli so mene, brata Janeza in Marjenetovega Toneta iz Žabje vasi, ki je bil po poklicu krojaški pomočnik in član Sokola. Iz dejavnosti za našega opozicijskega kandidat se spominjam tudi neprijetnega dogodka, ob katerem mi je še danes grenko pri srcu. Bil sem hlapec pri gostilničarki in trgovki Marjanci Grošelj v Javorjah. Ta je imela tudi mlekarno in predelovalnico malin v malinovec znamke Blegoš, ki je bil zelo kvaliteten in zares naraven. Čajno maslo Ratitovec je redno dobavljala v mlekarno Josi-pinc Janežič, ki je bila na Poljanski cesti v Ljubljani, malinovec pa raznim hotelom in gostilnam na območju Škofje Loke, Kranja in Ljubljane. Neko nedeljsko popoldne mi je naročila, naj odpeljem \ Poljane v gositlno na Vidmu, ki jo je imel \ zakupu Jože Tavčar, malinovec za več odjemalcev in pa čajno maslo /;i Jane-žičevo, ki ga bo naslednje jutro oddala na avtobus domača natakarica. Tedaj sem na Vidmu dobil vrsto somišljenikov in agitatorjev za našega kandidata, med njimi je bil tudi njegov namestnik Brdar iz Vinharjev. Pogovarjali smo se o propagandnem delu. Izročen mi je bil tudi šop propagandnih letakov za našega kandidata, ki naj bi jih razdelil med volilce. Ko sem se vrnil v Javorje, je okrog mize v gostilni sedelo šest ali sedem uglednih kmetov iz tamkajšnjega okolja. Med njimi so bili Alojz Božnar. po domače Polenšk iz Dolenčic, Tone Možina, po domače Degern ali Zamuda (imel je dve kmetiji), prav tako iz Dolenčic, Janez Gartner, po domače Mežnar iz Jarč-jega brda, in Tomaž Demšar, po domače Zgajnar iz Zaprevala. ter še nekaj drugih, katerih imen se ne spominjam več. Ker so bili sami ugledni kmetje, sem menil, da lahko prek njih dobim nekatere volivce za našega kandidata. Razdelil sem jim letake in jim razlagal, kako se bosta zavzemala za pravilno reševanje kmečkih problemov in za njihove interese kandidat, ki je kmečki sin, povrhu pa še pravnik, in bo kot tak /nal postaviti besedo na pravo mesto, enako tudi njegov namestnik Janez Pe-ternel, Brdar iz Vinharjev, ki je bil znan kot zelo razgledan in napreden kmet. Moje razlaganje je kmalu prekinil Lojze Bo/nar. češ: "Kaj ga poslušate, en hlapec, pijancev sin, nas kmetov nc bo učil, kako in koga naj volimo." V meni je zaradi te žaljivke zavrelo, vendar sem mu še vedno mirno dejal: "Zakaj me žališ, saj ti nisem nič naredil, le svoje misli o volitvah in kandidatu razlagam; če se ne strinjaš z menoj, pove svoje mnenje. Rečem ti le, da ne ponovi svoje žaljivke!" Kljub opominu je svojo prejšnje besede ponovil. Od jeze in žalosti so mi solze /alile oči. Skočil sem k nji-mu in mu orimazal dve klofuti. Potem so preostali stopili k meni, me zgrabili in mirili, da se nisem šc bol j ra/hesnel. Ko seje začel Polenšk nekaj ujedati, sla mu Mežnar in Zgajnar svetovala. naj bo tiho in naj me ne draži in žali. Rekla sta mu, da bi na % jem mestu tudi onadva na tako žaljivko enako reagirala. G0SP? dinja me je seveda zaradi mojega ravnanja kregala. Dejal sorrj J; če ji ni prav, da dajem odpoved, ker se nikomur ne pustim ža'1 S tem se je zadeva končala in jaz sem skušal vse pozabiti Ko sem čez nekaj dni srečal Polenška, sem ga vljudno zdravil, kakor da med nama ni bilo nobenega prepira in /am« On mi je lepo odgovoril in mi začel nekaj pripovedovati. S terrUj hotel pokazati, naj neljubo zadevo pokopljeva. In res sva se tedaj naprej ob srečanjih normalno pogovarjala in vsak'zasoSj šala pozabili neprijetno zadevo. Ob koncu naj omenim,še to. so na tedanjih volitvah v občini Javorje samo štirje volivci < vali za dr. Lojzeta Hartmana, in sicer Janez Vizjak, Cuniov ' Murav, ki je bil udeleženec oktobrske revolucije, in njegov M Jurij, po domače Bajtar iz Javorij, Jože Peternel, Bošticev. p1^ tako iz Javorjev ter Vrbanica iz Zaprevala. tamkajšnji bajtar in dar po poklicu. Volitve pa so bile videti takole: Ko si prišel na volišče, je v, lilni odbor ugotovil, ali je volivec vpisan v volilni imenik. Na'0! vsakega na kratko poučil, kako se glasuje. Volitve so bile ja?^ Tisti, ki smo glasovali za opozicijskega kandidata, smo rnorali glasovanju povedati tole: "Glasujem za listo dr. Vladimira1 ly čka, za kandidata dr. Lojzeta Hartmana." Tisti, ki so glasovanj uradnega kandidata pa so rekli: "Glasujem za listo JRZ, za K*, didata Janeza Dolenca." Z menoj in bratom Janezom je prišlo volišče več fantov iz moje rojstne vasi Delnice. Vsi so volili oP /icijskega kandidata, tudi tisti, katerih starši oziroma družin* \ bili privrženci JRZ. loje zelo presenetilo tedanjega poljan«^ /upnika Mateja Tavčarja, kije bil v volilnem odboru, mislllH? lo, da je bil njegov predsednik. Ta je pred volitvami hodil poV seh in vneto propagiral za kandidata na listi JRZ, to je /,i pr° sorja Janeza Dolenca. j. Kljub javnemu glasovnaju je Mačkova lista v Poljanah d° ki veliko glasov, le nekaj manj kol lista JRZ. Petek, 27. julija 1990 SPOREDI, KRIŽANKA 7. STRAN (g®m®SSoIJ©IEHGLAS RADIO TOREK, 31. julija: PETEK, 27. julija: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 9 05 Glasbena matineja -11 05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila - na današnji dan - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Studio ob 17.00 in glasba -18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu -23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glas ba SOBOTA, 28. julija: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori - 10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano •n priljubljeno 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe -23.05 Literarni nokturno 23.15-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 29. julija: Prvi program 5-00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska igra za otroke -9-05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16 00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.05 Priljubljene operne me-'odije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba PONEDELJEK, 30. julija: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 7.00 Druga jutranja kronika -Gia . lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informaci-Je. gospodarstvo, glasba - 11.05 •zbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba 17 00 Studio ob 17. in gla ;lia 18 05 Pihalne godbe vam igrajo 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) " 21.05 Zaplešite z nami - 23 05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program, glasba Združena lesna industrija Tržič p.o. Ste Marie aux Mineš 9 nudi zaradi preselitve obrata tapetništva, poslovne prostore in funkcionalno zemljišče v Križah pri Tržiču, ki je primerno za trgovino, proizvodnjo, drobno gospodarstvo in sicer: funkcionalno stavbno zemljišče: 2.849 m2 proizvodni in pomožni prostori: - kletna etaža (netto) 98,50 nr - pritličje (netto) 374,41 nr - nadstropje (netto) 328,33 nr - mansarda (netto) 41,63 nr - podstrešje (netto) 42,04 nr prizidek v jeklu: 183,40 nv Vse potrebne informacije dobite na sedežu podjetja po telefonu 064/50-440 splošni sektor, 064/50-496 direktor, 064/50-469 komericala. Ogled omenjenih poslovnih prostorov je možen vsak delovni dan od 6. do 14. ure. Pisne ponudbe bomo sprejemali do 10. avgusta 1990. Obstaja tudi možnost kreditiranja. Nagradna križanka sitev pre|šn|e križanke, vodoravno: ekonom, jugo, pire, panika, Anatolija, Iračan, Sibita, ap, '■ne, Gonars, nova, ee, kopito, milo, prota, eni, Manila, Siko-^ora, paravan, Izabela, park, m, Jerala, past, peko, am, ka-varna, Arran, bar, lantana, Ilir, reš. stvari, mel, maun, Stenlor, stalaktiti, niala, točaj, Ikar, Akron Izžrebali smo: prva nagrada "rigita Langerholc. Podlubnik 335, Škofja Loka; druga nagrada Dejan Kokalj. Jezersko 102 b m tri tretje nagrade Slavka Ži- Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Danes smo izbrali - 12 10 Pojemo in godemo - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.02 Znanje za jutri - 17.00 Znano in priljubljeno - 18.05 Za ljubitelje iahke glasbe - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.35 Minute za ... - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba SREDA, 1. avgusta: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki -15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - ČETRTEK, 2. avgusta: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.05 Glasbena matineja - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna gias-ba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno 23 15-4.30 Nočni program, glasba KINO KRANJ CENTER 27. julija angl. fant. kom. PUSTO- j LOVŠCINE BARONA MUNCHA-USNA ob 17. in 19. uri 28. julija i angl. fant. kom. PUSTOLOVŠCI-NA BARONA MUNCHAUSNA ob j 17. uri, predprem. amer. akcij. , kom. BOGOVI SO PADLI NA i GLAVO II. ob 19. in 21. uri 29. julija angl. fant. kom. PUSTOLOV- I SČINE BARONA MUNCHAU-SNA ob 17. in 19. uri, prem. i amer. barv. srhlj. GROZLJIVE SANJE ob 21. uri 30. julija amer. akcij, melodrama STARI GRIN- GO ob 17., 19. in 21. uri 31. julija amer. akcij, melodrama STARI GRINGO ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ONA TO DELA NAJBOLJŠE ob 21. uri 1. avgusta amer. barv. srhlj. MOJA SOSEDA JA VAMPIRKA ob 17. in 19. uri, prem. nem. trda erot. LOLITA CALL GIRL ob 21. uri 2. avgusta amer. barv. srhlj. MOJA SOSEDA JE VAMPIRKA ob 17. in 19. uri, nem. trda erot. LOLITA -CALL GIRL ob 21. uri Letni kino: Grad Kieselstein 27. julija predprem. amer. akcij, kom. BOGOVI SO PADLI NA GLAVO II. ob 21.30 uri _ŽELEZAR_ 27. julija prem. amer. akcij, melodrame STARI GRINGO ob 18. in 20. uri 28. julija amer. akcij, melodrama STARI GRINGO ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. ZELO NEZVESTA ŽENA ob 21. uri 29. julija predprem. amer. akcij, kom. BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 17., 19. in 21. uri 30. julija amer. pust. film BATMAN ob 18. in 20. uri 31. julija Ni kino-predstav! 1. avgusta amer. kom. DVOJČKA ob 18. in 20. uri 2. avgusta amer. akcij, film MOŽ NA BEGU ob 18. uri, prem. amer. trde erot. ONA TO DELA NAJBOLJŠE ob 20. uri _DUPLICA_ 27. julija amer. pust film BATMAN ob 18. uri, amer. trda erot. PREGREŠNA NUNA ob 20. uri 28. julija amer. akcij, film MOŽ NA BEGU ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. srhlj. GROZLJIVE SANJE ob 21. uri 29. julija amer. fant. kom. VELIKI ob 17. in 19. uri, prem. nem. trde erot. LOLITA -CALL GIRL ob 21. uri 30. julija Ni kinopredstav! 31. julija amer. kom. ZALJUBUENI POROTNIK ob 20. uri 1. avgusta hongkon. pust. film NEPREMAGLJIVI JUNAK ob 18. in 20. uri 2. avgusta amer. akcij. krim. film SMRTONOSNA IGRA ob 20. uri _KOMENDA 27. julija amer. akcij, film MOŽ NA BEGU ob 20. uri _ČEŠNJICA_ 27. julija amer. akcij. krim. film SMRTONOSNA IGRA ob 20. uri _LAZE_ 27. julija amer. barv. srhlj. GROZLJIVE SANJE ob 20. uri bert, Komenskega 4, Kranj; Iztok Jesenko, Dežmanova 6, škofja Loka in Milica Bizjak. Cankaneva 16, Radovljica. Čestitamo! Za današnjo križanko razpisuje mo naslednje nagrade: 1 nagrada: 300 din 2 ngrada: 200 din Tri irelje nagrade po 150 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 1. avgusta, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pija-deja 1, 64000 Kranj, (za nagradno križanko) VVSEH TRGOVINAH EMONE KMETIJSKE ZADRUGE od 16. 7. dalje VELIKO ZNIŽANJE • TRAKTORJEV 30 % • KMETIJSKIH STROJEV in OPREME 10-20% • GRADBENI MATERIAL 25 % -TRGOVINE V KAMNIKU, KOMENDI IN LUKOVICI odprte N0N-ST0P od 7,-19. ure in v SOBOTO 7.-12. ure - TRGOVINE V MORAVČAH in DOMŽALAH odprte od 7. -14.30 ure ob PONEDELJKIH in ČETRTKIH od 7.-17. ure, SOBOTA od 7. -12. ure -TRGOVINA ČRNUČE VSAK DAN od 7. -14.30, SOBOTA 7. -12 ure - TRGOVINA VRTIČKAR DOMŽALE VSAK DAN od 9.-18.30, SOBOTA 8.-12. ure KRANJSKA GORA 27. julija amer. barv. srhlj. MOJA SOSEDA JE VAMPIRKA ob 18. uri _DOVJE___ 30. julija amer. pust. film BATMAN ob 19.30 uri ŽELEZNIKI 27. julija amer. drama ROJEN 4. JULIJA ob 19. uri 28. julija amer. trda erot. VONJ GOLEGA TELESA ob 20.30 uri 29. julija amer. kom. PORKYJEVE VRAGOLIJE ob 19. uri 1. avgusta amer. kom DRAGA POMANJŠAL SEM OTROKE ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA 27. julija amer. kom. PORKVJEVE VRAGOLIJE ob 18 30 in 20.30 uri 28. julija amer. drama ROJEN 4. JULIJA ob 18.30 in 20.30 uri 29. julija amer. drama ROJEN 4. JULIJA ob 18.30 in 20.30 uri 31. julija amer. horror FANATIKI ZLA ob 20.30 uri 1. avgusta amer. horror FANATIKI ZLA ob 18.30 in 20.30 uri 2. avgusta amer. melodrama DEVET NOČI IN POL ob 20.30 uri kovinOtehna BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE Ekran 51 cm 99 kanalov daljinsko upravljanje &r V V PRODAJI PONOVNO NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE POLJANE 27. julija amer. trda erot. VONJ GOLEGA TELESA ob 20. uri 29. julija amer. kom. DRAGA POMANJŠAL SEM OTROKE ob 18. uri RADOVLJICA 27. julija hongkon. akcij, film OBRAČUN V HONGKONGU ob 20. uri 28. julija amer. akcij, film KARATE POLICAJ ob 18. uri, hongkon. akcij, film OBRAČUN V HONGKONGU ob 20 uri 29. julija avstral. barv. film POBESNELI MAKS ob 18. uri, amer. akcij, film KARATE POLICAJ ob 20. uri 30. julija Ni predstave! 31. julija hongkon. akcij, film OBRAČUN V HONGKONGU ob 20. uri 1. avgusta amer. akcij film KARATE POLICAJ ob 20 uri 2. avgusta amer. barv. grozlj ŽRELO IV. del. ob 20. BLED 27. julija Ni predstave! 28. julija amer. akcij, film BEBA DINOZAVER ob 18. in 20. uri 29. julija amer. zab. film POLICIJSKA AKADEMIJA II. del ob 18. uri. amer. grozlj. KNEZ TEME ob 20. uri 30. julija avstral. barv. film POBESNELI MAKS ob 20. uri 31. julija avstral. barv. film POBESNELI MAKS ob 20 uri 1. avgusta I hongkon. barv. film OBRAČUN V HONGKONGU ob 20 uri 2. avgu- i sta amer. akcij, film KARATE PO- , LICAJ ob 20. uri BOHINJ 28. julija amer. grozlj. KNEZ TE-ME ob 20. uri 29. julija amer. ak-! cij. film BEBA DINOZAVER ob j 20. uri 2. avgusta hongkon. akcij, i film OBRAČUN V HONGKONGU j ob 20. uri GORA V grCiji v tesaliji JUGOSL ŠAH VELE-MOJSTER IGUGA! EKSPONIRANJE (PRI FOTOGRAFU!; AV70M0B KRMILO TROPSKO DREVO ČRNI HRAST TISOČ KI LOGRAMOV LOJZE JOLINAR REKA.KI TEČE SKO Zl !NNS-BRUCK MORSKI SESALEC FOKA PORTUG POLITIK iANTONIO RAMALHOl VKNJl-ZENJE SVOBODEN KMET V FEVDALIZMU KEMIČNI ELEMENT SRBSKO MOŽ IME ANG ŠAH VE LEMOJSTER BOlGAR MOŽ IME ROMUNSKA DENARNA ENOTA NEKO ENO TA ZA DELO OSKAR NEDBAL PEVKA GABRSČEK MESTECE NA JUGU SICILIJE AVTOR KRIŽANKE R NOČ BREZREPA DVOŽIVKA ZNAK EPI LEPTIČNEGA NAPADA OSVEŽUJOČA PIJAČA EMIL ZATOPEK SLAVNI FINSKI TEKAČ NEM ILUSTR REVIJA IZDELOV GODAL IZ CREMONE VOJAŠKO POROČILO HRV PEVKA (MARUANA OTOČE K PR APADU VELIKO FINSKO JEZERO HRVAŠKI PESNIK IN ESEJIST IMUSA ANG FILM IGRALEC |STEWARTi NIZ GOZD LOG POLDNEVNIK SRB PiSEC KI ŽIVI IN DELA V LJUBLJANI LJUBU VELEBLAGOVNICA PEVOVO DJA KUNEJ MESTO V ROMUNIJI THOMAS EDISON MESTO V BELGUi (AALST) MESTO V ROMUNUI OTOK V ALEUTIH KRAJŠE IME BRAZILSKEGA VELEMESTA SLAVNOSTNA OBLEKA GREGOR NOVŠAK ITALU POMORŠČAK VESPUCCI BEOGRAJ IGRALKA RAS RDEČKA STA KOV! MESTO V IRANU IT PISEC ICARL0; REKA V NORMANDIJI LUKA NA PELJEŠCU FR SKLADATELJ ICHARLEC -FAUST-1 PORTUG TISKOVNA AGENCUA FR MESTO. ZNANO PO PREPROGAH IVAN MINATTI GOROVJE SAHARI lASBFNi OMEJEVANJE DOLOČITEV ZGO- RMJJE meje SRBSKI REŽISER I JOVAN I JAHALNA STEZA V CIRKUSU ZVER IZ RODU MAČ GLAS 8. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 27. julija 1990 NOVO PREDDVORU TRGOVINA ODPRTA GR0B0VŠEK TUDI OB NEDELJAH Cenjene stranke vabimo v svojo samopostrežno trgovino, kjer nudimo veliko izbiro blaga po konkurenčnih cenah Pivo Grand Union 7,90 din Vojvodinsko pivo Lav 6,50 din Olje Cekin 1/1 13,60 din Vina že od K,60 din dalje Čokolada že od 9.90 din dalje Domače salame, klobase IZREDNO UGODNA PRODAJA SLADKORJA (1 kg) po 9,50 DIN Vsak dan vam na svoji stojnici pred trgovino nudimo sveže sadje in zelenjavo -PREPRIČAJTE SE O NAŠI PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! - domplan kranj, p. o. podjetie za stanovanjsko m investicijske dejavnost ureianje prostora in naselil kran| c JLA 14 tel 064 24-440 p p 139 s® w min iiuMii.ni - VI T. -TTFr-r''Tr: Ob novi pošti na Planini II, v Kranju se pripravljamo na gradnjo poslovnih prostorov v pritličju in večjih stanovanj v mansardi. Površine lokalov bodo med 16 in 97 m2, stanovanja pa okoli 100 m2. Vse, ki vas nakup prostorov na tej lokaciji zanima, vabimo v našo prodajno službo v Kranju, Cesta JLA 14 ali pa nas pokličite po telefonu 064/24-440, int. 23. PReGLeo TRGOVSKIH IN USlU/NOSTNIH STORITEV NON - STOP tel.: 064/23-298 mladinska knjiga Maistrov trg 1 64000 Kranj K sodelovanju vabimo: - več terenskih komercialistov za območje Gorenjske (honorarna zaposlitev) - za prodajo na stojnici (študent ali dijak) v času počitnic. Interesenti naj se javijo v Mladinski knjigi PE Kranj, Maistrov trg I. ODPRLI SMO PRODAJALNO DISKONT PRI KOVAČU STARA LOKA 37 NUDIMO VAM ŽIVILA IN PIJAČE PO DISKONTNIH CENAH ODPRTO VSAK DAN . 9. - 11. - 14. - 20. SOBOTA: 8.-15. ORE NEDELJA: 8.-11.0RE HVALA ZA OBISK! (poleg festivalne dvorane) Vsak večer vas vabimo, da se ob dobri hrani zavrtite ob zvokih narodno zabavne glasbe Telefon: 77-577 Trgovina TON ŠPORT V Škofji Loki (pri hotelu Transturist) vam v poletnih mesecih nudi: - pestro ponudbo igrač za staro m mlado po najnižjih cenah (uvoz Italija) - avto radio, zvočnike vseh vrst ter kakovostno in hitro montažo (golf, Zastava, jugo, BMVV in ostala vozila) - servis el. opreme, avtoradijev, prenosni kasetarji, priključitve, čiščenje videorekorderjev in nastavitve tudi na domu -v komisiisko prodajo sprejemamo vse vrste el aparatov. - v naši videoteki si lahko izposodite preko 1000 filmov različnih žanrov Presnemavanje z mastrov za videoteke - fotokopiranje A4 in poman|ša-nie Canon PC 7 Vse dodatne informacije dobite po tel; {064)621-261 De!cvn" >sak im od 14, -iu. ure £300U) Od 9. - Vi Ui'« _ MOBI IKON TAKT d o o 64240 Radovljica Mošnie 8/a tel 064/79-941 64281 Mojstrana Triglavska 51 Tel 89-073 - montaža in prodaja VSEH VRST ALARMNIH NAPRAV (PR0TIVL0MNIH IN PROTIPOŽARNIH) ZA TRGOVINE, LOKALE. POSLOVNE PROSTORE, HIŠE IN STANOVANJA - IZDELAVA IN POVEZAVA EL. INŠTALACIJ TER SERVIS - TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV - PREVOZI GOTOVINE - KOMPLETNI PROGRAM ZAŠČITE AVTOMOBILOV TER VGRADNJA IN POPRAVILO AVTORADIJEV (Tel: 75-960) BREZPLAČNO SVETOVANJE, VSE INFORMACIJE DOBITE OD 8. - 18. URE. afena Mercator - Mlekarna Kranj, d.o.o. objavlja prosto delovno mesto POSLOVODJE PRODAJALNE - za nedoločen čas za poslovodska dela in prodajo mleka in mlečnih izdelkov v diskontni prodajalni v Mlekarni Kranj. Pogoji: trgovinski poslovodja ali komercialni tehnik z najmanj 2-letnimi delovnimi izkušnjami. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela ter dokazili o strokovnosti sprejemamo 8 dni po objavi. Naslov: Mercator - Mlekarna Kranj, d.o.o, Smledniška cesta 1, 64000 Kranj. KOLESARSKI KLUB SiOLUCL IATQJ\3 TELEFON 2\ 241 TELEKS 34-547 ŠKOFJELOŠKA 10 - 64000 KRANJ - YU ŽIRO RAČUN SDK KRANJ 51500-678-83814 Dne 28.7.1990 je v času od 17.30 do 20.30 ure dovoljena popolna zapora Trga revolucije, Gregočičeve ulice od Stritarjeve do Koroške ulice, Ljubljanske ceste od križišča s Savsko cesto in Koroške ceste od Ljubljanske ceste do Gimnazije. Dne 29. 7.1990 v času od 8.30 do 14. ure pa je dovoljena popolna zapora Koroške ceste od Ljubljanske ceste do Ceste JLA, Trga revolucije, Gregorčičeve ulice od Stritarjeve do Koroške ceste, Maistrovega trga, Prešernove ulice, Poštne ulice, Ceste 1. maja do križišča s Smledniško, Smledniške ceste, Savske ceste in Ljubljanske ceste. Poslovili smo se od MARJANA JERALA dolgoletnega najožjega sodelavca v vodstvu banke in člana izvršilnega odbora banke S svojim delom in osebnostjo nam bo ostal v trajnem spominu. LB — Gorenjska banka d. d., Kranj Kranj, 26. julija 1990 OBRTNO PODJETJE TRŽIČ p.o. Razpisna komisija pri Obrtnem podjetju Tržič, razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: - višješolska ali srednješolska izobrazba gradbene, lesne, ekonomske ali upravno-pravne smeri - 5 let ustreznih delovnih izkušenj v gospodarstvu - sposobnost vodenja - aktivno znanje enega tujega jezika (angleščina, nemščina) - predložiti mora program dela Mandat direktorja traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z oznako "ZA RAZPISNO KOMISIJO" naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Obrtno podjetje Tržič, Trg svobode 33, 64290 Tržič. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. JELOVICA Delavski svet podjetja Jelovica, lesna industrija, p.o. Škofja Loka, Kidričeva 58, razpisuje v skladu s statutom podjetja prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in dogovor-nostmi POMOČNIK DIREKTORJA PODJETJA ZA ORGANIZACIJO, INFORMACIJSKE SISTEME IN SPLOŠNE ZADEVE Kandidati morajo poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje - visoka strokovna izobrazba organizacijske, pravne, ekonomske ali druge družboslovne smeri - pet let delovnih izkušenj na področju vodenja organizacijsko, informacijskih in splošnih zadev Kandidata bomo na razpisano delovno mesto imenovali za štiri leta. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v osmih dneh pd dneva objave razpisa na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, z oznako "za razpis". Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po odločitvi delavskega sveta. gorenje Elektrostrojno podjetje, Ljubljana, Magistrova 1 Delavski svet Gorenje TI KI, d.o.o. razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA SEKTORJA EKONOMIKE Za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: - VIL ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, - 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Gorenje TI Kl, d.o.o.. Magistrova l, 61000 Ljubljana z oznako "za razpisno komisijo". Kandidate bomo obvestili o izbiri v roku 30 dni po sprejemu sklepa o izbiri. Prav tako objavljamo prosta dela in naloge VODJE KNJIGOVODSTVA Pogoj: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih, poskusno delo 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Gorenje TI KI Magistrova I, 61000 Ljubljana, I 5 dni od dneva objave. Milovan Vitezović AFORIZMI Živimo v najboljšem od vseh svetov, ker nimamo druge izbire. Le kako ne bi safari uspel, ko pa so ga priredili v živalskem vrtu! Posipali so z apnom. Pot je čista! Zapuščeni grobovi. Tudi nagrobniki so pokopani. Prazno glavo lahko vsak hip napolniš z bojno municijo. Zgodovina je učiteljica življenja. Šolnina se plačuje z glavami. Pamet, ki pristane na to, da je soljena, bo tudi sprožena. Pranje možganov se začne s polnjenjem ušes. Za medvede je zima samo sen. Pravica zmeraj zmaga, če jo zastopa močnejši. Politika in resnica gresta z roko v roki samo, kadar resnica služi politiki. Če ladja ne bi začela toniti, ne bi nikoli zvedeli, da so bile pri krmilu same podgane. Mislili smo, da nam utirajo najboljše poti, oni pa so le pazili, da si ne umažejo čevljev. Pozirali so za spomenike. Gospodarji puščav zaračunavajo gledanje fatamorgane. Svobodno povej, kar misliš. Kakor so se dogovorili! Že mogoče, da bo resnica zmagala - samo ne nad nami! Veter je ugoden - poščijmo se! Vsi za enega - evo me! Pametnejšemu se ne popušča. Tistim, ki jim dolgujemo svobodo, plačujemo dolg - s svobodo. Utišani imajo skupni jezik. Vse teče, dokler izvir ne presahne. Kdor računa na prijatelje, računa na prste, ali pa sploh ne zna računati. Humanost je rešiti človeka pred človekom. Biti realist? Kako grozljiv pesimizem! Šalo na stran - za črne dni. (Iz knjige "Srce me je otkucalo", BIGZ Beograd, 1989. Izbral in prevedel Edo Torkar) Urednikova beseda Današnje Odprte strani - zadnje pred enomesečnimi počitnicami - smo odprli problematiki gradu Brdo pri Kranju. Kaj bo s protokolarnim objektom in gozdovi okoli njega, je skušal raziskati Cveto Zaplotnik. Marija Volčjak je pripravila zanimiv zapis o hiši, ki jo greje zemlja, Vilma Stanovnik seje s slovenskim ministrom za turizem Ingom Pasem pogovarjala o (za poletje najbolj aktualni temi) turizmu. Kakšna bo slovenska policija, ko ne bo več ljudska milica pa lahko preberete v pogovoru Helene Jelovčanove s šefom slovenske policije, našim poljanskim rojakom, Pavletom Čelikom. Leopoldina Bogataj H. JELOVČAN Pavle Čelik, prvi mož slovenske policije Policija ima dovolj pristojnosti prevzem nadzora nad državno mejo. V Novi Gorici in Gornii Radgoni ga bo policija prevzela takoj, postopno pa bo v nje- Ljubljana, 25. julija - Lani sprejeta dopolnila k slovenski ustavi, letošnja deklaracija o suverenosti Slovenije in programske usmeritve republiške vlade pred-stavljajo okvir, v katerem se mora reorganizirati tudi milica, ki mora prilagoditi svojo organizacijo, način in oblike dela doseženi stopnji demokracije v naši republiki. Predvsem o potezah nove organiziranosti slovenske policije se je sukal pogovor z njenim prvim možem Pavletom Čelikom, sicer Gorenjcem, doma iz Volče pri Poljanah. »Temeljito bo treba pretehtati teritorialno organiziranost milice. V mislih imam ukinitev nekaterih oddelkov milice oziroma njihovo priključitev k občinskim postajam, kar bo bolj smotrno, saj so policisti bolje vodeni iz občinske postaje,« je dejal Pavle Čelik. »Druga sprememba, v bistvu gre le za oživitev prakse izpred desetletij, je ponovna vzpostavitev opazovalne službe v večjih mestih. Ko smo vzpostavljali sistem splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, smo t.i. mestne policiste ukinili. Pokazale so se katastrofalne posledice. Nikogar ni, ki bi nadzoroval življenje po ulicah, lokalih, preprečeval razna nasilna dejanja, pretepe.« ne roke prešla skrb za celotno Tretja plat reorganizacije bo slovensko državno mejo, od po besedah Pavleta Čelika Kopra do madžarske meje. To je evropska civilizacijska norma. Vojska se bo z meje rada ali nerada morala umakniti. Za policijo je edini problem ta, kako bo pridobila 500 novih policistov, ki bodo ob meji zamenjali 4000 graničarjev. Slovenska policija bo kmalu doživela tudi nekatere simbolične spremembe. Nove, privlačnejše in praktičnejše uniforme, nove oznake. Tudi ime "milica" bo šlo z novim zakonom na smetišče zgodovine, saj je to pojem bodisi za strankarsko (partijsko) oboroženo silo Nikjer na svetu ni policije, ki bi jo imeli vsi ljudje vedno radi. Ko policist človeku pomaga, je gospod policist, ko ga na cesti ustavi zaradi prehitre vožnje, ga taisti človek podcenjuje. Policija je namreč predvsem represivni organ, ki nastopi, ko so kršeni zakoni, priljubljenost si pridobiva z raznimi oblika- mi preventivnega svetovalnega deta.' in bodisi za prostovoljce. Podobno kot v drugih demokracijah bomo v Sloveniji imeli policijo. Koliko je sedanja policija svobodna oziroma pod vplivom (vladujočih) političnih strank? »Po zakonu o političnem združevanju, ki je začel veljati v začetku tega leta, je bil prehod iz skoraj obvezne strankarske (partijske) organiziranosti v nestrankarsko domala neboleč. Spremembo smo sprejeli kot normalno in lahko rečem, da v ničemer ni vplivala na našo moralo in delovno uspešnost,« je dejal Pavle Čelik. Poudarjate stroko. Je naša policija dovolj usposobljena, strokovna, da organizira po vzoru sodobnih evropskih policij? »Prenova izobraževanja oziroma usposabljanja je drugo področje, ki se prepleta z reorganizacijo naše policije in tudi s spremembami v celotnem slovenskem izobraževalnem sistemu. Na mizi imamo dva koncepta bodočega izobraževanja. Prvi je, da obdržimo in izboljšamo sedanji način odprte kadetske šole, s katere je možen prehod na univerzo, drugi je zahodnoevropski model zaprtih šol. ki jih univerze ne priznavajo. Tehtnica se še ni prevesila na nobeno "Ne smemo dovoliti, da bi katerakoli stranka ponovno prišla v policijo. Za zdaj tudi ne čutimo nobene take želje, pritiskov. Hočemo biti stroka, normalno pa je, da tudi policija rabi določene informacije o varnostnih razmerah v širšem in ožjem državnem prostoru." stran. Določene spremembe, zlasti po andragoški plati, bomo uvedli tudi pri strokovnem izpopolnjevanju oziroma preverjanju znanja policistov, ki morajo vsako leto opraviti izpit iz poznavanja zakonodaje. Ob tem bi omenil še eno pomembno nalogo: novo subkulturo policista, nove, korektne odnose znotraj same policije in odnose policista do občanov.« Glavni področji policijskega dela sta skrb za javni red in mir ter promet. Kako ocenjujete sedanje razmere? »Na področju javnega reda in miru smo v Sloveniji lahko koli-kortoliko zadovoljni tako glede posamičnih kot skupinskih kršitev. Računamo pa, da bo naraščalo nedovoljeno hazardiranje, da bo v vsesplošni večji brezposelnosti včasih težko opredeliti problem klateštva, domnevam, da bo porasla tudi ulična prosti- tucija, ki se je doslej zaprla v poslovne kroge.« Kaj pa promet, nesreče? »Mrtvih na cestah je letos manj kot lani, vendar se bojimo, da akcija - 10 % ne bo dala vidnejših rezultatov, ker je omejena zgolj na policijo in svet za preventivo, drugi pa se vanjo premalo zavestno in zavzeto vključujejo. Samo s kaznimi se števila nesreč ne da več zmanjševati. Akcija je objektivno omejena z gradnjo cest. Ceste so slabe, prav tako vozila, ljudje nimajo denarja, da bi kupovali nova. Lahko računam samo na več problemov v prometu kot na manj.« Kazni za prometne prekrške so popravljene, čeprav še vedno nižje kot v zahodni Evropi, prometni policisti želijo tudi večje pristojnosti pri samem kaznovanju. »Res želimo večjo pristojnost, da bi kršitelje lahko denarno kaznovali na mestu. Zdaj mora policist vsak večji prekršek prijaviti sodniku za prekrške, kjer se stvari dostikrat po nepotrebnem zapletajo in zavlačujejo. Sicer ima policija na drugih področjih dovolj pooblastil, večjih ne želimo.« Kriminalna kazniva deja naraščajo. Kako ste pripravi ni stopiti na prste vlomilce; n tatičem, tihotapcem? »Policija obravnava le mai ša kazniva dejanja, pri večjih vključuje kriminalistična žba, ki je za to delo Strokovi bolje usposobljena.« GLAS 10- STRAN Ludvik Zvonar, šef Servisa za protokolarne storitve Petek, 27. julija 1990 Pet« Turizem bi dajal več kot gozdovi V dolgoročni zasnovi razvoja Brda predvidevate velike naložbe, temeljito preureditev območja, sovlaga-nje mednarodne korporacije iz ZDA... Za kakšne na- črte gre? "Naš cilj je, da bi Brdo postalo meka jugoslovanskega in evropskega turizma. Za to imamo možnost in priložnost. Tuji partner je pripravljen vložiti za preureditev območja Brda več kot sto milijonov dolarjev, to je izrazil tudi v pismu o nameri. Organizirali bi se v mešano ali delniško družbo, v kateri bi Servis za protokolarne storitve zadržal večinski, 51-odstotni delež. Hotel Kokro bi preuredili v hotel zunaj kategorije z več kot tristo ležišči, z bazenom, savno, nočnim klubom in drugimi potrebnimi prostori in objekti, staro kasarno pa v depandanso hotela visoke B kategorije z najmanj 120 ležišči, zajtrkovalnico, poslovnimi prostori za upravo podjetja in garažami. Zgradili naj bi deset novih teniških igrišč, igrišči za golf (eno z devetimi in drugo z osemnajstimi luknjami) in filmski center z dvema večnamenskima studio, uredili park ob Gradu Brdo v botanični vrt Karla Zoisa, staro vrtnarijo pa obnovili za potrebe Centra za usposabljanje vodilnih delavcev v gospodarstvu Gospodarske zbornice Slovenije. V delniško družbo ali v mešano podjetje bi vključili grad, hotel, staro kasarno, rejski center, gospodarska poslopja in zemljišča na Brdu ter vilo Podrožnik z vsemi objekti in zemljišči. Drugi objekti (grad Strmol, grad Snežnik, vila Tartini, vila Triglav na Pokljuki, vila Jadranka...) bi še naprej ostali v okviru Servisa za protokolarne storitve." Ali mednarodna korporacija zagotavlja tudi goste in zaslužek? "Servis se ne odloča za sovla-ganje s tujim partnerjem samo zaradi denarja, ki bi ga potreboval za preureditev Brda v območje visokokakovostnega turizma, ampak predvsem zato, da bi dobili goste. Med njimi naj bi bilo 70 odstotkov Japoncev, 20 odstotkov Američanov, 10 odstotkov prostih zmogljivosti pa bi pustili, da bi jih zapolnile jugoslovanske agencije. Gostje bi bili pri nas po tri tedne, večino časa bi prebili na Brdu, sicer pa lahko tudi na Brionih." Bi bilo mogoče na Brdu uresničiti načrte tudi v primeru, če bi nova oblast odločila, da se zemljišča, ki jih je zajela zadnja širitev, vrnejo prejšnjim lastnikom? "Ni mogoče. Samo za golf igrišče, ki je pogoj, da bi bil tujec sploh pripravljen vlagati, potrebujemo 120 hektarov zemljišča, a še tega ne v kosu oz. strnjeni obliki." Mariborski borci so že pred leti predlagali, da bi brdske objekte prevzele posamezne turistične in druge organizacije, pa tudi sicer se je razmišljalo o tem, da bi ga ponudili kateremu od "turističnih velikanov". "Takšna rešitev ne pride v po-štev. Hotel gospodarsko ne more sam obstojati, prav tako ne rejski center in športni objekti. Rezidenca, če bi hotela biti samostojna, bi potrebovala na dan 3000 do 5000 mark državne podpore... V Kompasu so pred štirimi leti resda razmišljali, da bi prevzeli Brdo, vendar so od tega odstopili." Ali poznate stališče kranjske občine do Brda? "Pismo, ki so ga iz Kranja naslovili republiškemu izvršnemu svetu, poznam in ne izraža stališča občine, ampak mnenje predsednika skupščine in izvršnega sveta. Izvršni svet je problematiko sicer obravnaval, vendar pa, kot vem, na skupščini ni bilo sprejeto takšno stališče, kot je zapisano v pismu. Nenazadnje to tudi ni bistveno: lastnik območja Brda je republika Slovenije. Osrednji del, ki je pripadal knezu Pavlu, je bil nacionaliziran, vsa ostala zemljišča pa so bila kupljena ali zamenjana in jih zdaj ni mogoče preprosto vračati, kot predlaga kranjska občina, ampak jih lahko država le pioda prejšnjim lastnikom po enaki (revalorizirani) vrednosti, kot jih je kupila. Ne vem, po čem občina sodi, da na Brdu ni mogoče pričakovati uspešnega turizma brez nesorazmernih stroškov. Sprašujem se, ali bi mednarodna korporacija res bila pripravljena vlagati na Brdo, če se ne bi prej dobro prepričala v rentabilnost poslovanja." Kmetje pravijo, da ni več razlogov, da bi bila njihova nekdanja zemljišča, ki jih je zajela zadnja širitev, še naprej zemljišča "posebnega namena". Se strinjate z njimi? "Presoje o posebnem namenu ne gre iskati v protokolarnih dogodkih niti ne v moji oceni, ampak v tem, ali je ekonomsko bolj upravičeno, da se Brdo razkosa ali da ostane v takšni velikosti, kot je zdaj, in da se "usposobi" za visoki turizem, ki bi narodnemu gospodarstvu dajal več kot gozdovi. V Brdo so bila vložena velika sredstva, ki jih nihče nima pravico vreči proč samo zato, da bi izpolnil svoje predvolilne obljube. Čeprav bi kmetje dobili gozdove nazaj, bi se, vsaj zaenkrat, z njimi malo opomogli, saj jih je ve-trolom precej opustošil." Vladimir Mohorič, predsednik kranjskega izvršnega sveta: Ne gre za politično vpraša nje, ampak za poštenost "Vprašanje Brda je v kranjski občini aktualno že vse od zadnje širitve. Kmetje so dali zemljo v zamenjavo za drugo ali za odškodnino, v vsakem primeru pa so bili nezadovoljni. To sicer ni bilo javno povedano, vendar se je to govortlo med ljudmi, še posebej pa je bolelo kmete. Demos si je v svoji predvolilni politični dejavnosti, v kateri sam nisem sodeloval, postavil za cilj tudi vrnitev zemlje kmetom, ki jim je bila odvzeta ob širitivi Brda. V izvršnem svetu smo za takšno stališče Demosa in kmetov vedeli, vendar pa kakršnekoli akcije nismo začeli," je dejal Vladimir Mohorič, predsednik izvršnega sveta SO Kranj. Razpravo o lastninskih vprašanjih Brda so torej spodbudili drugi. "Ko je Servis za protokolarne storitve dal na republiški izvršni svet predlog za obravnavo programskih zasnov Brda in tujih vlaganj, je republiški resorni minister prosil za mnenje tudi kranjsko občino. V občini smo takšno stališče napisali, podpisala sva ga predsednik občinske skupščine Vitomir Gros, sprejel ga je izvršni svet, kasneje pa se je v razpravi o delegatskem vprašanju, ali nisva s predsednikom zlorabila pooblastila, pokazalo, daje tudi večina razpravljalcev odločnega mnenja, da je treba zemljišča vrniti prejšnjim lastnikom." In kakšno je to stališče? "Občina je zavzela stališče, da mora kompleks Brdo priti v upravljanje občine, pri čemer naj republika prispeva sredstva le za vzdrževanje tistega dela, ki je sodilo v Zoisovo lastnino in pomeni kulturno in naravno dediščino slovenskega naroda. Gozdove, ki so bili razlaščeni ali prisilno odvzeti, bi morali takoj vrniti prejšnjim lastnikom; vodstvo občine zato tudi ne namerava predlagati občinski skupščini kakršnihkoli drugačnih prostorskih načrtov. Sklepanje o gradu Strmol pa je še preuranjeno, ker je grad postal družbena lastnina z zaplembo, in je pričakovati, da bodo bivši lastniki oz. njihovi dediči zahtevali, da se jim vrne nazaj." Podobna stališča ste dobili tudi iz nekaterih krajevnih skupnosti in strank. "Prejeli smo stališča krajevnih skupnosti Predoslje, Suha in Bela, mnenje kranjskega odbora Slovenske demokratične zveze, vlogo s podpisi kmetov, ki zahtevajo razveljavitev pogodb, ker naj bi bile sklenjene pod psihološkim pritiskom, in razveljavitev odloka o razglasitvi njihovih gozdov za gozdove posebnega namena, ker naj bi posebni namen odpadel. Stališ- če vseh je enako: vrniti zemljišča prejšnjim lastnikom." V občini se zavzemate, da pride Brdo v upravljanje občine? "Ne gre za to, da bi bila občina lastnik, ampak predvsem zato, da območje Brdo postane del kranjske občine in da pride pod občinsko pristojnost. Zdaj ima posebni status, tako pa ne more biti. Posebni status se je kazal in se še kaže na različne načine, med drugim tudi s tem, da sta uslužbenca Brda hitreje prišla do telefonskega priključka, daje pri razdelitvi vode iz potoka Belica imelo prednost Brdo, da programska zasnova Brda predvideva bržkone tudi izjemno obravnavanje in prednost pri izdelavi prostorskih načrtov..." Poznate programsko zasnovo Brda, kaj sodite o njej? "Elaborat me ni prepričal v to, da bi naložbe prinesle ekonomski uspeh, predvsem pa se mi zdi nedopustno in neodgovorno, da bi za uspešen ali neuspešen turistični objekt tujcem prodajali slovensko zemljo, ki je bila na prisilen način odvzeta kmetom. Razlog, da so gozdovi še naprej posebnega namena, je odpadel, ne more pa zdaj biti sovlaganje in visoki turizem tisti razlog, ki bi še naprej opravičeval njihov posebni namen. Tu ne gre za politično vprašanje, tu gre za vprašanje poštenja. Kmetije morajo imeti poleg obdelovalne zemlje tudi gozd, prav je, da ga dobijo nazaj, čeprav bo marsikdo razočaran, ker bo dobil slabše, kot ima zdaj." • C. Zaplotnik Ko je oblast razglasila brdske gozdove za gozdove posebnega namena, je šlo za politično odločitev. Če bo nova oblast popravila krivico in jih vrnila prejšnjim lastnikom, bo tudi politična odločitev. V Servisu utemeljujete delovanje Brda z ekonomskimi razlogi... "Najhuje je, če se politika vtika v gospodarstvo. Takrat, ko se je širiio Brdo, ni bilo v redu in tudi zdaj ne bi bilo. Glavna presoja bi morala biti gospodarska. Če pa sodišče ali parlament ugotovi, da je bila odškodnina za gozdove premajhna, v kar sicer dvomim, potem je treba razliko doplačati ali vključiti nekdanje lastnike zemljišč kot delničarje." Novo republiško skupščino poznate, prav tako razmerje politične moči. Kateri interes, gospodarski ali politični, bo po vašem mnenju prevladal? "Še do nedavnega sem bil prepričan, da bo prevladal razum, zdaj tega ne morem več trditi. Če bo prevladal gospodarski interes, bo to zgolj naključje; sicer pa so se stranke zapletle tako daleč, da bo odločitev bržkone politična in da bodo spregledale tudi 100 milijonov dolarjev pa 450 novih delovnih mest..." Kakšna bo usoda Brda Brdo nasprotuje a občina pa razprdc Kranj, 25. julija - Je pismo o nameri mednarodne korporacije, da bi za preureditev Brda (in še nekaterih protokolarnih objektov) v "meko" visokokakovostnega turizma namenila več kot 100 milijonov dolarjev in si pridobila 49-odsto-tni delež na vsem brdskem premoženju le (zadnji) poskus, da bi Servis za protokolarne storitve Izvršnega sveta Republike Slovenije preprečil po njihovem mnenju najhujše -razkosanje Brda in vrnitev nekdaj prisilno odvzetih gozdov in obdelovalnih zemljišč prejšnjim lastnikom, kmetom in drugim s Suhe, Predoselj, Visokega, Breg* tc*, Britofa... ? Če Servis nasprotuje razkosanj^ °°-čina odločno proti, da bi slovensko zemlja «j'''° odvzeta kmetom, razprodajah tujcem, se je znal upreti ponemčevanju Triglav^ ^ki otok bi bilo veliko kupcev, če bi ga dali naP rej razlogi, da bi prodajali Brdo, se spraŠu)*ti*-jo stališče, da je treba odpraviti posebni sfa ift , Ijišča vrniti prejšnjim lastnikom. Ne saffto • Predlogi, mnenja, stališča.. Za posebni več razloga .V krajevni skupnosti Bela se ne vtikujejo v vprašanje, ali gre za razprodajo Brda tujcem ali ne in zato tudi vnaprej ne nasprotujejo uresničitvi načrtov, vendar to le pod pogojem, če je načrte mogoče uresničiti na zemljiščih, ki jih je kompleks Brdo zajemal pred zadnjo širitvijo in dokler se ne razrešijo lastninska vprašanja krivično odvzetih zemljišč. Ker menijo, da ni več razlogov, da bi bili to še naprej gozdovi "posebnega namena", predlagajo, da se vrnejo prejšnjim lastnikom. To utemeljujejo tudi s tem, da se namen ni je prodaja in zamenjava gozdov ob zadnji širitvi Brda izvajala pod pritiskom, ki se mu lastniki zemljišč v tedanjem Času zaradi groženj tudi niso upali upreti, in nenazadnje tudi s tem, da je slovenska demokratično izvoljena oblast sprejela moralno in materialno popravljanje krivic za enega glavnih ciljev. V krajevni skupnosti Predoslje predlagajo, da naj se gozdovi vrnejo bivšim lastnikom, ograja pa podre. Predlog utemeljujejo s tem, da gozdovi niso oskrbovani tako, kot bi morali biti, nastaja pa tudi velika škoda, ker je v kompleksu preveč divjadi. Srednje vasi je za 2138 kvadratnih metrov gozda drugega bonitetnega razreda dobil 17.916 dinarjev ali 8,38 dinarja za kvadratni meter. Ker je bila pogodba sklenjena 1. julija 1980, ko je bila vrednost marke 15,53 dinarja, pomeni, da je za kvadratni meter prejel le nekaj več kot pol marke. Današnje cene so precej višje. Poklicali smo dva strokovnjaka, ki dokaj dobro poznata stanje brdskih gozdov, in zvedeli: od prvega, da Je za (kva so s reali druj; taks cena kot Pou< ni p. gozc odšk v pr narj; Kmet Janez Kalan s Suhe: Zemlje nismo' pr Za današnje čase skromna odškodnina Republiški izvršni svet (zastopal gaje predsednik administrativne komisije Martin Košir) je z lastniki zemljišč, ki jih je zajela zadnja širitev, sklenil ustrezne kupoprodajne in menjalne pogodbe. Lastniki, ki so se odločili za prodajo, so prejeli odškodnino, ki naj bi, kot piše v pogodbi, temeljila ne "elementih vrednosti zemljišča, zarasti, strukture lesnih zalog in nadomestila za trajno izgubo steljarjenja". Odškodnina je bila in je še zdaj problem, o kate- rem so mnenja dokaj različna: v Servisu za protokolarne storitve pravijo, da ni bila tako slaba in da so si nekateri iz kupnine postavili hleve in kupili avtomobile, kmetje trdijo, da je bila sramotna nizka. Čeprav ima zemlja (gozd) v različnih obdobjih različno ceno, navajamo nekaj primerov, iz katerih je razvidno, da je bila odškodnina, vsaj za današnje čase, izjemno skromna, da ne rečemo z besedami kmetov -sramotno nizka. Kmet F. K. iz Širitev Brda je najbolj prizadela suške kmete. Koliko vaše zemlje je ostalo za ograjo? "Prvič so nam vzeli poldrugi hektar gozda; za denar, ki smo ga dobili, sem sebi kupil rokavice, ki jih imam še zdaj, ženi kolo in atu obleko. Zadnja širitev, v sedemdesetih letih, je zajela šest hektarov našega gozda: polovico sem zamenjal za hektar obdelovalne zemlje, tri hektare pa sem prodal. Plačilo je bilo izjemno skromno, saj sem za ves denar lahko kupil le strešno opeko za hišo." V vlogi, ki so jo podpisniki naslovili tudi na občino in republiko, med drugim piše, da naj bi brdska uprava s posebnim varnostnim režimom izvajala psiho- lošk doki VO j skro (ili ( ntei zatr osta ko i (sek tudi na : moi voli °gr; še r ve. je t-tud] ti, < Petek, 27. julija 1990 Petek, 27. julija 1990 11. STRAN i (MESSS^ISnGLAS )rotujeazkosanjuf i razpHoji tujcem drugim s Suhe, Predoselj, Visokega, ^"'^'^'ff' Britofa...? Če Servis nasprotuje razkosat čina odločno proti, da hi slovensko zemlja $ , odvzeta kmetom, razprodajah tujcem. ■^JeXzdovi ogra-melju- 1 niso norali a ško-jreveč Je za dober gozd cena tri marke (kvadratni meter), za brdske, ki so slabše kakovosti, pa bi bila realna cena marko in pol, in od drugega, da je bila aprila za takšne gozdove, kot so brdski, Cena 23,70 dinarja, kar je več kot tri marke. Ob tem velja Poudariti, da so nekateri gozdni posestniki prejeli za odvzete gozdove še bistveno manjšo °dškodnino, kot ko navajamo v primeru (na primer - 4,12 dinarja, 5,30 dinarja...). Kmet Janez Kalan s Suhe: Zemlje nismo1 prostovoljno :lična: stori-co sla-kupni-»ili av-da je ozd) v no ce-nerov, je bila našnje da ne etov -. K. iz Širitev Brda je najbolj prizadela suške kmete. Koliko vaše zemlje je ostalo za ograjo? "Prvič so nam vzeli poldrugi hektar gozda; za denar, ki smo ga dobili, sem sebi kupil rokavice, ki jih imam še zdaj, ženi kolo in atu obleko. Zadnja širitev, v sedemdesetih letih, je zajela šest hektarov našega gozda: polovico sem zamenjal za hektar obdelovalne zemlje, tri hektare pa sem prodal. Plačilo je bilo izjemno skromno, saj sem za ves denar lahko kupil le strešno opeko za hišo." V vlogi, ki so jo podpisniki naslovili tudi na občino in republiko, med drugim piše, da naj bi brdska uprava s posebnim varnostnim režimom izvajala psiho- loški pritisk na kmete vse dotlej, dokler niso pristali na zamenja-v° zemljišč ali na prodajo za skromno plačilo. Kako ste občutili ta pritisk? "Vsi, ki so se zavzemali za širitev Brda, so nam v začetku zatrjevali, da bodo gozdovi ostali naša last in da bomo lahko v njih še naprej gospodarili (sekali, steljarili). Tako so trdili tudi tedaj, ko so nas poklicali na sestanek v Kranj, kjer smo niorali podpisati izjavo, da dovolimo postavitev ograje. Ko je ograja že stala, smo sicer lahko se nekajkrat šli v svoje gozdove- Kmetje, tudi po dvajset nas Je bilo s traktorji, smo včasih tudi po dve uri čakali pred vrati, da so nas spustili notri ali ven; kmalu pa se je tudi to nehalo in vrata so ostala za zmeraj zaklenjena. Še tedaj, ko sem bil formalno lastnik gozda, sem prosil, da bi mi odobrili posek lesa za grušt novega hleva, vendar mi tega niso dovolili." Ste kmetje tedaj morda kaj razmišljali o tem, da bi najeli odvetnika, ki bi branil vaše interese? "V Kranju so se bali množičnih sestankov s kmeti, zato so nas vabili v pisarne vsakega posebej. Ugovarjati nismo dosti upali, tudi zato, ker še nismo pozabili povojnih časov, ko je kdo preprosto za nekaj časa izginil. Četudi bi najeli advokata, ne bi uspeli, ker je šlo za politiko in za politične interese. Danes me najbolj motijo izjave, ko nekateri še vedno trdijo, da so kmetje gozdove radi dali, ker naj bi bili slabi. Ni res! Kmetje zemlje nikoli ne bi dali prostovoljno, širitev je bila narejena na silo. To dokazuje tudi suška himna o brdskih gozdovih, za katero so, kot vem, poizvedovali tudi miličniki." Sedanja oblast napoveduje, da bo popravila povojne materialne in moralne krivice. Brdo je del teh krivic. Kako bi se jih dalo popraviti? "Krivice bo treba reševati od primera do primera. Večina je bržkone za to, da dobi nazaj na silo odvzete gozdove, drugi bi verjetno o tem še razmislili, saj so gozdovi zaradi vetroloma in tudi škode, ki jo je povzročila divjad, v izjemno slabem stanju. Nekateri se zavzemajo za doplačilo oz. realno odškodnino, so pa tudi takšni, ki so z zamenjavo dokaj zadovoljni in bi jim bilo vseeno, če ostane tako, kot je zdaj." V. STANOVNIK SLIKA: GORAZD ŠINIK Ingo Paš, slovenski minister za turizem in gostinstvo Če za delo ni dovolj domačinov, je hotel bolje zapreti Ljubljana, 23. julija - Turizem je v svetu ena najdonosnejših gospodarskih dejavnosti, ki je hkrati tudi visoko akumulativna. Tudi pri nas je turizem tretji največji neto izvoznik. Zato pri reševanju težkega gospodarskega stanja pogosto poudarjamo, da nas prav turizem lahko popelje v lepšo prihodnost. Tako je tudi v vladnih izhodiščih turizem opredeljen kot prioritetna dejavnost. Toda, ko podrobneje pogledamo, kakšno je stanje na področju gostinstva in turizma, kaj hitro ugotovimo, da je neurejenih veliko stvari, pa naj si bo to davčna zakonodaja, nizke stimulacije, težave s kadri... Ce temu dodamo še nestabilne politi-čne razmere, visoke cene izvenpenzionske ponudbe in pomanjkanje denarja za propagandno dejavnost je jasno, zakaj te dni ugotavljamo, da je obisk tujih turistov pri nas vsako leto manjši. O tem, kako se bo turistično gospodarstvo ravijalo v prihodnosti in kaj bo k temu pripomogel novi minister za turizem in gostinstvo smo se pogovarjali z Ingom Pasem. Mnogi, ki delajo v turizmu, vas do sedaj niso poznali, saj ste delali kot pravnik. Pa vendar ste se v prvih dveh mesecih že dodobra spopadli z vrsto problemov, s katerimi se ubada naše turistično gospodarstvo. "Na področju turizma sem deloval že desetletje in pol, čeprav s pravne plati in bolj v ozadju. Prisostvoval sem pri razreševanju več problemov, eden bolj izpostavljenih je bil naprimer portoroški Palače. Vrsto teh zadev se je obravnavalo tako v dejavnosti, kot s strokovne plati. Delovali smo tudi v tujini in srečeval sem se 7. vrhunskimi strokovnjaki od arhitektov, tehnologov... in se nadrobno seznanjal s problematiko te panoge. To je bila. vsaj tako mislim, dobra podlaga za področje, ki sem ga prevzel, saj sem si v tem času ustvaril sliko o tem. kaj je v turizmu in gostinstvu v Sloveniji dobro rešeno, kakšne so dobre zamisli in predvsem, kaj je narobe." Ko ste prevzeli mesto predsednika Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, ste se takoj srečali z vrsto problemov. Ste jih pričakovali toliko in takšne? "Moram reči. da sem ob prevzemu "dediščine" ugotovit, da je zelo enaka kot povsod drugod na področju gospodarstva in se žal ne morem pohvaliti, da sem prevzel neko urejeno stanje, ampak gre za takšen splet problemov, ki ga v vsej mandatni dobi najbrž ne bo mogoče rešiti. Nisem sicer pričakoval nekega ble-stečega stanja, saj sem zadeve več ali manj poznal, vendar pa se je veliko stvari kasneje pokazalo še slabše, kot jih je bilo v začetku pričakovali. Predvsem je zelo slabo stanje, in to je tisto, kjer je bilo razočaranje največje, na področju kapacitet, s katerimi razpolaga ta del gospodarstva. Vzdr-ževanost teh objektov je pod vsako ravnjo, saj se naprimer v najuglednejših turističnih okoljih srečujemo z objekti, ki so povsem dotrajani. Seveda ima nevz-drževanost teh objektov svoje vzroke, in ne morem reči. da so vsega kriva vodstva teh podjetij... to |e širši splet celotne politike, ki je pripeljal do tega." Vzrok je gotovo nizka akumulativ-nost turističnega gospodarstva, kar je posledica visokih obremenitev in neenakih pogojev poslovanja v primerjavi z ostalim izvoznim gospodarstvom?" "Žal je to gospodarstvo res nea-kumulativno. čeprav je nasplo-šno v svetu akumulativno. Dosedanja politika je bila pač takšna, da je tej turistični in gostinski de-javnosti sicer verbalno priznavala velik pomen, tako na področju izvoza kot strateškega razvoja, žal pa je ostalo navadno le pri besedah, dejanja pa so bila drugačna." Mislite, da se to lahko kmalu spremeni? Mislim, da se bo moralo. Ne bi si sicer hotel pripisovati posebnih zaslug, vendar moram reči. da sva se srečala z ministrom Horvatom. Razložil sem mu svoje poglede na določene ukrepe in takrat mi je obljubil, da se bo zavzel za določene stvari in delno je bilo tem zahtevam že ugodeno. Turističnemu in gostinskemu gospodarstvu so tako kot edini dejavnosti podaljšali stimulacijo do konca septembra. To smo. kot lahko rečem, "prodrli". Odkar sem na tem delovnem mestu, sem bil tudi dvakrat v Beogradu in tako. kot je moja navada, sem direktno in v slovenščini povedal svoje zahteve, ki se nanašajo v prvi vrsti na prometni davek, pa tudi druge nelogičnosti. Moje zelo kategorično stališče je. da. če se tu ne bo nekaj spremenilo, bomo morali Slovenci stvari urediti stvari po svoje... Skratka mislim, da se bodo morale določene stvari, ki so v turizmu škodljive in nelogične, dosti hitro spremeniti, kajti zanje ni nobenega opravičila, da ostanejo takšne, kot so." So pa tudi stvari, ki kažejo, da jih ne bo moč hitro spremeniti? "Gotovo je to huda neakumula-livnost v panogi, torej slabo vzdrževane kapacitete, katerih večji del bi bilo treba krepko obnoviti. Težko pa je tudi stanje na področju kadrov. Delavci v tej panogi so diskriminirani, osebni dohodki so podpovprečni. Tako sem v Beogradu že sporožil zahtevo po čimhitrejšem reševanju te problematike in po zagotovilih ministra Horvata so del mojih zahtev sprejeli. Kar zadeva osebne dohodke, se bo nekaj spremenilo in tudi. kar zadeva prometnega davka, naj bi šel nazaj na beneficirano stopnjo 36 odstotkov. Očitno so naše pripombe nekaj zalegle." Vzrok hitremu reševanju problemov v turistični in gostinski dejavnosti so najbrž tudi slabi obeti ob začetku letošnje turistične sezone? "To so sistemske rešitve. Statistični podatki pa zaenkrat kažejo, da je turistični obisk v Sloveniji podoben lanskemu. Manj je domačih, nekaj več pa tujih gostov. Pomembno pa je, da se menja struktura teh gostov." Glede na naše turistične kapacitete in ponudbo pa najbrž še dolgo ne bomo imeli takšnih gostov, kot jih želimo, ki bi pri nas pustili več denarja kot zgolj plačilo za pen/ion? "Poudariti moram, da je naša strategija in tendenca k individualnemu gostu, gostu, ki je zahtevnejši. Naša dosedanja politika je bila taka. da je v resnici uničila turizem. Če vi. oprostite, da tako rečem, pošljete snažilko na počitnice v Palas. ste uničili turizem. Pri nas je bilo pač tako. da je vsak lahko šel vsepovsod. Kakšni so rezultati, pa je drugo vprašanje... Agencijski gostje bodo seveda ostali, ne bi pa jih masovno sprejemali kraji, kot so Bohinj, Portorož, najbrž ne. To ni orientacija... Lahko pa pridejo v Ljubljano, tja. kjer si ogledajo določene znamenitosti, lahko gre za kongresni turizem in podobno." Seveda pa se bo morala spremeniti ponudba. "Vsak turizem temelji na individualnih gostih, nam pa manjka prav teh. Naša miselnost o turizmu pa je žal "turistična" in zelo laična. Turizem si še vedno predstavljamo kol dejavnost, kjer se dela z levo roko in lepo živi. Gostje pridejo, so malo na soncu, malo se okopajo, pustijo devize... in gredo. Mi pa imamo v Sloveniji idealne pogoje za rekreativni turizem, od katerega lahko največ pričakujemo. Ta je tudi v skladu s konceptom neagresivne-ga turizma. Imamo prednosti, med katerimi je pomembno, da smo vendarle manj onesnaženi kot večina drugih v Evropi, da pri nas ni bilo agresivnih posegov v naravo." Tak idealen kraj bi bil naprimer na Gorenjskem Bohinj. Pa vendar te dni ugotavljajo, da nimajo toliko gostov, kot so jih pričakovali. "Pri tem je seveda na prvem mestu treba omeniti promocijo, od katere je veliko odvisno. Tu smo še vedno šibki. V Sloveniji imamo sicer nekaj strokovnjakov, vendar še vedno premalo. Premalo tudi vlagamo sredstev v te namene, s kvalitetno promocijo pa seje tudi po/no začelo. Tako koi z drugimi stvarmi je bilo večina Opravljeno z levo roko. Za nas je bila pač prva orientacija Železarna, imeli smo filozofijo, da Slovenci nismo narod natakarjev... vse to pa so posledice." Letos se je temu pridružila še draginja. "Smo strašno predragi, vendar ne pri penzionih, ampak pri tzven-penzionski ponudbi. Penzione dajemo ponekje že napol zastonj, takšen trend pa je močen tudi v svetu. Izvenpenzionska ponudba pa je draga preko vseh meja. za to pa niso krivi gostinci. Naše zaprto gospodarstvo je pripeljalo do tega, da so se vse cene "prcgre-le". Zaenkrat pa imamo še dokaj zaprto gospodarstvo, če pogledamo samo naše zaščitne carine... Čeprav je po drugi strani jasno, da moramo kmeta zaščitili, ker ga ščili vsaka država. S to draginjo pa se v turizmu ustvarja izredno negativen image, ki pa ga bo težko popraviti. Posledice tega se bodo pojavljale še vrsto let." Med vzroki za letošnji slabši obisk tujih gostov turistični delavci naštevajo našo politično nestabilnost, pa nogometno prvenstvo v Italiji, odprtje nemških meja... "Tuji turisti seveda Slovenijo še vedno obravnavajo skozi Jugoslavijo, čeprav smo z nekaterimi projekti in na osnovi političnih dogajanj dosegli, da nas Evropa že gleda drugače. Vendar navezava je še vedno in škoda,ki je tam povzročena zadeva tudi nas. Drug vzrok je onesnaženost Jadrana, ki je bila zlasti izrazita prejšnja leta. Pojav izpada turistov beležijo tudi v sosednjih deželah, ki imajo Jadransko morje. Res pa je tudi. da nemški turisti, ki so bili pri nas standardni gosti, odhajajo v Vzhodno Nemčijo. Tu se govori o številkah, ki gredo v milijone... Delno je bil mogoče tudi vzrok svetovno prvenstvo v nogometu." V zadnjem času je veliko pripomb na delo v naših turističnih predstavništvih v tujini. "Naša sreča je. da imamo dobrega predstavnika v Frankfurtu. Seveda pa on ne more nadomestiti vseh. ki delajo v predstavništvih Turistične zveze Jugoslavije. Jasno je namreč, da je pri teh prezentacijah Slovenija zapostavljena. Tega ne očitam, kot da je namerno, vendar se mi v okviri jugoslovanske turistične ponudbe ne moremo uveljaviti. To je objektiven problem, problem različnih pogojev. Slovenija pač odstopa v neki meri od Jugoslavije, zato je neba iskali druge možnosti. Možnost za nas je nastopiti v okviru Alpe -Adria. vendar pa je tam konkurenčnost huda in se zavedamo, da ne bo lahko." Tudi problem delitve turistične takse je pred kratkim razburkal delo v turističnih društvih. "Turistična taksa naj bo seveda namenjena za programe predvsem promotivne narave. Govorjenje o tem. da bodo društva ostala brez denarja, je preprosto povedano zlonamerno delo. Tako je tudi v novem predlogu zakona, kajti tisti osnutek, ki smo ga dali, je iz starega mandata. Po novem predlogu se 80 odstotkov turistične takse pušča društvom za svoje delo oz. občinam. Da pa je turistična taksa proračunski vir. ni moja izmišljotina, to je stvar, ki je tako urejena po zakonu. Tega pač ne morem spremeniti, sem pa prvi. ki bi bil za to. Res pa je, da se turistična taksa v občinah uporablja tudi za urejanje komunalne strukture. Turistična taksa temu ni namenjena, čeprav razumem potrebe in pomanjkanje... Jasno je. da se na republiški ravni ne morem vtikati v porabo denarja v posameznih okoljih. 80 odstotkov denarja od turistične takse je namreč več. kot jo naprimer ostane krajem v Avstriji. Ostalih 20 odstotkov ostane za promotivno dejavnost Slovenije. Zato je treba stvari objektivno ocenjevati, seveda v sodelovanju s tistimi, ki delajo v turizmu." Pogostokrat pri obravnavanju težav v turizmu in gostinstvu naletimo na problem kadrov, na to, da domačini ne živijo s krajem, da se raje zaposlujejo v drugih dejavnostih. "Moja politika na tem področju bo skušala biti čimbolj dosledna. To pomeni, da je treba dati domačinom take pogoje, da jih borno animirali za deio v turizmu in s turizmom povezanih dejavnostih. Ni pomembno ali je to Slovenec ali ne. pomembno je. da živi s krajem, da ne gleda le na hitri zaslužek. Če takšnih ljudi ni zadosti, je bolje, da hotele zapremo, kot pripeljemo ljudi od drugod, ki potem delajo le škodo in izgubo." Pomembno pa je tudi dvigniti kvaliteto turistične ponudbe. "Treba je seveda izboljšali kvaliteto objektov, ne več zidati, ampak to kar imamo izboljšati. V turističnem sektorju imamo, seveda v tistem negativnem pomenu, precej pojavov privatizacije. Temu se moramo upreti in postaviti v tisti lir. ki omogoča zdravo gospodarjenje. S lem se bo pojavil interes za kvaliteto. Kajti tega interesa ni mogoče vsilili - tisti, ki daje turistično ponudbo, mora biti sam zainteresiran za dvig kvalitete. Ta del gospodarstva je namreč tudi tisti, kjer je mogoče družbeno lastnino najhitreje likvidirati." Če za konec pogledava še na Gorenjsko. Nekaj specifičnosti v primerjavi z drugimi turističnimi kraji je gotovo? "Na Gorenjskem je res nekaj lepih krajev, za katere bo treba bistveno izboljšali promocijo, še prej pa bo treba izboljšali ponudbo. Zelo pomemben na tem področju je ekološki faktor, saj je na Gorenjskem veliko problemov. S tem v zv ezi so se pokazale določene možnosti finančnih virov pri mednarodnih ustanovah. Prav tako pa je pomembno oživljanje starih obrti in dati poudarek etnografskim značilnostim. Če vzamemo samo biser, kot je Bohinj, pa hkrati pogledamo cesto do bohinjskega jezera, je jasno, koliko dela je tudi na področju infrastrukturne ureditve. Treba pa bo tudi več dogovarjanja. Pomanjkanje sporazumevanja med tistimi, ki so zainteresirani za razvoj turizma v kraju, se je poka/al na Bledu, ko smo komaj uredili, da Bled ni ostal brez igralnice, ki bi jo praktično hoteli imeti v vsakem kraju. Odprto pa ostaja vprašanje igralnice v Kranjski Gori, kjer se ne morejo zmeniti, kot se ne morejo zmenili se o marsičem drugem. Prav lake razmere pa se pojavljajo tudi v krajih, ki naj bi bili turistično najkvalitetnejši. To pa bo treba preseči." 'GLAS 12. STRAN Petek, 27. julija 1990 M.VOLČJAK Živeti z naravo in soncem - geosolarna arhitektura | ODMEVI V Škofji Loki vzniklci prva geosolarna hiša na Slovenskem Na pobočju Kamnitnika sta Meta in Avgust Draksler postavila prvo delno vkopano hišo pri nas, žal brez dovoljenja. Prisojno pobočje malega Kamnitnika se vzpenja tik nad mestom in ponuja očarljiv pogled na Skofjo Loko. Donedavna je bilo povsem prazno, le na robu je nekaj starejših hiš. Zemlja je tam pusta in kamnita, kar pove že i me griča. ravnavi danes vse preveč prestižnih ambicij zasebnih graditeljev, ki le v visoki in veliki hiši vidijo svoj statusni simbol." Prisojno pobočje malega Kamnitnika se vzpenja tik nad mestom in ponuja očarljiv pogled na Škofjo Loko. Donedavna je bilo povsem prazno, le na robu je nekaj starejših hiš. Zemlja je tam pusta in kamnita, kar pove že ime griča. Pred leti sta Meta in Avgust Draksler tam kupila parcelo, ki se v ozkem pasu vleče z dna tik pod vrh pobočja in začela urejati vrtove. Naprej prvo teraso, nato drugo, zasadila sta sadno drevje. Nameravala sta postaviti še uto, vendar so na občini rekli, da nikakor ne pride v po-štev. Prav, sta si rekla, bomo pa vrtali v kamenje in napravili klet. Ko je bila klet izvrtana, sta izvedela za geosolarno hišo. Takšno bi pa morda lahko postavila, sta si rekla, saj klasična res ne sodi v ta breg. Nenavadna hiša brez strehe Toda, tudi pri geosolarni hiši se je zataknilo in zrasla je na črno. Tako kot zraste dosti drugih hiš po naši deželi, običajno kot gobe po dežju. Tudi Drak-slerjeva je pred dvema letoma zrasla praktično v treh dneh. Gradnja je bila seveda nekoliko drugačna. Nadzidali so klet in na vrhu napravili zelo ojačano ploščo, njena nosilnost je dve toni na površinski meter, prenesla bo še tako obilne snežne padavine. Hiša je s severne in vzhodne strani vkopana, odprta pa je z južne in zahodne strani - proti soncu. Neposrednega stika z zemljino sicer nima, kar je ena poglavitnih značilnosti geosolarne hiše, ker so jo prilagodili izkopani kleti, zato ima stik z zračnim slojem med že obstoječo škarpo in novim zidom. Na ploščo so nasuli prodec in zemljino, zato je pogled na hišo zlasti z vrha hriba resnično nenavaden, namesto strehe uzrete zelenico. Delno vkopana hiša je zahtevala seveda tudi temeljito toplotno izolacijo, predvsem pa še hi-droizolacijo. V primerjavi s klasično hišo gradnja ni cenejša, Drakslerjeva pravita, da se nekako izravna, saj hiša nima strehe, draga pa je bila armatura, ki je zelo ojačana. Geosolarna hiša sodi na prisojna pobočja v bližini mest Geosolarna hiša je pri nas novost, ki jo malokdo pozna, z geosolarno arhitekturo se pri nas ukvarja prof. arh. Dušan Moškon iz Ljubljane, zastavili smo mu nekaj vprašanj, da bi razumeli, kaj nenavadna hiša na Kamnitniku sploh pomeni. Od kod hiši?" ideja o geosolarni "Živeti z naravo in soncem kot njenim temeljnim elementom naj bi postal eden postulatov poindustrijske dobe, arhitektura je pluralistično naravnana in dobiva nove predznake, kot so energetska, ekološka, sončna hiša, tudi vkopana, tako imenovana geosolarna hiša. Izraz ni splošno uveljavljen, takšen je bil delovni naslov raziskovalne naloge, ki sem jo s sodelavci leta 1980 napravil na fakulteti (FAGG Ljubljana), fizik prof. Kladnik pa je izračunal energetski vidik. Spodbudilo me je potovanje po Španiji, kjer smo si ogledali lončarsko naselje v Purolleni, njihove vkopane hiše. Bivalne prostore imajo obrnjene na edino, prisojno fasado, spalne pa v notranjost. Ljudje so mi povedali, da se dobro počutijo, da si drugačnega bivanja sploh ne morejo zamisliti, njihova hiša funkcionira kot vsaka klasična, vlage ni. Spremljale so me tudi vkopane kleti v Slovenskih Goricah, kjer sem doma, za šalo sem izmeril ekstremne temperature, pozimi in poleti, in ugotovil, da je v vkopani hiši nihanje zelo majhno, plus minus štiri stopinje, kar je zelo pomembno. Sicer pa vkopano gradnjo poznajo tudi Kitajci, z atrijem okrog edinih zunanjih fasad, poznamo vkopana naselja v Turčiji, v severni Afriki, najbolj znana so naselja Pue-blo v Ameriki, to so biologična naselja, biologičnost v posodobljenem smislu pa se zdaj spet uveljavlja v arhitekturi. V Ameriki že grade tovrstne hiše, ki so zaključene celote, saj vključujejo tudi reciklažo in podobno. Človeštvo vse bolj prihaja do spoznanja, da bo moralo spremeniti odnos do narave, ki je sestavni del bivalnega okolja. Aritekturi po meri človeka se pridružuje arhitektura po meri narave in sožitja z njo, v osveščenem svetu ti trendi postajajo vse bolj navzoči, vse bolj oživljajo tudi principi iz preteklosti, na katere se lahko nasloni tudi arhitektura današnjih dni. Poglejte, Slovenija je zelo razgibana dežela, vendar pobočij ne znamo izkoristiti za individualno gradnjo, predvsem mejnih območij med kmetijsko obdelovalno ravnino ter pobočij ob gozdovih. Spomniti velja, da so naši predniki po "zdravi kmečki pameti" postavljali svoje domačije prav na takšnih obrobjih." Motivov za geosolarno hišo je torej več? "Poleg energetskega, ki je bil tedaj zaradi energetske krize zelo pomemben, je primaren ekološki, tudi tipološki, saj je naša dežela posejana s 'transformatorskimi' gradnjami, geosolarna hiša pa je vključena v naravno okolje, odprta ostaja le ena fasada, v tem steklu se zrcali zeleno okolje, vse ostalo je skrito v terenu in hiša ima direktni stik z zemljino. Geosolarna arhitektura se v tipolo-škem pogledu ne bi smela uveljaviti vsepovsod v našem okolju, tako da bi prerasla našo arhitekturno dediščino in njene izpeljanke, ampak bi bilo potrebno lokacijo zanjo predhodno zelo dobro premisliti in tudi utemeljiti. Ne gre toliko za vključitev v krajinski prostor, kot bi se lahko uveljavila na prisojnih pobočjih naših mest, torej kot primestna arhitektura in sicer kot stanovanjska alternativa primestnega značaja. Postavil sem namreč tudi soci-opsihološki vidik, saj geosolarna arhitektura lahko vodi k iz- Naloga ni ostala v predalu? "Po objavi se je za geosolarno hišo zanimalo več graditeljev, vendar je že tako, da nihče noče narediti prvega koraka, ko gre za novost. Leta 1985 pa sta se pojavila izjemno osveščena naročnika iz Škofje Loke, z željo po projektu vkopane hiše na pobočju Kamnitnika, kjer sta imela že terasaste vrtove in vkopano klet. Nad kletjo in ob njej je tako vznikla prva delno vkopana hiša pri nas." Kakšne so prednosti lokacije na Kamnitniku? "Orientacija pobočja proti sončni strani je optimalna, pobočje ima 30 odstotni povprečni naklon, kar pomeni, da je vpadni kot sončnih žarkov pozimi približno 45 stopinj na ravnino pobočja. Po opazovanju ima zimsko sonce na tem zemljišču tolikšno moč, da intenzivnost sevalne energije povzroči topljenje snega že 14 do 20 dni prej kot spodaj v Škofji Loki, posebej v času toplotne inverzije. Pobočje je odprto proti jugu, s severne strani je naravno zaščiteno, kar preprečuje neugoden vpliv severnih vetrov na mikroklimo pobočja. Kadar je orientacija bioklimatska, se pravi južna stran močno osončena, severna pa zaščitena, je že zaradi lokai cije moč privarčevati 30 odstotkov energije." Pravite, da mora biti hiša vraščena v okolje? "Vidna južna in zahodna fasada naj bi sledili trendom tako imenovane zelene arhitekture, ki se v svetu vse bolj uveljavlja. Ovijalke bi preprečevale pregrevanje poleti, podobno funkcijo ima tudi sadno drevje na južni strani hiše, saj že zdaj sega skoraj do višine venca. Sicer pa moram čestitati graditeljema, da sta v sorazmerno kratkem času toliko naredila, hiša je zrasla tako rekoč čez noč." Žal na črno, čeprav je v bistvu poskusna?" "Mogoče je delni razlog v tem, da občine še nimajo opredeljenega tega tipa gradnje. Seveda je to eksperiment, vsaka teorija se mora pač preizkušati." Užitka nama ne morejo pokvariti Meta in Avgust Draksler sta nad svojo hišo navdušena, Meta pravi, užitka nam ne morejo pokvariti. Hiša še ni povsem vraščena v okolje, še našminkati jo moramo, pravi šaljivo Meta, pobočju pa je že dala novo ime: Kamnitniški vrtovi. Težko govorita o izkušnjah, saj je za njima šele prva zima, hiša še ni povsem suha, ogrevali so jo zaradi prezračevanja. Zanimiva pa je podrobnost iz januarskih dni, tri dni sta bila zdoma in hiša ni bila ogrevana. Ko sta se vrnila, je bilo na prostem devet stopinj pod ničlo, v hiši pa pet nad ničlo, v kleti celo deset nad ničlo. Vendar pa jima težko verjamemo, da užitka nimata pokvarjenega. Hiša je namreč brez vode, pri elektriki jima lahko pomagajo sosedje, pri vodi ne morejo, saj je hiša v bregu. Komunalci so uveljavili občinski odlok, ki pravi, da črnih gradenj ne smejo priključiti na vodovod. Pri tem so bili zelo dosledni. Drakslerjeva sta namreč do leta 1988 vodo imela, za vrt, ko pa sta postavila hišo, so jima vodo odklopili. Odlok je nemara res sporen, kar bi se najbolje izkazalo v morebitnem sporu, saj zdaj njegovo zakonsko osnovo pojas-nujejo zelo raztegljivo. Vsekakor se naš urbanizem z njim ne bi smel ponašati, saj je naknadno preganjanje črnih gradenj zelo vprašljivo, predvsem pa neučinkovito. Splet nesrečnih okoliščin Zanimalo nas je seveda, kako je problem razrešljiv, bolje rečeno, bosta Drakslerjeva naknadno dobila dovoljenja. Vprašanj nikjer niso bili veseli, še najmanj na občini, bolje rečeno bili so v zadregi. Če bi bila to običajna črna gradnja, bi jim bilo lažje. Geosolarna hiša je pač novost, ki je ne morejo kar tako zavrniti. Iz pogovorov smo lahko razbrali, da jim je všeč in da bi nam o njem navdušeno pripovedovali, če bi stala kje drugje, ne pa na Kamnitniku. Slutili smo tudi strah, da ne bi z legalizacijo Drak-slerjeve hiše tam zraslo še kaj, nemara celo njihova še naprej. Veliko je torej nezaupanja, dognali pa smo, da je tudi občinska prostorska dokumentacija prav za to območje pomanjkljiva. Južno pobočje Kamnitnika je spomeniško zaščiteno kot naravna dediščina in kot nahajališče mineralnih snovi. Pod njim je v prostorskih dokumentih bela lisa - vojašnica. Pričakovali smo, da se bodo občinski uradniki izgovarjali predvsem nanjo, vendar se niso. Navsezadnje, tudi iz sosednjih stolpnic je moč gledati v vojašnico, ne le z Drakslerjevega dvorišča. Sicer pa sta Meta in Avgust povedala, da ju je komandat kot soseda že prijazno obiska in dejal, da bi bili radi v dobrih odnosih. Zakaj je bila torej pritožba Draslerjevih v republiki sprejeta in na občini so morali njun zahtevek ponovno vzeti v pretres, odgovora pa še ni? V kopici nesrečnih okoliščin je za Drakslerjeve srečna vsaj ta, da srednjeročni družbeni plan (ki se bo iztekel letos) tega območja ne opredeljuje za kakršenkoli namen, na južnem robu pobočja pa že dolgo stoji več stanovanjskih hiš, ki v karto niso vrisane. Preprosto pozabili so nanje, čeprav so že stale, ko so dokumente pripravljali. Kako se bo zgodba razpletla, lahko predvidevamo, saj so v Škofji Loki pred približno dvajsetimi leti porušili črno gradnjo, odmev je bil tako silovit, da verjetno še dolgo ne bodo nobene. Kdaj se bo razpletla, je težko predvideti. Vsekakor pa je zgodba zelo poučna vsaj v tem smislu, da bi kje na Gorenjskem organizirano izpeljali izgradnjo naselja geosolar-nih hiš, saj je takšnih pobočij dovolj, nemara bi našli tudi ljudi, ki bi radi živeli v takšnem naselju. Bog je mrtev, Marx je mrtev, pa tudi jaz se slabo počutim (Grafit iz Ljubljane) K pisanju me je spodbudil članek gospoda Jožeta Dolharja iz Predoselj, objavljen v Gorenjskem glasu dne 10. 7. 1990. V njem navedeni gospod predlogo ukinitev ladijskih oddaj, ki spominjajo na SOB. zlasti oddajo "Še pomnite tovariši". S plevami, ki letijo iz miselnega mlina gospoda Dolharja. se ne bi bilo vredno ukvarjati, če ne hi bilo tovrstnih plev razmetanih vse naokrog, in če ne bi to pomenilo zanikanja vsega pozitivnega v NOB, s končnim ciljem, izenačiti partizanski narodnoosvobodilni boj z domobranskim bojem na strani fašističnih enot. Kot ščurki iz lukenj, lezejo na svetlo razni kvazizgodovinarji, člani skupine nekdanjih borcev, kulturnih delavcev in drugih in nam razlagajo, da je narodno iz-dajsrov nekaj namišljenega, nam ponujajo Dan krivde v juniju, član predsedstva gospod Oman čveka, ne vem ali v imenu Kmečke zveze ali v imenu predsedstva RS, o svetem boju, ki naj hi ga za domovino bili rak" udeleženci \'OB kot domobrana, k predsedniku skupščine gospodu Bučarju se prinesejo trije bivši šefi slovenske udbe in mu ritolizniško čestitajo, k veleumni ugotovitvi, o koncu državljanske vojne. Da se gospod Peterle v maniri "ljubim ruke" klanja avstrijskim desničarjem, je po vsem tem. komaj vredno omeniti. Njihova pravica je, da tako razmišljajo in se v skladu s tem tudi obnašajo. Saša pravica in moralna dolžnost pa je. da se takemu iskrivi janju vloge SOB in domobranstva upremo. Se upreti se. pomeni pristajati tudi na posledice takšne jilozojije. ki izenačuje domobrancu s partizanom, oz. udeleženca SOB s tistim, ki je prisegel Hitlerju in bil s strani cerkve glagoslovljen za svoja dejanja. Glede na to, da so nosilci tovrstne Jilozojije novo komponirani oblastniki, razmišljanje o posledicah ter jilozojije, ni brezpredmetno. Res je. da novi oblastniki, o posledicah neposredno ne govorijo, vendar držijo karte skritev v rokavu. Če pa človek sledi trditvi, da so se eni kol drugi borili in tonili za domovino, so logične posledice legale, tele. Kakšen trg bo poimenovan po škofa Rozmanu ali gospodu Haci-nu. Kakšna ulica po generalu Rupniku. 20. april (1944), ko je bila dotnohranska zaprisega Hitlerju bo razglašen za nov državni slovenski praznik, ki bo slovesno obhajan po cerkvah Kakšen likvidiran kaplan s Sv. Urita, bo razglašen za mučenca. Organizirala se bodo športna tekmovanja, kot tek od belogardistične postojanke do be/ogardislične postojanke za npr. Dolharjev memorial. Pokal bo podeli/ vsakokratni predsednik Demosa. Cerkev bo terjala odškodnino za vsak zvonik, ki je bil odstreljen, zato ker so iz njega pobijali partizane. Najbolj zagrizeni domobranci bodo, če so mrtvi, dobili spomenik, njihovi svojci pa družinske pokojnine in ustrezne odškodnine. Nazive narodni heroj, prvoborce, spomeničar, bodo podeljeni tudi domobrancem, priznana bo dvojna pokojninska doba aktivnim domobrancem, manj aktivnim pa enojna. Prosto na podlagi govora gospoda Omana, člana predsedstva RS ni izključeno, da bodo državna slovenska odlikovanja podeljena tudi borcem za sveto domobransko stvar itd. Bralec lahko tudi razmišlja, da politika ne bo šla v to smer, da se bo dalo vso stvar ustaviti. Mogoče tudi misli, da je bilo dejanje sprave v Kočevsekm Rogu tisto dejanje, ki je iz Slovencev napravilo monolit. Če bralce tako razmišlja, razmišlja napačno. Sprava je bila. tako kot nam je bila predstavljena, akt politične narave in ne nuja, ki jo občuti posameznik, zato da bi se spravil s posameznikom. Ker gre za politiko, je potrebno s tega zornega kota. zadevo tudi gledali. Glede na dogodke, po ceremoniji v Kočevskem Rogu. kol 'je govor Omana, razne rcvanšisii-čne poleže, ki jih vleče Demos in smo jim priča iz dneva v dan. je moč zanesljivo sklepali, da je bil spravni dan zlorabljen, za dnevno politiko Demosa in s pravimi čustvi naroda (oziroma vsaj večin-skega dela) nima nobene :vije: Sprava je bila. kot se kaže sedaj, očitno le ena izmed potez v snn'ij izenačitve domobranstva z narodnoosvobodilnim bojem. Kdor pa>-naseda Demosovemu leijorecpi; zgolj zato. ker ne mara "rdečih ■ je nekritičen ali pa naplatit«" "' bo streznitev toliko hujša. Dejst^ spremenili ni mogoče in se gl°?0' ko strinjam z verzom Ervina Fnr za, ki se glasi: Po danovini muka nova svcia k>a- VO. K>fO'> in Nihče ne ve. kam z njo. a pravijo ji sprava. , Oznanjajo jo žegnani oznanjevor ci. .. Zaman. Ker izdajalci bodo ostali izdajalci. Ničesar nimam proti razumevanju med ljudmi, vendar ne za VS? ko ceno. Če mi sedaj gospod}* vseh rasli in različnih pameti skušajo dopovedati, da so se za sl vensko domovino borili tudi sl venski fašisti, potem bodo ti Z0 spodje že morali razumeti, da J to previsoka cena za kakršno ko spravo, pa čeprav je bila žeg"°n s strani nadškofa in predseduj*-predsedstva republiške sUjipŠčf1' Pri tem nočem reči. da se oba novana strinjata z izenačili)0. Ravno nasprotno. Stvari sta P°" skušala postaviti na pravo ineStO-Vendar so želje eno, pot, po kal? stopa Demos, pa drugo. Ob vst' tem pa me hipotetično zaniha-kaj bi bilo. če bi zmagali g(>s!'°' dje. Tudi na to po svoje odgoMtf Ervin Fritz: Belci so delali zločine le za časa vojne, .L a rdeči še po zmagi so bili tod rok. Bili bi rudi oni. v božjem ni vesti spokojne. A kaj. ko zmagati ni dal jim //"'" Bog. Ni namen lega članka. vzbuja1' mržnjo med ljudmi. Ravno protno, preprečevati jo. Politik0, kot jo izvaja Demos ali v njegOj vem imenu posamezniki. 0,u> cilj razglasili, da so dokončno premagali, zamenjali, izničili, di* kvali/iai'jii vse tisu k- ne tnishfl tako kot oni. lahko rodi samo n°' daljnje spore. In. namesto da v[ se ukvarjali s tem. kako ustvarjal1 pogoje za boljše življenje vst»< ustvarjamo pogoje v smeri raZC? pitve narodovih sil. V zvezi s tem se moram na začetek članka. Dokaz potni'1' Ive je namreč tudi predlog g"slH!. da Jožeta Dolharja. da bi na radiju Slovenije prenehali z oddaj0 "Se pomnite tovariši" in iz rad\r skega koledarja črtali vse spomine, ki preveč spominjajo "đ. krvave dogodke. Kakšen dtW Dolhar ho z istim argumenta"^ predlagal, naj nehamo brati 9* srni Kajuha. Mateja Bora in gib pesnikov naše NOB. Naj .«' glasbenega sporeda črtajo /"""■ zanske pesmi in takoj razpis Partizanski invalidski pfv& zbor. Naj se podrejo spomenik1, uničijo slike, knjige, ki pišejo ' NOB. skratka, naj se izbriše kar je kakorkoli povezano z Nu~' saj vse tO spominja na krvave & god k e. Vendar pa to ni poveza"1! le z našo sedanjostjo še bolj s Z"1' hodnostjo. Ko bo namreč vse IJJJ izbrisano in ko bo Demos v eelo' zavladal v slovenskem prostog potem bo dragi bralec, naša "O" movina izgledala takole. Povso bodo dehtele li/>e. alpski k vin te1 nam bodo igrali po trgih »'<■'*'' fantje na vasi bodo peli mile P0" doknice. sredi dehtečih vrtov, '] katerih se sprehajajo belo oblfc^ ne deklice. Družine bodo fW spet po toliko otrok, kot jih pt bog dal. V družinskem krogu ttlO (kakor je to v Šentvidu pri $j čni zapovedal gospod Peterle) 0 jutra do večera od same neiztn^ ne radosti prepevali slovenske narodne pesmi in hvalnice Deni<>s" višavah, ki nam je vse to oniog^ čil. Do tega nam manjka sat»<> g nakej. Izkoreniniti ali prekrsti*^ bo potrebno vse. ki so po oblastniških kriterijih, pripadnik druge vere. Zgodovina se ponudi ali časi Valjhuna se vračajo. Če so ti dragi bralec tovrsA nebesa na zemlji všeč potem »"''^ in se pusti prekrstili. Se />.>v in ne zadnji. Če pa hočeš nebc^' v katerih boš bog ti. kol člo*** poleni pa se ne pusti več natego f. ti in ne dopusti, da bodo ene i"0 bogove zamenjan drugi, vsi /M* veda na fvoj račun. . Stane Boštjan*1* KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Zakaj propada kmetija v Pozirnem Zapuščinska razprava se vleče že sedem let Pozirno, 25. julija - Osamljena hribovska kmetija v Pozirnem, na kateri sta gospodarila zdaj že pokojna Tomaž Potočnik in žena Marjana Kristan je bila - vsaj stari ljudje vedo tako povedati - med gospodarsko najbolje stoječimi in najlepšimi kmetijami v vasi. Pa zdaj? Kmetija je zapuščena, še brez elektrike, ki je v vseh družbah,pa kajpak tudi pri nas, prvi pogoj za civilizirano življenje, z gospodarskim poslopjem, ki ga je že dobro načel zob časa, in hišo, ki bi jo tudi bilo treba temeljito obnoviti, če že ne kar porušiti in na novo 2graditi. Pokošena strma pobočja izpričujejo, da tudi tu ni "vse pokošeno in pomorjeno" >n da še živijo ljudje, ki bi bili pripravljeni trdo delati, tudi na takšni hribovski kmetiji, do katere je komaj mogoč dostop z osebnim avtomobilom. Če je zdaj, sredi poletja, še mogoče govoriti o idili, pa se ta idila pozimi ali tedaj, ko je treba na roke spravljati seno ali s cepinom "lifrati" hlode, kaj hitro spremeni v pekel, ki si ga marsikdo ne želi, marsikdo, ki si ga želi, pa ga bržkone ne bi zmogel. Vprašanje, zakaj je kmetija že sedmo leto brez gospodarja in kdo naj bi bil tisti, ki bi prevzel in skrbel za kmetijo, se sicer zastavlja kar samo po sebi, za odgovor pa se je bilo treba "zakopati" v kup sodnih spisov in drugih dokumentov, se pogovarjati z ljudmi, iskati mnenja... Kdo naj bi postal gospodar na kmetiji Pozirno 10, naj bi odločilo sodišče, ki prav v tem, resda skrajno zapletenem primeru, kjer ne gre samo za zakone in pravico, ampak tudi za več kot 40 hektarov kmetijske zemlje in gozda, dokazuje prislovično značilnost, da sodni mlini meljejo počasi". Zapuščinska zadeva se "vleče" že sedmo leto; s primerom se je ukvarjalo že nekaj sodnikov, skrbnik, ki zdaj kosi travnike, seka sušice, Popravlja poti in podobno, pa je v negotovosti in pravi: naj sodišče že enkrat odlogi, kdo bo Potočnikov naslednik in gospodar. Ne da bi karkoli pritiskali na samostojnost in neodvisnost sodstva, prav bi bito* ne samo zaradi ljudi, ki so vpleteni v ta Primer, ampak predvsem iz narodnogospodarskega razloga in skrbi za hribovsko Kmetijstvo, da poskuša primer čimprej pripeljati do konca. _ Primer je tako zapleten, da bi težko našli podobnega in da je tudi ljudem, ki imajo vsaj občasno opravka s podobnimi zadevami, težko slediti dogodkom in razumevanju okoliščin. Ne da bi hoteli koga žaliti ali komu, ki kot sorodnik ali skrbnik (če se izrazimo politično) "kandidira" za kmetijo, javno dati prednost, pa ne moremo mimo tega, da je tolikšno zanimanje Za kmetijo bržkone predvsem zaradi zemlje, gozda in debelih smrek. Kogarkoli že ho sodišče določilo za Potočnikovega naslednika, bo moral trdo delati in vložiti ogromno denarja, da bo kmetija spet takšna, kot je bila nekdaj - mogočna in lepa. Ker sta se prejšnja lastnika in gospodarja kmetije poročila že v letih, tudi otroškega joka ni bilo in tudi ne naslednika iz prvega dednega kolena, ki bi ob njuni smrti (1983. oziroma 1984. leta) prevzel Kakšna naj bo kmetija odprtih vrat Najpomembnejša je skrbna kmečka gospodinja škofja loka, 25. julija - Lani so v /eiini pod Blegošem, pri kmetu Jerneju Vodniku, prvi v škofjeloških hribih odprli tako imenovano kmetijo odprtih vrat. Kmetija odprtih vrat ne pomeni kmečkega turizma, kot nekateri kmetje in tudi obiskovalci še danes mislijo, saj ni namenjena sta-cioniranim gostom. Pač pa se lahko popotniki in planinci na kmetiji Ustavijo, tam pojedo katero od domačih dobrot ali spijejo šilce. "Zadnja leta je bilo med kmeti vedno manj zanimanja za urejanje kmetij, ki bi se ukvarjale s kmečkim turizmom. Vzrok temu so bile težave z denarjem, saj ugodnih kreditov ni bilo. Zato smo se odločili, da damo kmetom na visokogorskih kmetijah malce drugačno možnost dodatnega zaslužka. Odločili smo se za tako imenovano kmetijo odprtih vrat. To naj bi bila kmetija, ki je pripravljena sprejeti utrujenega, žejnega in lačnega popotnika ali planinca in ga pogostiti z dobrotami iz domače shramhe. Ni pa namen tek kmetij, da imajo stacionirane goste, ki pri njih prespijo, čeprav seveda počitek preko noči ni prepovedan. Nima pa ta dopolnilna dejavnost pozitivnih vrednot, se pravi dodatnega zaslužka, le za kmetijo, temveč pomeni 'udi popestritev turistične ponudbe." je povedala Majda Luznar, ki Pri škofjeloški Kmetijski zadrugi skrbi tudi za razvoj kmečkega turizma. Kmetija, ki nosi naziv kmetije odprtih vrat mora po pravilniku •meti izpolnejenih nekaj pogojev. Eden pomembnejših je. da je kmetija blizu planinskih poli. v nestrnjenem naselju ali zaselku. Na kme-t'ji morajo pridelovati hrano sami. saj je pogoj, da se izletnikom ponudi doma pridelana neoporečna h k rana in pijača. Kmetija mora biti Urejena, za sprejem gostov na kmetiji pa mora biti tudi primerno urejen prostor. Tisti, ki na kmetiji skrbi za turistično dejavnost mora '♦tleti opravljen tečaj i/ higienskega minimuma in zdravniški pregled. Pomembna postavka je tudi. da skrb za turizem na kmetiji ne sine ovirati osnovne kmetijske dejavnosti, saj je (razen za najavljen« dupine) obisk na teh kmetijah možen le konec tedna. . "Moram reči. da zaenkrat za tovrstno dejavnost na primernih kmetijah ni veliko zanimanja. Bolj se zanimajo tisti na kmetijah v dolini, vendar pa odpiranje bifejev ob kmetijah še zdaleč ni namen kmetij odprtih vrat. Zato imamo zaenkrat v občini le eno takšno kmetijo v Zetini. Vzrok za majhno zanimanje je gotovo, da po mno-8'n visokogorskih kmetijah še ne poznajo dobro možnosti za svoj do-d a t n i zaslužek. Kolikor sem sama govorila s kmeti, pa je odločitev o turizmu na kmetiji največkrat odvisna od gospodinj. Kajti na prijazni kmetiji odprtih vrat je najpomembneje imeli skrbno gospodinjo, k' jo veseli delo /. ljudmi in kuha. V tem primeru je lahko kmetija °dpnih vrat tudi prehodna oblika, kar pomeni, da hi sčasoma z večjo Ponudbo in izgradnjo ležišč takšna kmetija lahko prešla na dejavnost kmečkega turizma," poudarja Majda Luznar. • V. Stanovnik kmetijo. Primer se je začel zapletati, ko so v škofjeloški enoti Temeljnega sodišča v Kranju določili za prevzemnico Angelo Gregorc iz Knapov, ki je "že za časa življenja skrbela za zapustnika in za njegovo ženo, jima pomagala pri domačih opravilih, jima dostavljala živež, v letu 1983 pa sta oba pokojnika prevzemnico tudi pooblastila za prejemanje njunih dohodkov in ji tudi sicer zaupala". V obrazložitvi sklepa o dedovanju med drugim piše, da naj bi se zapustnikovi dediči odpovedali nujnemu deležu in se strinjali, da kmetijo prevzame Gregorčeva, pa tudi izvršni odbor škofjeloške kmetijske zemljiške skupnosti je bil tedaj (1985. leta) mnenja, da izpolnjuje pogoje za prevzem kmetije in da je že z dosedanjim delom dokazala, da bo za kmetijo lahko skrbela kot dober gospodar. Naj bo tako ali drugače: po pritožbi enega od dedičev je Višje sodišče v Ljubljani sklep razveljavilo, med drugim tudi zato, ker je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določbe postopka, in primer vrnilo v ponovno obravnavo temeljnemu sodišču. Ni naš namen, da bi opisovali podrobnosti, ki bolj sodijo v sodne dvorane kot na časopisne strani, pa vendarle: nekatere navajamo zato, da bo bolj jasno, kako se zapuščinska razprava lahko zaplete. Eden od možnih dedičev je, na primer, skušal doseči razveljavitev oporoke, češ da gospodar v času pisanja oporoke ni bil sposoben za razsojanje, da priče niso bile v "primernem stanju" in da tudi podpis ni bil pravi. Drugi je zatrjeval, da je soglasje, da kmetijo prevzame skrbnica, dal pod pritiskom in da se sicer ni nikoli odpovedal dednemu deležu. Zapuščinsko razpravo je zapletalo tudi to, da so se dediči pravzaprav morali sporazumeti o dveh kmetijah - o tej na Pozirnem, o kateri je že ves čas govora, pa še o kmetiji, ki jo je Potočnikova žena imela na Ševljah; in navsezadnje tudi to, daje sodišče po njuni smrti za začasnega skrbnika kmetije v Pozirnem določilo dva: poleg Gregorčeve še nekoga. Nekateri so tudi tej odločitvi sodišča oporekali in so za skrbnika predlagali druga dva, tako daje moralo o tem odločati celo Višje sodišče v Ljubljani. Še dobro, da je kmetija na samem, skrita očem javnosti, sicer bi bilo tistih, ki pravijo, da "gre za občinsko sramoto", verjetno še več. Skrbnica Angela Gregorc in njen mož Cveto pravita: "Naj se že enkrat odloči, tako ali drugače, da bova vsaj vedela, pri čem sva!" Naj se odloči, pravimo tudi mi, in predlagamo, da naj nova republiška vlada spremeni zakon o dedovanju kmetij in poenostavi postopke. Nedopustno je, da samo zaradi vprašanja, kdo bo podedoval kmetije; za domala sedem let zastane normalno delo in razvoj; nedopustno tudi zato, ker že najmanj eno desetletje govorimo o pospeševanju in pomenu hribovskega kmetijstva. • C. Zaplotnik Za zdravje ljudi Prehrana z ribami Kemijska sestava ribjega mesa je skoraj enaka sestavi mesa živali za klanje in je zato ribje meso enakovredno mesu ostalih živali. Glede na količino maščob in beljakovin v mesu delijo ribe, rake in školjke v pet kategorij: Malomastne ribe z mnogo beljakovin v mesu, količina maščobe v mesu je pod 5 odstotki, količina beljakovin med 15 in 20 odstotkov. Predstavnik take ribe je ba-kalar. Srednjemastne ribe z mnogo beljakovin. Količina maščobe v mesu je med 5 in 15 odstotkov, količina beljakovin med 15 in 20 odstotkov. Predstavnik take ribe je losos. Zelo mastne ribe z malo beljakovin v mesu. Količina maščobe v mesu je nad 15 odstotki, količina beljakovin je pod 15 odstotki. Predstavnik take ribe je jezerska postrv. Malomastne ribe z zelo veliko beljakovin v mesu. Količina maščobe v mesu je pod 5 odstotki, količina beljakovin je večja od 20 odstotkov. Predstavnik take ribe je tuna. Malomastne ribe z malo beljakovinami. Količina maščobe v mesu je pod 5 odstotki, količina beijakovin pod 15 odstotki. Tej kategoriji pripadajo morski raki in školjke. Notranji procesi razgradnje ribjega mesa so hitrejši kot pri mesu živali za klanje, zato je ocenjevanje svežine ribe strožje. Sveža riba je neposredno ulovljena riba, ki ni uskladiščena niti konzervirana, oz. riba, ki ni v kakršnikoli razgradnji (niti autoliza, niti oksidacija, niti bakterijska razgradnja). Zato mora sveža riba rmeti sledeče organoleptične lastnosti oči morajo biti bistre, čiste in izbočene, škrge jasno rdečkaste barve, koža mora biti sijajna in napeta, luske pa se morajo čvrsto prilegati ob telo. Razumljivo je, da riba ni užitna, če je imela kakšno kužno bolezen, če je invadirana za zajedalci, če je ubita z eksplozivom ali kemičnimi sredstvi, če je pri ulovu poškodovan prebavni trakt, če je brez glave in škrg (razen zamrznjene ribe) ali če je ulovljena v okuženih vodah. dipl. vet. Alojz Hajnrihar edaj treba odšteti 25 dinarjev, medtem ko česna na stojni-, cah ni bilo opaziti. Cena pa je glede na prejšnji teden narasla nektarinam - 30 din za kilogram. Dobro se lahko osvežite tudi z lubenicami, ki so po 15 dinarjev. Opaziti je bilo tudi jabolka, za katerih kilogram je potrebno odšteti 30 din. Med vso pisano ponudbo sadja in zelenjave smo zaman iskali grozdje, kajti, kljub temu da prihaja "njegov čas", ga na trgu še nimajo. Ponekod ga je namreč videti že v trgovinah. M. C. Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 24. 7. 1990 država devize velja za srednji tečaj Avstrija 100 ATS 99,4618 Nemčija 100 DEM 700,0000 Italija 100 LIT 0,9557 švica 100 CHF 821,2517 ZDA 1 USD 11,3784 Še vedno zanimivi nakupi čez mejo Kljub temu da je gneča na mejnih prehodih velika zaradi tujih turistov in zdomcev, domačini še vedno redno odhajamo na nakupe v Italijo in Avstrijo. Zaradi odliva kupcev v tujino seje v naših trgovinah zmanjšal promet za 28 odstotkov. Med najbolj iskanimi živili so še vedno kava, riž, olje, sokovi, čokolada, Rama, konzerve s sadjem, pa tudi čistila, pralni praški, toaletni papir, papirnati robčki, pa tudi oblačila, obutev in bela tehnika. Razveseljivejši podatki o turistični sezoni Po podatkih do 23. julija se je jugoslovanski izvoz od začetka leta povečal za 20,3 odstotka, na konvertibilni trg pa za 26,3 odstotka. Uvoz je bil v tem času večji za 31 odstotkov, s konvertibilnega trga pa za 45,7 odstotka. Samo julija smo dosegli 170 milijonov dolarjev presežka v tekoči menjavi, tako da se je skupni trgovinski primanjkljaj zmanjšal za dobre 1,3 milijarde dolarjev. Kljub razveseljivim podatkom pa se bodo naša podjetja morala še bolj prilagajati spremembam na svetovnem trgu. V prihodnjih mesecih bo po pričakovanjih rast izvoza in uvoza počasnejša. Prihodek od turizma se je v prvih petih mesecih povečal za 48 odstotkov in znaša 711 milijonov dolarjev. Število prenočitev in gostov pa je bilo za 7 odstotkov manjše kot v enakem času lani. Turistov, ki so prišli k nam s potovalnimi agencijami, je bilo do sedaj približno toliko kot lani, visoka rast dohodka od turizma pa je posledica nakupov v brezcarinskih prodajalnah, kjer so iztržili 136 milijonov dolarjev. Prav tako seje bistveno zmanjšala menjava na črno. Dolar močno padel Pod pritiskom naglega pada delnic na Wall Streetu je dolar v ponedeljek dosegel najnižjo vrednost glede na marko v zadnjih dveh letih in pol. Dow Jonesov indeks delnic, ki meri vrednost delniškega kapitala 30 največjih ameriških korporacij, je izgubil več kot 100 točk ali 3,6 odstotka vrednosti. Razlog za to so slabši prihodki vodilnih ameriških družb, anemično gospodarstvo in številne prodaje. Poseben šok ob tem je bila novica o slabem dohodku znanega McDonaldsa. Pocenitve dolarja pa ne pripisujejo le padcu vrednosti delnic, temveč tudi kombiniranem delovanju krhke ameriške monetarne politike in vznemirjanja na borzah. <2Ć SWDIK«JA PRODAJA VSI K* (SORSKO KOLO 18 presta* . H0UAND L0OK ■ 2.950 din BfSS PRO MARKI- I iritr., Obl 218 %>i KAJ? SAJ NI RES, PA JE! VRATA TRGOVIN V CANKARJEVI ULICI ŠT. 4 V KRANJU BODO DANES ZA VAS ODPRTA DO 21. URE! Avtomobilski trg Sejemsko zatišje Medtem koje veliko število ljubiteljev jeklenih konjičkov na dopustu, vlada na večini avtomobilskih sejmov precejšnje zatišje. Ponudba je precej zmanjšana, pa tudi kupci so bolj redki. Zato smo se tokrat odločili, da napravimo pregled povprečnih cen za nekatera vozila, ki so bila naprodaj na slovenskih avtomobilskih sejmi, koliko so enake dejanskim, pa je vprašljivo, saj so večinoma prenizke. Povprečne cene rabljenih avtomobilov Tip vozila Cena novega vozila + davek Letnik 1987 Letnik 1985 Letnik 1983 Renault 4 GTL 54.864 + 34,5% 35.000 24.500 17.500 Yugo 45 Koral 52.000 + 31,5% 35.000 — — Yugo Skala 55 64.700 + 34,5% 31.300 21.500 vw Golf diesel 135.080 + 34,5% 108 000 85.000 50.000 Fiat 126 P 38.000 + 31,5% 25.000 16.500 12.600 VOLNA & PLETENINE • velika izbira prej za pletenje # unikatne pletenine § izredno ugodne cene - Intierihop. - »teklo, porcelan . . - tekstil, nakit - prodajna galerija slik sport trgovina, v kateri boste našli vse za šport in prosti čas po najnižjih cenah PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! Zahteve po prostem uvozu avtomobilov Ko so v hrvaškem saboru razpravljali o nekaterih zveznih in drugih aktih, so menili, da bi morali vsem Jugoslovanom dovoliti uvoz rabljenih avtomobilov. To je sedaj dovoljeno le 70 odstotnim invalidom, zdomcem in še nekaterim, pri čemer pa tuje vozilo ne sme biti staro več kot tri leta. Hrvaški izvršni svet meni, da za takšne prepovedi in omejitve ni nobenih razlogov in da s tem država le ščiti domače proizvajalce. Kje je ceneje? Ogled dirke najhitrejših v Budimpešti Naši ljubitelji hitrosti in dirk v FORMULI 1 se že zanimajo za možnosti, kako bo z organizacijo izleta na ogled tekmovanja GRAND PRIX-a na Madžarskem, kjer je za nas najbližje in cenovno najbolj dosegljivo tekmovanje najhitrejših na svetu. Ogled tekmovanja v Budimpešti organizirajo pri Kompasu in pri potovalni agenciji Alpetour v Kranju. Pri Alpetouru je cena enodnevnega izleta z ogledom tekme (avtobusni prevoz, vstopnica za ogled dirke, vodenje izleta) 650,00 dinarjev. Kot so povedali, so mesta že precej zasedena, nekaj prostora pa je še. Kompas je za ogled dirke namenil dva programa. Prvi izlet traja dva dni in vključuje tudi ogled zanimivosti mesta ter večerjo in prenočevanje. Zanj je treba odšteti 1.480,00 dinarjev. Za drug, enodnevni izlet, (podobno kot pri Alpetourju) pa je treba odšteti 850,00 dinarjev. Prva zasebna avtošola v radovljiški občini Voznik Radovljica. 26. julija - V Radovljici že od 26. junija deluje zasebna avtošola, ki je prva uradno potrjena na Gorenjskem. Solastnika Branko Adžič in Milan Spiler sta inštruktorja z dolgoletnimi izkušnjami in avtošolo vključujeta v svoje podjetje Voznik, ki poleg šole vključuje še prevoz tovora, rent a car in vlečno službo. Avtošola Voznik deluje v sodelovanju z Delavsko univerzo Radovljica in ima svojo pisarno in učilnico za teoretično usposabljanje voznikov v prostorih DU v radovljiški graščini. Učilnica je sodobno opremljena z maketami križišč, prometnih znakov in delov avtomobila, pravilno vožnjo skozi križišče pa kandidatom prikažejo s pomočjo rotoskopa in videorekordetja. Program avtošole zajema teoretično in praktično poučevanje za vožnjo osebnih in motornih vozil ter teoretične tečaje za vožnjo koles s pomožnim motorjem. Poleg tega avtošola Voznik organizira in izvaja tečaj prve pomoči. Tistim, ki že imajo vozniško dovoljenje, pa nudi teoretično in praktično izpopolnjevanje. Trenutno že poteka prvi tečaj cestnoprometnih predpisov, trideset kandidatov, ki so k »Vozniku« pristopili iz radovljiške in jeseniške avto šole se tu praktično usposablja za vožnjo osebnih avtomobilov, šest kandidatov pa je pri tem podjetju že uspešno opravilo vozniški izpit. Lastnika podjetja Voznik pravita, da se trudita doseči čim višjo kvaliteta poučevanja in da bosta naredila vse, kar je v njuni moči, da bodo njuni kandidati vozniški izpit opravili v čimkraj-šem času in da bo njihova vožnja pravilna in varna. S. A. BIVŠA BENCINSKA ČRPALKA NA PRIMSKOVEM NUDI v MALEM VELIKO • T SHIRT MAJICE IZ JAPONSKE 39 DIN • V SHIRT MAJICE IZ AMERIKE 39 DIN • BERMUDA KRATKE HLAČE IZ ITALIJE 179 DIN • JEANS HLAČE LA PANTHERA IZ AVSTRIJE 290 DIN • JEANS ELASTIČNE HLAČE IZ ITALIJE 290 DIN IN ŠE IN ŠE POCENI @®m@SgcJJ©EEGLAS 16. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Petek, 27. julija 1990 Začenja se nova smučarska sezona Po zapletih vendarle v Novo Zelandijo Ljubljana, 24. julija - Ko je že kazalo, da bo začetek letošnje smučarske sezone prestavljen, je na Mount Hountu v Novi Zelandiji padlo toliko snega, da bo moč pripraviti prve tekme. Tako je tudi naša štiričlanska reprezentanca v ponedeljek odpotovala v Novo Zelandijo. Poleg Grege Benedika, Saša Ro-biča, Gregorja Grilca in Mitja Kunca e sta v Novo Zelandijo odpotovala tudi glavni trener Matjaž Kranjc in slalomski trener Jaro Kalan. Na Mt. Houtu bosta namreč na sporedu dva slaloma in dva veleslaloma, tekme pa bodo od 6. do 9. avgusta, kar je teden dni kasneje, kot je bilo sprva načrtovano. Ker so še pred kratkim iz Nove Zelandije prihajale vesti o pomanjkanju snega in so zato nekajkrat tekme že skoraj odpovedali, je večina trenerjev svojim varovancem že dovolila počitnice. Tako so imeli zadnje dni precej dela, da so jih vendarle zbrali in odpotovali na prve tekme. Na teh bo nastopila vsa svetovna elita, saj je od boljših poškodovan ie Norvežan Aamodt. Naši reprezentantje se bodo predvidoma vrnili domov 13. avgusta.• V. S. Triatlon Bohinj 90 Bohinj, 25. julija - Turistično društvo Bohinj organizira to soboto, 28. julija, 1. triatlon Bohinj 90. Triatlon se bo začel ob 16. uri na kopališču ob Bohinjskem jezeru. Ker ste mnogi že spraševali, ali je sobotni triatlon prireditev, ki bo v Bohinju namesto "Triatlona jeklenih", naj še enkrat zapišemo, daje tokratna prireditev klasični triatlon, kije v Bohinju letos prvič, večletna prireditev, "Triatlon jeklenih", ki ga skupaj pripravljata Turistično društvo Bohinj in Nedeljski dnevnik pa bo v soboto, 25. avgusta. Panoge I. triatlona Bohinj so plavanje (1,5 km), kolesarjenje (40 km) in tek (10 km). Moški bodo nastopili v petih starostnih razredih, ženske pa v dveh. Start za vse kategorije bo ob 16. uri, cilj plavanja je ob 16. 30 uri, cilj kolesarjenja ob 18. uri, cilj teka pa ob 19. uri. Razdelitev štartnih številk bo v soboto od 14. ure dalje na štartnem prostoru. Zaključek in razglasitev rezultatov pa bo na prireditvenem prostoru pod Skal-co eno uro po končanem tekmovanju. V soboto ob 17. uri bo v Bohinju tudi akcija Nedeljskega dnevnika razgibajmo življenje.• V. S. Mednarodna alpinistična odprava Everest glavni cilj Kranj, 25. julija - Sredi prihodnjega meseca bo odšla na pot proti strehi sveta mednarodna alpinistična odprava, ki jo organizirajo ob 10-letnici delovne skupnosti Alpe-Jadran pod pokroviteljstvom deželne vlade Furlanije-Julijske krajine. V 15-članski odpravi bo tudi Marija Štremfelj iz Kranja, ki se bo skušala povz-peti kot prva Slovenka in Jugoslovanka na Everest. Drugi cilj odprave bo, kot je povedal njen vodja Mišo Jamnik iz Kranja, Everestov sosed Lhotse. »Pobuda za odpravo, ki jo prirejata Slovensko planinsko društvo iz Trsta in Planinska zveza Slovenije,« pojasnjuje njen vodja Mišo Jamnik. »je prišla z italijanske strani. Gre za prvo mednarodno odpravo italijanskih in jugoslovanskih alpinistov, s katero bomo počastili 10-letnico delovne skupnosti A-A, pa obenem letos osrednjo alpinistično akcijo dežele Furlanije-Julijske krajine. Ekipa je dokaj heterogena tako po izkušnjah kot po jeziku, saj jo sestavljajo Slovenci, Tržaški Slovenci in Italijani iz Trsta, Furlanije in Lombardije. V našem delu moštva, ki je bolj prekaljeno, so poleg mene in zdravnika /.areta Guzeja še alpinisti Janez Jeglič, Silvo Karo, Pavle Kozjek, Andrej Štremfelj in Marija štremfelj. Za nas je zanimiva zlasti Marijina udeležba, saj bi ob uresničitvi zamisli bila prva Jugoslovanka na najvišji gori sveta.« Glavni cilj odprave pod nazivom Alpe-Adria Sagarmatha Expedition je torej 8848 m visoki Everest, na katerega se nameravajo povzpeti po ameriški smeri čez Zahodni greben. Vzpon na streho sveta načrtujejo med 15. in 20. oktobrom. Ekipa, ki bi se vračala na Južno sedlo, bi se od tam lahko vzpela še na dobrih 300 m nižjega Everestovega soseda, Lhotse. Uresničitev drzne zamisli za prečenje, ki doslej še ni uspela nikomur, pa bo prišla v poštev le ob ugodnih vremenskih razmerah in dobrem počutju ter razpoloženju ekipe. »Odprava bo krenila proti cilju,« pravi za sklep pogovora vodja Jamnik, »15. avgusta z zagrebškega letališča. Do takrat nas čaka še precej dela in potov zlasti za zbiranje denarja, saj Slovenci pokrivamo vse stroške za dva člana odprave. Z uresničitvijo načrta, vsaj kar se tiče vzpona na Everest, glede na dobro sestavljeno ekipo ne bi smelo biti težav. Kako streti trši oreh, prečenje Everest-Lhotse, pa bo moč več povedati šele po vrnitvi v domovino, ki je predvidena sredi novembra 1990.« • S. Saje V soboto na letnem kopališču v Radovljici Mednarodni plavalni miting Plavalni klub Radovljica letos praznuje 57. obletnico ustanovitve. Klub je eden najbolj organiziranih športnih kolektivov v občini, saj združuje več kot 200 članov. Letos že devetič organizirajo tekmovanje, kjer bodo sodelovali plavalci iz Jugoslavije in tujine. Tekmovanje se bo začelo v soboto, 28. julija, ob 17.30 na letnem bazenu v Radovljici (razplavanje ob 16.30). Moški bodo nastopili v kategorijah letnik 73 in starejši (absolutna skupina) in letnik 74 in mlajši (mladinska skupina), ženske pa v kategorijah letnik 74 in starejše (absolutna skupina) in letnik 75 in mlajše (mladinska skupina). Vsak tekmovalec ima lahko neomejeno število nastopov, tekmovalci pa bodo razporejeni v skupine po rezultatih. Najboljši trije moški in najboljše tri ženske po mednarodnih tablicah bodo dobili pokale in praktične nagrade.• V. S. XXIII. mednarodna kolesarska dirka Po ulicah Kranja Mednarodni kolesarski praznik Kranja Kranj, 25. julija - Vse je pripravljeno za dve močni mednarodni kolesarski dirki Po ulicah Kranja. Organizatorja sta Sava in DO Sava. Generalni pokrovitelj je IO LB - Gorenjska banka DD Kranj. Ljubitelji kolesarskega športa bodo v Kranju videli nad tristo tekmovalcev iz Avstrije, ČSFR, Madžarske, Italije, Švice, Nizozemske, ZRN' in Jugoslavije. Za pravi kolesarski dvodnevni praznik Kranja, ki je organiziran v počastitev občinskega praznika, je potrebno vložiti ogromno naporov. Tega so se zavedali tudi organizatorji K K Sava in DO Sava. Napeli so vse sile, da bo letošnja triindvajseta mednarodna kolesarska dirka v nedeljo in soboto uspela v vseh pogledih. Dirke se bodo udeležili tekmovalci iz Avstrije (pet nacionalnih klubskih ekip), Italije (2), Madžarske, ČSFR, Poljske, Švice (vsi po 1) in vsi najboljši kolesarji Jugoslavije. Nočni kriterij šteje tudi za točke slovenskih mest, nedeljska dirka Po ulicah Kranja pa bo obenem tudi republiško prvenstvo. Zanimivo pri nedeljski dirki je tudi to, da bo izven konkurence za najboljša mesta vozil tudi profesionalec Carrere (Italija), bivši član roga. Jure Pavlic. Zanimivo pa je tudi to, da tokrat na startu ne bo reprezentance Avstrije in na dirki ne bo tudi njihovega zveznega trenerja Kranjčana Francija Hvastija. Da bo vse tako, kot mora biti, so za to poskrbeli kolesarski delavci KK Sava in njihovi privrženci ter delavci DO Sava. Prav zato so pri K K Sava okrepili organizacijski komite. Predsednik komiteja je podpredsednik KK Sava Franci Vidmar, sekretar in alfa in ornega kranjskega kolesrskega športa, tajnik KK Save Jože Gašperšič. »Za tako organizacijo je potrebno vložiti ogromno truda, saj gre za kvalitetno prireditev in dobro počutje vseh nastopajočih. Potrebno je bilo zbrati tudi ogromno Finančnih sredstev.« je povedal na tiskovni konferenci, ki je bila v torek v prostorih PS Gorenjski sejem v Kranju. Zahvala gre tako tudi direktorju tega sejemskega prostora Franciju Ekarju. Genealni pokrovitelj je IO LB - Gorenjska banka DD Kranj, sopokrovitelji: DO Sava, Kompas Hertz, Intereuropa Koper, Alpetour Škofja Loka, Zavarovalnica Triglav Kranj Autocomerce Ljubljana in tudi ostale delovne organizacije, obrtniki ter posamezniki. Vsem zahvala za denarno podporo. Gledalci pa lahko z nagradami postrežejo v nedeljski dirki z nagradami za zmagovalca posameznega kroga. Spored nočnega kriterija; sobota: Ob 17. uri bo pred hotelom Creina prvič start pionirjev do deset let starosti z navadnimi in s kolesi s prestavami. Prijavijo se lahko še pred startom. Ob 17.30 bodo startali pionirji B in ob 17.45 pionirji A šeststo metrov dolg krog okoli veleblagovnice Globus bodo morali s startom ob 18. uri prevoziti ml. mladinci, ob 18. 40 krogov st. mladinci in ob 19.10 60 krogov člani. V nedeljo bo prvi start na dolžini proge 3.700 m ob 9. uri za mlajše mladince (20) krogov. Ob 11. uri bo start petintridesetih prevoženih krogov starejših mladincev in članov. To bo hkrati tudi zadnje preverjanje jugoslovanskih klubski kolesarski trenerjev za nastope na državnem prvenstvu, ki bo od 3. do 5. avgusta v Novem Sadu. Zanimivo je tudi v članski konkurenci to, da bo za Nizozemsko nastopil tudi lanski drugi v članski dirki Jeron Van Gisbergen. Na koncu naj še enkrat obvestimo, da so oba dneva v času dirk ceste zaprte za ves promet.• D. Humer Uspeh kranjskih plavalcev Velenje - Na republiškem prvenstvu v plavanju za mlajše pionirje se je konec tedna v Velenju zbralo 207 tekmovalcev iz 15 klubov, največ uspeha pa so imeli plavalci kranjskega Triglava, ki so s 1032 točkami zasedli prvo mesto, medtem ko je bila Radovljica z 20 točkami na 13 mestu. Evropsko mladinsko prvenstvo v tenisu Le se Barbara Mulej v konkurenci Zagreb, 26. julija - Na teniških igriščih v Zagrebu je od nedelje dalje evropsko mladinsko prvenstvo v tenisu do osemnajst in šestnajst let. Za barve Jugoslavije je nastopalo na prvenstvu osem igralcev in igralk v vseh kategorijah, mladinci in mladinke do 18 let in do 16 let. Od osmih je od naših tekmovlcev ostala reprezentantka Slovenije, članica kranjskega Triglava, Barbara Mulej. Ostala sedmerica naših pa je že izpadla. Kranjčanka Barbara Mulej igra za evropski naslov v kategoriji mladink do šestnajst let. V prvem kolu je bila prosta, v drugem je zmagala in prišla do osmine finala. V sredo je za vstop v četrtfinale brez težav premagala leto dni mlajšo Bol-garko Pekanovo s 6 : 1 in 6 : 3. Danes igra z reprezentantko CSFR Krupovo.#D. Humer Na igrišču v Podbrezjah Odprt teniški turnir Podbrezje, 24. julija - Konec tedna, od 27. do 29. julija 1990, bo na novem teniškem igrišču v Podbrezjah prvi turnir Dunlop. Gre za odprto tekmovanje pod pokroviteljstvom firme Gambit iz Kranja, ki ima zastopstvo za tekstilne izdelke Dunlop. Turnirja se lahko udeleži vsak igralec tenisa, ki bo plačal 200 dinarjev prijavnine. Prireditev se bo začela v petek, 27. 7. 1990, ob 15. uri z žrebanjem igralnih parov. Vsak tekmovalec bo nastopil v najmanj dveh igrah. Kdor bo izpadel iz glavne igre, bo lahko nastopil še v tolažilni skupini. Kot je povedal lastnik Sašo Stihe rl , bo turnir zanimiv tudi zaradi raznih nagrad. Tekmovalci na prvih štirih mestih si bodo razdelili praktične nagrade v skupni vrednosti približno 10 tisoč dinarjev, vsak udeleženec pa bo prejel spominsko darilo. Konec tedna bodu na igrišču odprli garderobo in tuše. Med turnirjem bodo poskrbeli tudi za prehrano. Potem bodo organizirali vsak mesec vsaj en turnir in obenem poskrbeli za tečaje tenisa.© S. Saje Gregor Govše (Ljubljana) je dosegel dva državna rekorda (200 m prsno - 2:57,13 in 100 m hrbtno s časom 1:15,53), dva državna rekorda pa je dosegel tudi plavalec mariborskega Branika Andrej Pahernik, in sicer na 50 m delfin s časom 0:32,51 in na 200 m mešano s časom 2:38,40. Gorenjci rekordov (razen osebnih) niso dosegali, so pa prinesli domov 21 medalj in 19 diplom za mlajše letnike. Rezultati moški 50 m kravi: Pahernik (BM) 0:31,81, 3.) Škunca (TK) 0:32,46; 100 m kravi: Hribar (TK) 1:09,26, 3.) Škunca (TK) 1:10,19; 200 m kravi: Govše (LL) 2:24,51, 3.) Hribar (TK) 2:29.87; 400 m kravi: Govše (LL) 5:00,33, 3.) Hribar (TK) 5:12,52; 50 m prsno: Cepelnik (FR) 0:40,31, 2.) Hribar (TK) 0:40,64, 100 m prsno: Govše (LL) 1:24,42, 2.) Hribar (TK) 1:27,50; 200 m prsno: Govše (LL) 2:57,13, 2.) Hribar (TK) 3:06,69; 50 m hrbtno: Pahernik (BM) 0:35.34, 4.) Dovžan (TK) 0:38,45; 100 m hrbtno: Govše (LL) 1:15,35, 6.) Dovžan (TK) 1:22,71; 200 m hrbtno: Govše (LL) 2:40,17, 4.) Dovžan (TK) 2:53,68; 50 m delfin: Pahernik (BM) 0:32,51, 8.) Puškar (TK) 0:37,29: 100 m delfin: Pahernik (BM) 1:12,18, 4.) Škunca (TK) 1:19,43; 200 m mešano: Pahernik (BM) 2:38,40, 5.) Škunca (TK) 2:53,83: štafete: 4 x 50 m mešano: Branik 2:26,98, Triglav I 2:29,45; 4 x 50 m kravi Ljubljana 2:15,07, 3.) Triglav 2:15,34: 4 x 50 m prsno: Branik 2:48,46, 2.) Triglav 2:50,49; 4 x 50 m delfin: Ljubljana 2:26,32, 3.) Triglav 2:28,96; ženske: 50 m kravi: Verhovčak (BM) 0:32,63, 13.) Potočnik (TK) 0:37.35; 100 m kravi: Verhovčak (BM) 1:12,83, 9.) Petemelj (TK) 1:21,73; 200 m kravi: Verhovčak (BM) 2:35.83. 7.) Peternelj (TK) Turnir trojk 2:48,68; 400 m krvi Verhovčak (BM) 5:23,07 7.) Peternelj (TK) 5:44.66; 50 m prsno: Omejc (TK) 0:40,87; 100 m prsno: Draganič (BM) 1:28,59, 2.) Di-mitrovič (TK) 1:33,97, 3.) Omejc (TK) 1:34.30; 200 m prsno: Draganič (BM) 3:10,98, 2. ) Omejc (TK) 3:18,12; 50 m hrbtno: Ličar (RRT) 0,40, 3.) Dmitrovič (TK) 0:40.81; 100 m hrbtno: Ličar (RRT) 1:24,20, 5.) Dimitrovič (TK) 1:29,48; 200 m hrbtno: Jordan (RRT) 3;00,48, 6.) Dmitrovič (TK) 3:10,20, 50 m delfin: Jordan (RRT) 0:37,96, 7.) Omejc (TK) 0:41,14; 100 m delfin: Jordan (RRT) 1:21,29, 7.) Peternelj (TK) 1:32,05; 200 m mešano: Jordan (RRT) 2:58,18, 5.) Dmitrovič (TK) 3:05,32: štafete: 4 x 50 m mešano: Branik 2:38,9. 3. ) Triglav 2:45,38; 4 x 50 m kravi: Branik 2:24,35, 3.) Triglav 2:27,53; 4 x 50 m prsno: Triglav 2:55,81; 4 x 50 m delfin: Branik 2:40,77, 2.9 Triglav 2:44,50. Najboljši med mlajšimi letniki (fantje 1980 in mlajši ter dekleta 1981 in mlajše) so dobili za prva tri mesta diplome. Kranjčani so jih prinesli 19 -štiri za prva, šest za druga in devet za tretja mesta. Dobili pa so jih: Eva Potočnik je bila prva na 400 m kravi, druga na 50 m kravi in 200 m prsno, tretja pa na 100 m delfin in 200 m kravi. Polona Prosen je bila prva na 50 m in 200 m prsno, druga na 100 m prsno in tretja na 50 m hrbtno. Alenka Sušnik prva na 100 m prsno, druga na 50 m prsno in 100 m delfin ter tretja na 200 prsno in 200 m hrbtno. Urška Ilovar je bila druga na 50 m hrbtno, Alenka Hribar pa tretja na 100 m prsno. Tevž Suhadol-nik je bil tretji na 200 m prsno, Andrej Pire na 100 m delfin in Jaka Kovač prav tako tretji na 50 m prsno. Ilija Bregar Škofja Loka, 26. julija - Avia club organizira to soboto, 28. julija, turnir trojk v košarki. Turnir se bo začel ob 9. uri na igrišču za športno dvorano Poden v Škofji Loki. Prijavite se lahko po telefonu 620-457 ali pa na igrišču v soboto do 8.30. • V. S. 4. tradicionalni odprti mednarodni šahovski turnir Pokal Kranja 1990 Kranj, 25. julija - Šahovski klub Primskovo iz Kranja je organizator tradicionalnega odprtega mednarodnega šahovskega turnirja, ki je vsako leto posvečen praznovanju občinskega praznika občine Kranj. Letošnji turnir se začenja danes, v petek,27. julija, nadaljeval pa se bo še jutri do 19. ure. Šahovski turnir, ki poteka pod pokroviteljstvom skupščine občine Kranj, se je v preteklih letih že uveljavil tako v slovenskem kot jugoslovanskem in mednarodnem prostoru, saj so se prireditve poleg slovenskih igralcev in igralcev iz drugih jugoslovanskih republik udeležili tudi šahisti iz pobratenih mest Rivoli v Italiji in Železne Kaple v Avstriji. Pravico igranja na turnirju imajo vsi šahisti in šahistke ne glede na kategorijo oz. šahovski naslov, ki plačajo pristojbino. Ta je 200 din za moške ter 100 din za upokojence, ženske in otroke. Pristojbina se pred pričetkom turnirja vplača organizatorju v gotovini. Turnir se igra po švicarskem sistemu - 9 kol (jugoslovanska krožna varianta), po pravilih FIDE in ŠZJ. Igralni čas je 30 minut na posameznega igralca, tj. ena ura za partijo. Igralci bodo razvrščeni v turnirsko tabelo na podlagi žreba, ki ga bo opravil računalnik, ki bo tudi določal pare. Turnir se bo začel v petek, 27. julija, ob 16.30 s pozdravnim govorom, ob 17. uri pa bo na sporedu prvo kolo. Zaključil se bo v soboto, ko bo ob 18. uri na vrsti zadnje, 9. kolo, ob 19.15 pa bo razglasitev rezultatov. Nagrada za prve tri uvrščene šahiste so pokali in denarne nagrade. Prvouvrščeni dobi 5 tisoč dinarjev, drugou-vrščeni 3 tisoč dinarjev, tretjeu-vrščeni 2 tisoč petsto dinarjev, četrti 2 tisoč dinarjev, peti tisoč petsto dinarjev, šesti pa tisoč dinarjev. Za osvojitev pokalov in nagrad odloča Bucholz sistem, medsebojni izid, večje število zmag in žreb. Trije izžrebani udeleženci turnirja prejmejo posebno nagrado, vsi pa praktična spominska darila. Vsi stroški udeležbe na turnirju gredo v breme udeležencev turnirja, oz. njihovih šahovskih društev, klubov in sekcij. Vsak udeleženec turnirja mora prinesti eno brezhibno šahovsko uro. Šahovsko uro pa si je mogoče tudi izposoditi za 100 din. Tisti, ki se za turnir še niste prijavili, lahko to storite še danes med 15. in 17. uro v igralnem prostoru Avle herojev Skupščine občine Kranj. • V. Stanovnik RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ V tem letnem času bi morali naprej in nazaj razpravljati o tem, kaj je in kaj bo z našim turizmom. Jok! Komajda se kje potihem še sliši tista lepa in simpatična Turizem smo ljudje. Mi se gremo namreč drugačne igrice, ki sem in tja prerastejo v »terorizem smo ljudje«. Toliko je namreč javne in neposredne nestrpnosti, netolerantnosti in jurišnikov na vse, kar leze in gre, da bi bilo že smešno, če ne bi bilo po svoje hudo tragično. Nočemo biti pikolovski in niti na kraj pameti nam ne pade, da bi branili direktorje v sedanji hajki, ki se uganja nad njimi! Pri nas je namreč že dolgo splošno znano, da direktorji lažejo in kradejo, zato se je takole na vsake dve leti nujno treba spraviti nadnje. Posebno tisto direktorsko zalego, ki se je po rdeče in z rdečimi onegavila, da je bilo joj! Saj vemo, kako je bilo na lokalni ravni: župan, pa partijsko sekretarsko one in direktorji, potem pa dolgo dolgo nič in nazadnje še delavska raja. Mali bogovi, ki so »furali« voz globoko v blato in bi ga še dlje, če se ne bi pravočasno dvignila palica nad te nesposobne furmane. Samo direktorji sami vedo, kolikokrat je že padalo po njihovih ramenih. Tokratna - katera že po vrsti? - »gajžla« jim poje naslednjo pesmico: »...Velika podjetja so leglo partijske nesposobnosti. Zanje ni rešitve in škoda je vsakega časa, ki ga porabljajo ministri za njihovo reševanje. Banke, sodišča in policija naj izpeljejo njihov stečaj ter ugotavljajo krivde, kot je to na Zahodu normalno..« TEMA TEDNA POSTOJ, POPOTNIK Tako beremo v strankinem programu. Rdečkarji. vam je jasno? Če vam še ni, vam pa še bo. Skomine vzbuja pikantna uganka, kaj bo s tistimi poslovodniki, ki kakšnih partijskih nagnjenj nikoli niso imeli, pa so jim firme kljub temu šle v »ma-loro«? In kaj bo s tistimi, redkimi sicer, ki so od glave do peta rdeči, pa jim podjetje ni v rdečih številkah? Ob tako točnih in prijaznih javnih konstatacijah, da so velika podjetja - najbrž vsa in povsod - leglo partijske nesposob- nosti, direktorjem ne ostane nič drugega, kot da zavežejo culi-co in hajd v bolniško. Nerodno bo le, da je zanesljivo nekaj velikih firm, tudi pred stečajem, v katerih delavstvo - ljubi bog! - celo VISOKO ceni svoje rdeče direktorje in na delavskih svetih tudi izrecno poudarja, da bi bilo direktorjevo slovo zares totalna katastrofa. Takšen je ta svet, da je zares narobe svet! Enoje namreč v parlamentu sprejemati neke hitre zakone in oznanjati, kdo je za odstrel, druga stvar pa v »bazi« okušati posledice. Ko se spustiš z verbalnih višin na lokalno raven, se zadeve tudi lahko sprevržejo v svoje pravo nasprotje. Mar je obubožanemu delavstvu za to, kakšne barve je njihova poslovodna struktura! Mar jim je za politiko in slovensko politično sceno, naj bo z našim hecnim parlamentom še tako zanimiva! Mar jim je, kakšne barve je mačka, samo da lovi miši! Le kdaj bomo končno dočakali dan, ko se bomo znali med seboj zares spraviti? Le kdaj bomo dočakali dan, ko bomo v parlamentu z zanimanjem spremljali kakšno kvalificirano debato o položaju in družbenih perspektivah, ne pa da opozicija kot kača zgrize vsak nespretni stavek pozicije in - obratno! Res bi bilo pravo olajšanje, ko bi slovenski poslanci rekli kakšno o konkretnih stiskah tega življa pod Triglavom. Zdaj pa bi bilo daleč najbolje, da bi na vrata slovenskega parlamenta zapisali: Postoj, popotnik in postani slovenski poslanec... • D. Sedej Francozi radi prihajajo v Kranj Kranj, 20.julija - Meščani francoskega mesta La Ciotat, ki bodo naslednjih štirinajst dni prebili v Kranju, imajo na programu številne športne in družabne aktivnosti. Mlade udeležence tradicionalne izmenjave smo povprašali, kako se počutijo med sovrstniki iz Kranja, Alex Bussez: "V Sloveniji nam je lepo. Z našimi prijatelji iz Kranja bomo obiskali slovenske kraje. V Sloveniji sem navezala številna prijateljstva, tako da mi v Sloveniji sploh ne bo dolgčas." Marie-Claire Perrachon: "Letos sem že petič v Sloveniji. Vsakokrat se mi zdi lepše in tudi novih prijateljev imam vsako leto več. Našim prijateljem iz Slovenije bomo ob njihovem obisku razkazali našo deželo imeli pa bomo tudi številne druge prireditve." Alain Leon: "Prvič sem v Sloveniji in moram reči, da mi je vaša dežela zelo všeč. Navezal sem že nekaj stikov s Kranjčani in upam, da se bom naslednje leto lahko ponovno pridružil našim meščanom, ki bodo obiskali Kranj." • M. G., Foto: G. šinik CVEK Dolarjev pa nočemo! Nedavno so na protokolarnem Brdu bivali milijonarji iz daljne Arabije, ki bi menda v slovensko gospodarstvo radi vložili kaki dve milijardi ameriških zelencev. S podjetji so uspeli podpisati nekaj pogodb, a jim to, kot kaže, ni dovolj. Kompleks Brda jim je bil tako všeč, da bi radi vlagali tudi vanj, eden od njih pa je najbrž ljubitelj filma, saj je podjetju Viba-film pripravljen takoj dati skoraj pet milijončkov (dolarjev seveda) za posodobitev tehnike. Z njimi je celo podpisal pogodbo, s katero se je obvezal sofinancirati dva slovenska filmska projekta. Filmarji so pomislili, da jim je to priložnost poslala sama božja previdnost, saj zanje ni nikjer nobenega denarja več in naslednje leto najbrž ne bodo mogli posneti nobenega filma. Pa se je izkazalo, da to najbrž ne bo res, saj jih božja previdnost zdaj celo iz Vibine cerkve meče, pa še slovensko vlado je naščuvala, da je že trikrat njihovega direktorja pred vrata postavila, ko je hotel kakšno reči v korist poslu z arabskim mogotcem. Najbrž se tam v vladi bojijo, da bi tem arabskim nebodijimtreba kmalu postal všeč še Bled, pa Triglav, pa kakšne toplice in (bognedaj) Ljubljana, in bi potem takole postopoma pokupili vso Slovenijo, ubogi kralj pa bi ostal brez kraljestva. Bližnje srečanje V nekem oddaljenem kraju Azerbajdžana so sovjetski vojni avioni sestrelili gigantski leteči krožnik in potem skrili ostanke. Tako so to srečanje opisali na nedavnem srečanju strokovnjaki, ki so, kot piše britanski tisk, morali pojasniti ta incident, saj so se nenadoma pojavile fotografije. Leta 1983 sta torej dva Miga sestrelila neznani leteči predmet. Pilot je dejal, da je leteči objekt zasijal in padel na zemljo. Ostanke sta najprej odkrila dva domačina, ki pa sta kasneje umrla. Plavolaske se hitreje starajo Ameriški kirurg trdi, da se plavolaske hitreje starajo kot rjavolaske ali črnolaske. Pri plavolaskah se prve gube pojavijo ob začetku tridesetih let. pri ženskah s temnejšimi lasmi pa osem let kasneje. Vzrok je v pomanjkanju pigmenta, ki kožo ščiti od sonca pri osebah svetlih las in modrih oči. Ali -so še slabše vesti za plavolaske: podočnjaki se jim pojavijo, preden dopolnijo trideset let zato, ker imajo manj tkiva, ki dajo koži elastičnost in čvrstost. Da pa bi ameriški kirurg zares spravil vse ženske V obup, nadalje še trdi, da se ženske nasploh začnejo starati deset let prej kot moški. Vzrok: moški imajo bolj debelo kožo in obraz jim je bolj prekrvavljen, zato imajo tudi lepši ten! PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NE VEDNO vse uredi. Ljudje so pri nas od sedmih zjutraj pa do treh in nikoli ne odrečemo usluge, čeprav pride minuto pred tretjo. S kolegico Silvo Bukovnik se menjava, vsak teden ena dela s strankami, in vesela sem, da je Silva ravno tako prijazna do strank. Pri nas se po opravljenem izpitu dobi vozniško dovoljenje. Zdravniško spričevalo mora imeti novi šofer s seboj, potrdilo o opravljenem izpitu in dve fotografiji, pa ima vozniško dovoljenje v nekaj minutah v žepu. Nobenega posebnega čakanja ni potrebno. Pri nas tudi podaljšujemo dovoljenja, v primeru, da se le-to izgubi, poskrbimo za novega. Vendar delo s strankami ni vse, zraven ostane še veliko arhivskega in drugega dela. V naši pisarni se vse trudimo, dabi bile čim bolj prijazne s strankami, vendar včasih nam ne uspe. Nekateri pridejo do nas že take volje in mišljenja, da se morajo kregati. Ljudje smo pač različni. Če sama naletim na neprijaznost, se vedno postavim v svojo kožo in se vprašam: Ali bi bila v tem primeru tudi sama takšna? Navadno s svojo prijaznostjo zgladim neprijazen odnos sobesed-nika. Človek se včasih kar začudi, kako lahko prijaznost tudi "razorožuje". Na splošno pa bi rekla, da je pri ljudeh preveč naglice. Prav ta hitrost, ko nam vsem zmanjkuje časa, nosi s seboj neprijaznost, ki bi se je pa morali bolj zavedati. Saj vendar prijaznost tako malo stane, lahko pa naredi dan zelo lep." • D. Dolenc Marta Kovač -Uršič Kranjčanka je, sedmo leto že dela na oddelku za izdajo vozniških dovoljenj in registracij vozil kranjske občinske skupščine. Nekdo od njenih strank je predlagal, naj jo obiščemo, kajti tako prijaznega dekleta, kot je Marta, zlepa ne najdeš po občinskih uradih, je zatrdil. No, kdor Marto pozna, ve, da je to res. Kaj pa pravi o tem sama? "Rada delam s strankami in pusto bi mi bilo, če bi ne imela tako pestrega dela, vedno ob okencu ljudi. Včasih doživljam resnično lepe trenutke: najbolj sem vesela, če lahko komu pomagam v situaciji, ki morda izgleda zanj nerešljiva, a s skupnimi močmi in dobro voljo se Nekaj zgodovinskih utrinkov z Visokega V prejšnji številki smo na kratko opisali vasico Log v Poljanski dolini. Pri tem pa nikakor ne moremo spregledati posestva na ravnici desnega brega Sore, ne moremo kar tako mirno dvorca Visoko. Sedanje križe in težave, ki se pletejo tod okoii že kar dobro poznamo, verjetno pa nam je nekoliko manj znana zgodovina te posesti, ki se od prvih zapisov v urbarjih do danes, vije že skorajda sedemsto let. Torej po zapisih iz urbarjev je razvidno, da je posestvo že od leta 1291 obsegalo troje Zemljišč. Zatem je bilo od leta '560 v lasti treh kmetov (Andreja Stormana in njegovega sina Gregorja ter Tomaža Legata). Tako je šlo do leta 1626, 2atem pa so se lastniki kaj hitro menjali. Že nekaj let pred tem \ Rudolf Ahlin je Urban Podreka posestvo proda! Andreju Smolletu, ta pa kmalu Janezu Stiblu. Za njim je podedoval sin Lovrenc, ki se je poročil z Magdaleno Kallan. In kako je prišlo posestvo v last družine Kallan? Takole je bilo: Gospod Stibell je slabo gospodaril in prišel v denarne težave. Denar si je izposodil pri župniku, vendar mu ga ni mogel vrniti. Tako je dolg odplačal ženin brat, Filip Kallan, posestvo pa je s tem prišlo v last Kallanovih. Od tedaj dalje, vse do leta 1886. torej 226 let, je na Visokem gospodarila ta rodbina. Po vseh teh dolgih letih pa je usoda zahtevala svoje. Od vse družine je ostala le najmlajša hčerka Ana Kallan. poročena Hafner. Tudi njej je mož kmalu umrl, posestvo pa je prevzel njun sin Anton. Njemu kmetovanje ni kaj preveč dišalo. Vse življenje je sanjal, da bi postal častnik v av>>tro-ogrski vojski, ali da bi se posvetil kakšnemu visokošolskemu študiju. Tako se mu je porodila misel, da bi posestvo prodal in se posvetil študiju. Kot nalašč pa je tiste čase gospod Ivan Tavčar s svojo soprogo Franjo, želel v svojem rodnem kraju kupiti manjše posestvo, da bi semkaj prihajal na dopust in da bi kasneje tu živel na stara leta. Kmalu sta prišla v stik in kupčija je bila sklenjena. Takrat je posestvo obsegalo 73 ha (njive, travniki, gozdovi), poleg tega pa še ves visoški arhiv in obsežno knjižnico, vse to je Anton Hafner prodal za 24.000 goldinarjev. Najhuje pa je bilo to, da je prodaja potekala brez vednosti njegove matere. Ko je iz časopisa izvedela, da je sin posestvo prodal in to še za tako nizko ceno, je od vsega hudega storila smrt. Mrtvo so našli v podstrešni sobici neke hiše na Lontrgu v Škofji Loki. Tako žalostno se je torej končalo dolgoletno gospodarjenje rodbine Kallan na Visokem, ko je leta 1893 prišlo v last Ivana Tavčar- -ia- Kar nekaj dogodkov iz Tavčarjevih časov, pa nam je vedel povedati tudi gostilničar z Loga, Rudolf Ahlin. Pravi, da je poznal upravitelja oziroma gospodarja iz tistega časa na Visokem. Ime mu je bilo Jaka, doma pa je bil iz Žirov. Kot mu je sam pravil, je že takoj po prvem srečanju s Tavčarjem vedel, da se bosta dobro razumela in res sta se, le gospa je bila malo bolj "sitna". Kljub temu pa je čez čas to delo pustil. In zakaj? Kot je govoril sam. je od tam odšel zaradi naslednjega dogodka. Nekoč so imeli pri hiši mlatiče. Gospa je dobila nekje pokvarjeno, kislo vino. Seveda ga mlatiči niso hoteli piti, zato ga je dekla odnesla nazaj. Jaka pa ne bodi len, takoj poslušat pod okno kaj se bo zgodilo. Kot je povedal, se je iz kuhinje slišalo strašno kričanje. Posledice te jeze pa so dosegle tudi njega. Ljudje pa vedo še za drugo plat te medalje. Pri hiši so imeli postavno deklo, s katero sta se z Jakom rada videla. Gospa tega ni trpela, češ da se v njihovi hiši kaj takega ne bo dogajalo, zato je oba zapodila. Kljub vsemu pa je po moževi smrti posestvo vzorno vo- dila. Tudi tole o prašičkih nam je povedal Rudolf Ahlin. Koje nekoč Jaka želel pri gospe kupiti dva prašička, mu jih je ponujala po pet goldinarjev, vendar se mu je zdelo predrago in ju ni hotel vzeti. Iskal jih je še drugod, vendar cenejših ni dobil. Zopet se je oglasila na Visokem, toda ta dan so bili že za goldinar dražji. Kljub vsemu mu ni preostalo drugega, da jih vzame. Ko pa je gospa umrla, je šlo s posestvom vedno bolj navzdol. Veliko stvari so pokradli, mnogo pa je tudi propadlo. Po vojni je bil oskrbnik , Tavčarjev nečak, skrbel je predvsem za košnjo, živine pa niso več imeli. Ko so vzeli še gozd, pa so posestvo prodali, češ da brez gozda ni mogoče več gospodariti. Tako nam je pripovedoval gostilničar Ahlin. Nadaljnja usoda Visokega pa nam je znana in upajmo, da bo Visoko kmalu zablestelo v svojem prvotnem sijaju. • M. Česnik Cmi^mm^OLAS 18. STRAN MALI OGLASI Petek, 27. julija 1990 MALI OGLASI •as- 27-960 Cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam MLATI LNICO, IZRUVAČ krompirja, KOSILNICO Merte! (priključek za traktor Zetor 25) in konjsko KOSILNICO «49 153 11010 Prodam IZRUVAČ krompirja TIK. « 42-362 11037 Prodam tri leta star črno-bel TV Gorenje z daljinskim upravljanjem. «36-713 _11001 Vodno ČRPALKO Tomos 500 z vsemi priključki, prodam. Praše 34, Mavčiče 11043 Prodam avtomatsko TEHTNICO za tehtanje krompirja ter TRANSPORTNI TRAK za nakladanje krompirja. Robert Kozina, Čirče 36, Kranj_11044 Ugodno prodam CIRKULAR Mio Standard, s skobelnikom, brusilnikom in mirnom.® 73-393 11045 Novo večnamensko krožno Z AGO z vidia ploščo in OLJNA GORILNI-KA, prodam, g 061/832-841 11047 Za etažno centralno ogrevanje zelo ugodno prodam malo rabljen ŠTEDILNIK na trda goriva, obenem za kuhanje in z dvema pečicama za pečenje. « 25-153, po 18. uri_11051 Če je po naključju kdo našel ali vi del izgubljeno avtomobilsko tablico KR 141 -706, naj to. lepo prosim sporoči na tel.: 27-936 ali 21-860. ZASEBNO PODJETJE MODUS R & D d.o.o. ŠKOFJA LOKA, TAKOJ (S 1.8.) ZAPOSLI KV KUHARJA ALI KUHARICO V DELOVNO RAZMERJE ZA NEDOLOČEN ČAS V LITOSTROJSKI KOČI NA SORIŠKI PLANINI Tel.: 064/622-130, po 18. uri Prodam barvni TV Phillips, star 6 mesecev. « 38-029 11202 Ugodno prodam črno bel TV Gorenje Oniks. Matjaž Gregorič, Smledniška 31, Kranj_11159 Prodam prevozni KOMPRESOR s 40-litrskim rezervoarjem in pnevmatsko PIŠTOLO za privijanje in odvijanje, za avtomehanike. g 26 774_11075 Prodam KOSILNICO BCS ter KO-SILNICO Sip 135 Cena zelo ugod na. Reteče 6, Škofja Loka, «631-505_11076 Prodam 120-litrski električni BOJ LER, malo rabljen. Informacije na «38 932 ali 46 395_11095 Prodam manjši STROJ za vgraje vanje tesnil. Možnost popoldanskega dela. Šifra: DELO ZAGOTO VUENO_____11106 Prodam TRAKTOR TV 418, letnik 1983 Janko Mohorič, Zg. Besnica 56__11113 Prodam TRAKTOR TV, 21 KM, le tnik 1978, enoosno PRIKOLICO za silos (2 toni), tračni OBRAČALNIK S kardanom, enobrazdni PLUG, varnostni LOK, vse za Traktor Tomo Vinkovič. Skupna cena 40.000,00 din, lahko Tudi posamezno^ 74-859 11126 Prodam ELEKTROMOTOR 15 kW «622 777 11129 Poceni prodam POMIVALNI STROJ Iskra. «633-205 11214 Prodam manjšo M LAT!LNICO Ko-robat na popolno čiščenje «061/375-168 11179 Trgovina "Kmečki stroj" ponuja po ugodnih cenah naslednjo rabljeno kmetijsko mehanizacijo: TRAKTORJE Deutz 55 TX in 6006. Same 35, Štore 504, Univerzal 445, Tomov Vinkovič 523, rotacijske in samohodne KOSILNICE, tračne OBRAČALNIKE, PAJKE VO 4 in URO 3000, IZKOPALNIKE za krompir, 2.200-litrske CISTERNE, TRO SILEC Krpan 3000, motorne ŽAGE itd. Vse kmetovalce, ki imate na prodaj rabljeno mehanizacijo, pa vabim, da se oglasijo na naslovu: Franc Guzelj, Sv. Barbara 23. Škof ja Loka. «622-575, vsak dan, razen torka in sobote, od 8. do 17. ure, ob nedeljah, od 8. do 12. ure. Se priporočam! 11201 Prodam barvni TV z daljinskim upravljanjem, ekran TOSHIBA. «631-784 GRADBENI MATERIAL Prodam rabljeno OKNO, dim. 125 x 100 cm. z dvojno zasteklitvijo in roleto. « 23-749__10916 Prodam uvoženo plastificirano PLUTO po 550,00 din za kvad. m. «83-727, po 20. uri_10961 Prodam 7 kub. m. bete MIVKE, pakirana po 60 kg. « 65-099 11002 Ugodno prodam 80 kvad. m. smrekovega OPAŽA, prebarvan s sado-linom ter masivna macesnova GARAŽNA VRATA. Informacije na «45-159, od 16. do 20. ure 11013 Prodam 1.700 kosov OPEKE modu-larec Košaki, 15 odstotkov ceneje Kranjska c. 20, Šenčur 11055 Prodam komDletna starinska vhodna VRATA (okovje, medeni naste kljuke). « 51 -024, zvečer Ugodno prodam nova GARAŽNA VRATA Jelovica. Informacije na «66-949 11070 Prodam rabljeno cementno stre šno OPEKO folc. Lahovče 32, Cerklje_11072 Prodam 32 vreč POROLITA, 33 vreč APNA in 66 kvad. m, lamelne ga PARKETA. Metod Kalan, Buko vica 20, Selca 11087 Prodam za izgradnjo lope ali dr varnice 150 kosov ZIDAKOV mo dularec, dim. 20 x 18 cm, 200 ko sov cementne KRITINE Trajanka, 10 kosov OSTREŠJA letve in ELEKTROMOTOR Sever za pralni stroj Gorenje Cene po dogovoru. Srečko Oman, Rateče - Planica 1/d_11091 Prodam nova lesena GARAŽNA VRATA « 632-733_111 95 Prodam 4 kub. m. trdega TERVO LA, II. kvaliteta ter električno GRADBENO DVIGALO. Kidričeva 42, Škofja Loka_11218 Ugodno PRODAM 5 zidnih leg in 26 špirovcev, dolžine 7 m. Rastko Ribič. Sr. Bitnje 119 KUPIM Kupim 10 dni starega BIKCA si mentalca. «70-028 11009 Kupim TRAKTOR TV 732, star do 5 let. « 64-252, zvečer 11032 Na Gorenjskem, vključno z območjem Ljubljane, Domžal in Kamnika, kupim od 1 do 6 ha POSESTVA Šifra: URGENT 11177 Kupim krmilni KROMPIR Stano-nik, Log 9, Škofja Loka 11186 Kupim manjšo vrtno SEDEŽNO GARNITURO, po možnosti "Jur-ček". Šifra: BALKON 11186 "KGM" Kalan Janez - Zapoge pn Vodicah VAM NUDI PREMOG ŠE PO ZMERNIH CENAH. HIŠNI SVETI IMAJO ŠE DODATNE UGODNOSTI. SE PRIPOROČAM! POKLIČITE TEL.: 061/843-029 061/843-039 Barvni TV El Niš Ambasador, KA MERO in PROJEKTOR. 8 mm, poceni prodam ali zamenjam za vi-deorekorder. « 70-547, po 20. uri Ugodno prodam nov PRALNI STROJ Candv, nov ŠTEDILNIK (2 plin. 2 elektrika) Gorenje in nov dvokrilm HLADILNIK Gorenje «51-493__1H46 Prodam dva TRAKTORJA IMT 533 in Tomo Vinkovič, 18 KM. Zg. Lip niča 16, Kamna gorica_11148 GORILEC za centralno kurjavo, do 38 000 kkal in 3 fazni dvotarifni ŠTEVEC, ugodno prodam «36 128 11156 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz tovarne avtopnevmatike Sava — Semperit, kontrole kakovosti ALDO LAVRENČIČ roj. 1935 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 23. julija 1990, ob 17. uri na pokopališču v Šenčurju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz Blagovnega prometa — sektorja skladiščenja in transporta FRANC ZALETEL roj. 1936 Od njega smo se poslovili v soboto, 21. julija 1990, na pokopališču v Bitnjah. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ VLEČNO KLJUKO za Z 101 m elek trični ŠTEDILNIK, ugodno prodam. «25-433 11100 Prodam KRAVO, BIKA, SLAMO-REZNICO, mizarsko PORAVNAL-KO, lesno STRUŽNICO in GUMI VOZ. Šimnic, Poljšica 6, Zg. Gorje Prodam nova GARAŽNA VRATA, dim. 240 x 208 cm in 25 kosov GAJBIC, BIKA, težkega 350 kg ali zameniam za kravo, brejo 9 mesecev ali molznico. Glavan, Poženik 36, Cerklje, « 42-090_11194 STAN.OPREMA Prodam KUHINJSKO OPREMO Karamet, Trg svobode 25, Tržič Zelo ugodno prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO (dva dvoseda, kot in dva fotelja). Šuceva 5, Kranj - Primskovo, «26 849 11205 Nudimo vsa AVTOKLEPARSKA DELA po nižji cenr, ko pripeljete avto, pripeljite tudi kovinski smetnjak. Le-tega vam popravimo brezplačno. Branko Lacko, Bevko-va 37, Radovljica. « 75-807 10793 AFRODITA - ženitna posredovalnica v Kranju vabi! Ne ostanite sami po svoji krivdi! Uradne ure: vsak četrtek, od 15. do 18. ure in sobota, od 9. do 12, ure, «34-581 __10897 VODOVODNO INSTALACIJO NA HIŠI (novo ali tudi popravila) vam naredimo kvalitetno in hitro! Delamo s stroji. «28-427_10966 KNJIGOVODSTVO in POSLOVNO POROČILA vodimo obrtnikom in zasebnim podjetjem Mencinger, «061/347-301 11006 Ob odhodu v pokoj se lepo ZAHVALJUJEM vsem sodelavkam in sodelavcem Tkalnice II za poklonjena darila. Vsem skupaj pa želim še mnogo delovnih uspehov. Milka Vehovec 11026 Prodam 1-osni VOZ in PRIKOLI CO, oboje primerno za lažji traktor. Zvonko Kelbel, Boh. Bela 32 ČOLN, nemške izdelave, z motor-jem Johnson 40, prodam za 4.500 DEM v dinarski protivrednosti Ponudbe na «42-649__11210 Ugodno prodam otroško POSTELJICO in ZIBELKO. Aleš, Cankarje- va 8. Radovljica _11211 Prodam gumijast ČOLN Maestral 5. «22-191_11221 POSESTI STANOVANJA Dekletu oddam SOBO, po želji nudimo honorarno delo. Šifra: ZA-DOVOLJNO - PRILIKA 11005 Bralka išče SOBO ali STANOVANJE, na relaciji Kranjska gora -Radovljica. Tkalec, Dovje 29, Mojstrana 11068 Oddam 2-sobno STANOVANJE v Škofji Loki, dobremu plačniku. Naslov v oglasnem oddelku. 11138 SOBO s kuhinjo in kopalnico, v na jem dobi moški. «37-950 11168 GARSONJERO, eno ali več sobno STANOVANJE, najraje pa hišo, najame mlad par brez otrok, za več let, v Kranju ali okolici «23-571 __11175 Nujno najame GARSONJERO v Kranju «36-776 11192 1-sobno družbeno STANOVANJE v Radovljici zamenjam za večje. «74-564 11196 VOZILA Prodam GOZD «42-599 Šenčurju. 11078 Prodam TRAVNIK. C. na Belo 6, Kranj_'_11122 ■ČeTste sami na kmetiji in ste jo nemočni obdelovati, jo vzameva v najem - možen je tudi kak drug pogoj. Kmetija je lahko tudi hri-bovška in nemehanizirana. Šifra POVSOD JE LEPO 10993 Karambolirano Z 128, prodam. Ogled proti večeru. Krč, Nova vas 9, Preddvor 10918 ŠKODO Coupe, letnik 1978, dodat-no opremljena, garažirana, prvi lastnik, registrirana do junija 1991, poceni prodam Štucin, Preska, Tr-žič _10974 Prodam Z 750 SC, letnik 1979, registrirana do aprila 1991. « 77-748 GOLF JGL, letnik december 1980, ugodno prodam. Treven, Bečano- va 5, Tržič_11031 Prodam GOLF, bencinar, letnik 1982, dobro ohranjen. Predoslje 31/b, Kranj_11036 Prodam dve ženski in eno moško KOLO. «78-359 11039 R 4, letnik 1976, registriran do maja 1991, prodam. Cena 12.000,00 dm «48-265__11040 R 5 GTL, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam. Praše 53, Mavčiče Z 750, starejši letnik, registrirana do julija 1991, prodam za 5800,00 din. Križnar, Ul. Antona Kodra 4, Cerklje 11042 HONDO CB 500 four. letnik 1977, registrirana do junija 1991, prodam. Molnar, Benedičičeva 8, Je-senice, «80-038, do 12. ure 11046 Prodam karambolirano Z 750. le-tnik 1982. Sr. vas 14, Golnik 11052 Prodam Z 850, letnik 1984, registrirana do konca leta. Soklič, Selo 22, Bled, «77-334_T1053 Prodam VVARTBURG, letnik 1970, vozen, neregistriran. Mencingerje-va 30, Boh. Bistrica_11054 Za 2.000 DEM prodam karambolirano Z 101 GTL 55, letnik 1987. Ogled popoldan. Mohorič, Vrbnje 26, Radovljica_11057 Prodam CITROEN GS 1300. letnik 1980, neregistriran, lahko za dele. «80 122, int 156_1106] Prodam Z 750. v dobrem stanju. Marija Sorl, Črtomirova 26, Bled Prodam 126 P, star dve leti. Verje 29/c. Medvode 11069 Prodam motorno kolo APN 6 S, letnik 1988. «69-237_ 11080 Ugodno prodam na novo registri-rano Z 850, letnik 1984. « 77-477 Z 750 SE, letnik 1982, registrirana do junija 1991, prodam za 2.300 DEM. Zofija Grmšek, Križ 54, Komenda_11082 Prodam R 4 GTL, letnik 1981, za" 2.500 DEM v dinarski protivrednosti in DIANO, letnik 1984, neregi strirana, v voznem stanju, za 700 DEM v dinarski protivrednosti. Pavlovčič, Korzika 6, Gozd Martuljek _11084 Prodam Tomos Kolibri, star 6 mesecev «51-851 11085 Prodam Z 128, letnik 1983, v zelo dobrem stanju. Ogled možen vsak dan. Dovje 114, Mojstrana 11088 VVIESNER STALNO ODLIČNE NETO CENE CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913 • NADOMESTNI DELI • SERVIS • DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL RAZSTAVNIH AVTOMOBILOV Z 2000 KM. TV - VIDEO - HI Fl SERVIS hitro in kvalitetno! Inforamcije na «39-886 SE PRIPOROČAMO' Obrtnik prodaja kombinirane otroške VOZIČKE z raznimi dodatki. Cene so zelo ugodne: od 1.500,00 do 2 600,00 din Plačilo možno tudi na obroke. Informacije na «27 020 11083 Daš 600,00 din - dobiš 625 000,00 din. Sodelujte v legalni jugoslovanski igri. Šifra: DOBRA INVESTICIJA_11086 SATELITSKA TV! Dobava in mon-taža vseh vrst satelitskih sistemov za en ali več TV, po zelo ugodnih cenah. SATV service, «78-212 ali 79-032 _ 11153 Po naročilu izdelujem poslikane kmečke SKRINJE in ZIBELKE « 78 979_11167 Po ugodni ceni IZDELUJEM stre šno opreko folc. Janez Kodrič, Sr. Dobrava 10, Kropa 11204 OSTALO Kupim 7 tednov starega BIKCA si-mentalca, za nadaljno rejo. « 633 401 _11219 OBVESTILA ELEKTRO SERVIS - popravilo ma lih gospodinjskih aparatov in elek tričnega ročnega orodja, napeljevanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro Huie 19, Krani, « 37-427_9668 ROLETE, žaluzije tudi 65 mm, lamelne zavese, harmonika vrata, MARKIZE - senčila, naročite na «75-610 10100 Prodam nov lesen ČOLN na vesla, prirejen za jadranje. Cena 22.000,00 din. « 40 268 10955 Ugodno prodam KNJIGE za I letnik Administrativne šole «37 155__11001 Prodam ohranjen "Š~OTOR za 4 osebe. Anton Rodeš. Savska loka 5, Kranj, «33-617_11030 Prodam električne ORGLE Super Tiger 61, z zvočniki. « 68-360 Prodam novo BRAKO PRIKOLICO « 75 955, od 20 do 22. ure 11059 Prodam nov KOTEL za žganjeku-ho.«41-088_11093 Prodam KUMARIC! .' i vi igan • Visoko 71, Šenčur _11098 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe «46-118_ 11109 Poceni prodam staro OSTREŠJE za drva Zadraga 13, Duplje 11119 Prodam suha bukova in hrastova DRVA. Dostava na dom «42-471 _11125 Prodam KORUZO v zrnju. Cena 3,00 din za kg «74 368 11139 ŠOTOR za 4 osebe, uvožen, ugodno prodam « 36-128 11155 JADRNICO z motorjem in~PRTKO~ LICO, prodam. «57 655 11171 V okolici Kranja prodam novo HIŠO, 200 kvad. m., s kletjo in dvema garažama. Naslov v oglasnem oddelkih_1_0944 V Kranjski gori prodam nezazidlji-vo PARCELO, 5.837 kvad. m. Mož nost razparceliranja «88 252. od 12. uredalje__11049 PRIREDITVE Odlično GLASBO za ohceti in praznovanja, nudita glasbenika. «42-827, Prosenc_11200 RAZNO PRODAM Prodam visoko brejo TELICO ali zamenjam za jalovo goved in suhe DESKE, deb. 20 mm Virmaše 42, Škofja Loka_11050 Zelo ugodno prodam dobro ohranjen globok otroški VOZIČEK Tri buna, temno moder žamet ter 200 kosov nove strešne OPEKE Vesna Novo mesto. Ribnikar, Kranjska c 20, Šenčur__11056 Prodam DIMNIK Schiedel, premera 16 cm, 17 m in barvni TV Iskra Azur, star 6 let «622-956 11074 Prodam termoakumulacijsko PEČ, HLADILNIK z zamrzovalno omaro, pomivalno KORITO. ŠTEDILNIK ki-perbusch s pečico, polovični plinski ŠTEDILNIK, PEČ na drva. jedil ni KOT, veliko starinsko URO in OGLEDALO. ŠIVALNI STROJ in kombinirano PEČ za kopalnico. Lahko dam na 2 čeka ali 2 obroka Ogled v soboto popoldan in nedelj oJ^b^)pol|eJM3r e z j e^^jTI077 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto, PLETILNI STROJ Re gina, dve KOLESI z zimaskimi gumami in dve novi GUMI za VW. «81 032_ 11101 Prodam dobro ohranjeno SEDE ŽNO GARNITURO, za 5.000,00 din m 2000 kosov rabljene KRITINE Kikinda. Pajerjeva 8, Šenčur, «41-047_11110 Poceni prodam ohranjen črno-bel TV Gorenje in moško KOLO Senior. Franc Jenko, Kocjanova 20, Kranj__11136 Prodam vakumsko ČRPALKO. ELEKTROMOTOR, 75 kW, 960 obratov, vezno OKNO, dim. 100 x 100 cm in razne DELE za Z 750. «65-875 11140 PEUGEOT 205 GL, rdeče barve, le tnik maj 1989, ugodno prodam «061/557 603, po 15. uri ' 11011 GILEERO ER-200 Endura, letnik 1987 in R 5 GTL, letnik 1986, registriran do julija 1991, ugodno prodam. Dorfarje 18, Žabnica, « 631 -613_ 11012 Prodam dobro ohranjeno Z 750 S, letnik 1981, registrirana do februarja 1991. Franc Slakonja, Finžgar-jeva 22, Lesce. «74 115 11018 Prodam OPEL KADETT karavan, letnik 1980, registriran do 25. 7. 1991. Cena po dogovoru « 27-546 _11019 Prodam JUGO 45, letnik 1984. «34-312 _11021 Ugodno prodam BT 50, odlično ohranjen ali zamenjam za ATX. «36-930 11022 AVT0IMP0RT UD0VČ Lesce d.o.o. Begunjska 17, 64248 Lesce tel.: 064 74-207 POSREDUJEMO PRI PRODAJI NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV VSEH VRST R 5 Campus, letnik 1988, prodam Informacije na « 81 -424 ali 78-385 (Janez)_11023 Prodam karamboliran JUGO 45, letnik 1987. Borenovič, Luže 26, Šenčur__11025 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno LADO 1200 S, letnik 1986. «43-JI44_H027 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. «47-820_11028 Prodam JUGO 45 A, letmk 1987 Goreniskac 10, Naklo 11029 Prodam CITROEN GS 1.3. letnik 1979, prevoženih 81.000 km, regi striran do 1. 4. 1991. Cena 2.700 DEM Langusova 28. Radovljica p7ola'm~AUDI 50, letnik 1975, ge-neralno obnovljen. Cena po dogovoru Lelič, Kidričeva 61, Škofja Loka 11035 Z 101, letnik 1974, prodam za rezervne dele. Drmota, Bačne 2, Gorenja vas 11090 Prodam FORD FIEŠTA 1.0, letn i k 1985, prevoženih 59.600 km, registriran do julija 1991. Cena 12.000 DEM. «21-848_11092 Prodam JUGO 55 Skala, letnik av-gust 1989. «25-529 _11096 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989, registriran do julija 1991, MOPED M 14 ter moško KOLO na 5 prestav Božič, Nova vds 23/c, Radovljica_11099 Prodam JUGO 45, letnik 1985, re gistriran celo leto in Z 750, Jetnik 1978, registrirana Soklov, Huje 1, Kranj 11102 Prodam Ž lOL letnik 1986. « 50 544_ 11107 Tomos CTX 80, nov, ugodno prodam «28-244_11108 Prodam Z 1.1 GX, letnik december 1987, prevoženih 15.000 km. Cena 54.000,00 din. «632-246 11111_ Prodam OPEL KADETT 1.6 D, letn dik 1982, prevoženih 83.000 km. «41-144__11115 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in 25 litrsko STISKALNICO za sadje «27-014_11116 Prodam Z 750 SE, letnik 1982 in tovorno PRIKOLICO. Informacije na «26-057, po 15 uri_11121 Prodam OPEL KADETT, letnik 1977, registriran do marca 1991. «74 117____11123 Prodam JUGO 55, letnik 1985, registriran do februarja 1991. «631-324 11124 RENAULT NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADIJI. SONČNE STREHE. SP0JLERJI. PREPROGE... CELOVEC tel : 9943-463-544000 St. Veiter Ring 25-27 Petek, 27. julija 1990 MALI OGLASI 19. STRAN GLAS Prodam 126 PGL, letnik 1987, pre-voženih 21.000 km. « 79-701 JUGO 45. letnik 1984, prodam. g 25-200__11134 Prodam LADO, letnik 1971, MOTOR PL - 14, letnik 1970 in štiri nove GUME Semperit, dim. 165 - 13. g 39-165, po 20. uri_11135 Prodam JUGO 45, ietnik 1983, s sončno streho. «34-956, po 14. uri __11142 Ugodno prodam Z 750, letnik 1979, neregistrirana, v voznem stanju. Potočnik, Hafnarjeva pot 2/c, Kranj ^Stražišče_11143 SUZUKI GSX - 750 E, letnik 1983, Prodam. «061/627-149 11144 Prodam GOLF bencinar, letnik lg82. Glinje 12, Cerklje 11145 Prodam LADO karavan 1200, letnik 1984, registrirana do 17. 7. 1991. Jezerska c. 98, Kranj_11147 R 4 GTL, karamboliran, prevoženih 43.000 km in PRIKOLICO za osebni avto, ugodno prodam. « 36-128 Prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1983, registriran do 11. 3.1991, zelo lepo ohranjen. Cena 10.900 DEM. Lojzeta Hrovata 7, stan. 3, Kranj _ 11157 Prodam 126 P. letnik 1982, za 2.000 DEM in VW 1300, letnik 1972, za 1 800 DEM. « 620-483 11158 Mercator - Kmetijska zadruga Medvode] V soboto, 28. 7. 1990, bo v vasi Polje pri Vodicah XX. jubilejno tekmovanje traktoristov ljubljanske regije. Pričetek tekmovanja bo ob 8. uri, zaključek pa je predviden ob 16. uri, ko se prične gasilska veselica v organizaciji Gasilskega društva Polje. Igral bo ansambel RADIUS. VABLJENI! Prodam Z 101, letnik 1980 Voglar- ieva 6, Naklo__11160 Prodam GOLF JXD, letnik 1987. Dvorje 28, Cerklje _11161 Prodam Z 750, letnik 1977, karam-bolirana, motor brezhiben, celo ali po delih. Šmigovc, Grad 37, Cerklje, «42-009_ 11163 MOPED Kolibri prodam. Sire, Adergas 26, Cerklje_11165 Prodam Z 750, letnik 1981, dobro ohranjena, registrirana do junija 1991. Ogled popoldan. Voklo 47, Šenčur, «49-401 11169 Prodam SPAČKA, registriran celo jetoje. 27-972 _11170 " 4, letnik 1984, ugodno prodam «57-655_ 11172 Ugodno prodam R 4, letnik 1984. g^37 432, po 21. uri_11180 Prodam Z 750 letnik 1985. Cena 2 500 DEM. Cirilova 9, Kranj 11182 Pizzerija KREKOV HRAM CENJENIM GOSTOM SE ZAHVALJUJEMO ZA OBISK IN SPOROČAMO. DA BO LOKAL ZAPRT DO 14. 8. 1990! prodam GOLF JGL, letnik 1981, registriran do aprila 1991 Bijelič. 'ončka Dežmana 2, Kranj na Plani 11183 Prodam DIANO, letnik 1978, registrirana do februarja 1991. Jana Sparovec. Zg Duplje 26 11188 ^OLF JGLD, 4 vrata, letnik julij 1985, registriran do julija 1991, Prodam. Zaaar Rupa 30/a, Kranj _ 11189 Prodam JUGO 45, letnik 1986, re-9'striran do 23. 6. 1991. Cena 5.200 gEM_y 50-676_11190 prodam FIAT 126 P, opečno rdeče barve, letnik 1989, registriran do decembra 1990, prevoženih 12 000 *m Irena Čovič, Ribenska c 20, °jgrc(//nilovan/ciii alt fctttnitlJClil uc boste nuzfthtfi zavarorali pred rsritii nezgodami tu iic/ni/etiioslmi. ki ras lahko doletijo. ( e VttS r />oto-rahu agenci/t tuša o/tozordi mi zoškodovan/a /nll/u nenadne holcziu. /nekimirc potovanja tn />odo/>-uili ne/irt/eluosti. Zaniru/e/e sc lahko sami. s celo družino ali r ovgamzivaiu sku/ntu. Možnosti za nezgodo /c rehko. pred rsemi se lahko zararu/ete z eno samo zuraruralno /ioIico I ttrtsti