Ilustrani Slovenec
Leto V     Tedenska priloga »Slovenca« (št. 186) z đne 18. VIII. 1929    Štev. 33
Z naših slovenski^ planin: Triglav s sedla Hribarica
258
K rusko-kitajskim konfliktom
Vted Rusijo in Kitajsko je nastopila resna vojna nevarnost zaradi inaiidžurske železnice, ki jo hočejo Kitajci pojiolnoma iztrgati iz ruskih vplivov. Piegnali so od tam tisoče ruskih železničarjev, nakar j<j odgovorila Rusija z ukinjanjem diplomatskih o<lnošajev in na obeli straneh so se začeli z mrzlično naglico pripravljati na ol)orožein spopad, vendar je u|>ati, da se spor še ])oravna. Naša slika iiara kaže kitajske straže na neki vzhodnosibirski jKistaji.
Spoda j :
Nov svetovni rekord v zrakoplovstvu
V 24. štev. našega lista smo poročali, da so ostali trije ameriški piloti 174 ur neprestano v zraku in dosegli s tean v tem pogledu svetovni rekord. Že koncem preteklega meseca sta pa ameriška letalca Jackson in Brien ta rekord skoro potrojila, kajti ostala sta v zraku 420 ur ali 17 dni in pol brez prestanka. Naša slika nam kaže Jacksona z njegovim letalom.
Na levi spodaj:
Sv. oče zapustil prvič VatiKan
Dne 25. p. m. zvečer je po 59 letih papež prvič zopet zapustil zidovje vatikanske palače ter nosil ob priliki ogromne procesije, ki se je \ ršila po trgu sv. Petra, sam Najsvetejše. Sv. oče je nastopil z vseni sijajem, spremljan od celokupne švicarske garde, več tisoč duhovnikov in prelatov. a 15.()00 vojakov je vzdrževalo reti med 100.000 glavo množico. Spodnja slika nam kaže pogled na množico s papežem na levi, a leva slika kaže, kako deli sv. oče izpred cerkve sv. Petra blagoslov vsem udeležencem procesije.
259
Na desni:
Ljubljana na morju
Nedavno smo zapisali, da so Slovenci zadnja leta vzljn-bili zlasti gornji Jadran: Omišalj, Selca, Rab, Aleksandrovo i. dr., kjer jih je tudi letošnje počitnice vse polno. Kamorkoli te zanese noga, na bohotni Rab, ljubezniva Selca, v dobrodušen Omišalj, povsod boš srečal množico domačih obrazov z ljubljanskih, mariborskih ali celjskih ulic. Ko pripiha parnik do pristanišča, te obsujejo že na molu, a nadaljnji te pozdravljajo iz vode. Naša slika nam kaže občinsko kopališče v Omišlju, razen tega ima pa tam še vsak hotel svoje kopališče, v katerih je vse živo. (Foto Palian.)
Na levi:
Seaton Watson
znameniti angleški publicist, ki si je stekel zlasti med vojno velikih zaslug za našo državo in ki se je mudil letošnje poletje več tednov v Jugoslaviji ter proučeval naše po-libične in kulturne prilike. Obiskal je tudi Slovenijo ter ostal par dni v Ljubljani.
Na levi in  spodaj:
Muzej sodobne umetnosti
v nekdanjem vkonaku« nekega turškega paše v Belgradu in poznejšem bivališču kneginje Ljubice je uredil princ Pavle izredno zanimiv in bogat muzej sodobne likovne umetnosti, ki so ga 25. p. .m. slovesno otvorili. Muzej ima med drugimi tudi dela Groharja. Jakopiča, Vesela, Vavpotiča, Tratnika i. dr. ter večje število del inozemskih unvetnikov. zlasti angleških. (Foto Pinta.)
Udeleženci dijaškega kongregacijskega  zborovanja,  ki se je vršilo
22.-24. p. m. v zavodu sv. Stanislava
v št. Vidu nad Ljubljano po<l |x>kro\'itcljstvo)n škofov dr. A. B. Jegliča in dr. Cr. Rozmana. Zborovanja  se je udeležilo nad 300 akademik<iv in sretlnješolcev iz vseli krajev Slovenije skupno s svojimi \-oditelji, jKjteklo je pa v največjo zadovoljnost prirediteljev in udeležencev. — (Foto Bešter.)
260
261
Julijske Alpe

Julijske Alpe so bile še pred kaJČimi petdesetimi leti večini Slovencev  nepoznana   deveta  dežela.
In danes? KaJco se je pač v pol stoletja, — toda rekel sem preveč, — v zadnjih 25 letih spremenilo! Ob jasnih nedeljah je pot od Aleksandrovega doma do Komarče bolj obljudena kakor Mestni trg v Ljubljani. Koče, klini, žice, nadelana pota in — markacije, vse to je vzelo Julijskim Alpam njihovo grozoto. Kako sem bil pač ponosen, ko sem koi abiturijent prvikrat prišel s Triglava! Vse Napoleonove zmage so se kar razblinile spričo moje, ki sem jo bil izvojeval nad najvišjo slovensko goro. In petindvajset let pozneje?
Oddihoval sem se od šolskega napora v Bohinju. Tu mi pripelje Suknarjeva gospa svojo deoo. Ar-želj in Prasko sta bila ravno abi-turijenta petrazredne — ljudske šole. Kot divojčka sta imela oba skupaj 22 let. Tretji, Marjane, je pa 3 leta poprej zagledal luč sveta, pa sam brez spremstva.
»Prosim, gospod profesor, peljite jih kam v gore, da bo mir,< prosila me je gospa.
>Kam pa?<
»Na Triglav,« odvrne mi moško Arželj, ki je imel do takrat v svojem zapisiniku tur kot najvišjo »goro« zabeležen — Rožnik.
In šli smo in prišli tudi na vrh.
Daudanes seveda, ko sploh ni več — otrok, je bil Triglav »premagan« večkrat celo od zastopnikov srednjega spola. SPD je s svojimi napravami naredilo iz srditega leva prav prijazno krotko — muco.
Imamo pa tudi v naših lepih Julij.skih Alpah vedno še gore, na katere raame človek z mirno vestjo okovanke, dolgo palico ali celo
cepin. Na Prisojnik n. pr. bi pač težko lezel, bodisi skozi »Okno«, bodisi po »Kranjskogorski poti«, v lakastih čevljih in s solnčnikom, kakor je prišel (še pred vojno) neki vojaški kurat naravnost s Korza v Gorici na Triglav in tako dobil stavo.
Takim, ki rajši neslavno hodijo živi po gorah, kakor bi se v njih slavno ponesrečili, a vendar tudi radi poplezajo po kaki steni, priporočam novo, slovensko pot na. Mojstrovko. To je pa res užitek. Pleza se tako prijetno, da bi človek želel, da bi nikdar ne zmanjkalo teh krasnih kljuk in lepih vrvi. Ako-ravno plezaš tik nad prepadom, si vkljub temu v^arnejši, kakor doma v naslonjaču. Kajti v naslonjaču je že marsikoga zalotila grenka smrt na tej novi poti na Mojstrovko pa še nikogar in ga najbrž tudi ne bo.
Tudi za planinske športnike, ki iščejo v gorah samo sten, ozkih polic, kaminov vseh dolžin in širdn, zidov, previsov in drugih takih »sladkarij«, je v gorah na desnem bregu Save dobro preskrbljeno. Previdni plezalci najdejo v vedno novih zimagah mnogo sladkega užitka, neprevijden predrznež si pa lahko poišče v njih smrt in to celo brez — pogrebnih stroškov, kakor si jo je poiskal neki skop Žid tam nekje v švicarskih gorah. Usmiljena srca so mu potem ob razpoki, v katero je padel, postavila ta-le »marterk:
Hier ruht der Aaron Silberstein. Er fiel in dieses Loch hinein. Er sprach noch schnell mit kaltem
Trost:
»"s Begrabniss hat mich doch niks
kost.« Janko Mlakar.
Skerlep: Severna stena Triglava,
Na desni:
Skerlep: Razor in Pri-sank iz Velike Pišence.
Spodaj:
Skerlep: Pogled s Pla-menic na Stenar.
Spodaj na desni v krogu:
Premru: S ceste na Vršič, v ozadju Prisank.
Premru: Pogled s Kredarice proti Bohinju v megli.
Skerlep: Martuljkova skupina.
Na levi:
Skerlep: Ob petem triglavskem jezeru s kočo v ozadju.
Spodaj:
Skerlep: Jalovec s Slemena.
Spodaj na levi v krogu: Skerlep: Stenar z Viška.
Skerlep: Pogled s Hribarice proti Dolini sedmerih jezer.
Keramična šola v Ljubljani
Leta 1925. se je ustanovil na tehniški srednji šoli v Ljubljani oddelek za keramiiko, ki ga vodi akademični slikar in kipar Fran Kralj. V .šoli se gojijo vzorci za izdelovanje arhitekturnih oblog, modelov za peči, praktičnih predmetov, kakor vaz, svečnikov, namizne ix>sode, doze, dekorativinih plastik dn slikarije, za terra-cotto, glaziranje s prozorno in barvasto glazuro, za slikanje pod glazuro in majoliko, en-gobo, poslikavanje glinenih in porcelanskih predmetov. Sprejemajo se učenci in učenke stari vsaj 14 let. Učna doiba traja tri leta. Šola ima zaključen učni program, učenci so v oblikovnem pogledu vsestransko izučeni.
Na slikali so proiporoije na videz nasprotne resničnim oblikam narave. To pa zato, ker so predmeti umetnoobrtnega značaja, pri čemer je prva zahteva stilizacija. Vse izdelovanje se da vršiti le-v zelo mehkem ali celo tekočem stanju. Preveč tanke oblike se pri osuševanju krčijo in trgajo, navzgor previtke oblike se pa same od sebe nižajo, vsedajo in razsegajo na širino. Te lastnosti je zlasti treba upoštevati. Drobnarije v modelaciji so zaradi mehkobe materijala težko izvedljive, za ipomnoževanje pa so zaradi zamudnosti povsem neprimerne. Zato morajo biti vse oblike skrajno enostavne in brez podrobnosti. Finese se dajo podčrtati z izpeljavo čistih in ostrih globin. Do največjega učinka Ijridejo ikot umetniška posebnost keramična dela, katerim se p)oznajo še sledovi modelerjeve izurjene roke, hitro zgneteni, primerno glazirani ali primitivno poslikani. Nekaj teh lastnosti kaže pričujoča »Žanjica«, lastna kompozicija letošnjega absolventa Julija Papiča. Dobro se tudi udejstvujejo gdč. Dana Pajnič, g. Fr. Konjedic v Kranju (dekoracije) ter g. St. Hauptnian v Ljubnem (pečarstvo).
Svečnik
iz ljubljanske keramične šole.
Servis za Kavo
Vaza za cvetice In doza za dragulje
Zgoraj: Omamen/ za arQUchi-tnro
Spodaj : Pokrov xa doxo
Žalnjica«
lastni osnutek Jul. Papiča.
Na desni: Delavnica ljubljanske keramične šole
2G2
263
Dragocen kelih
dar Jugoslovan, skih škofov zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju ob priliki njegove zlate maše; izdelal ga je po na-črtih arhit. Vur-nika ljubljanski pasar Kregar.
K jubileju ljubljanskega učiteljišča
Letos je minilo 60 let, kar se je vršila na ljubljanskem učiteljišču prva matura. Naša slika nam kaže tedanje maturante, pozneje znane učitelje: Javor.ška, Meglica, Tiumo, Jarca, Breznika, Vizjaka, Drvarja, Majerja, Petriča, Gre-benca in Zmrzlikarja. Na sliki manjka le Cenčič. Živa sta pa še ve<lno Breznik in Majer.
Na desni:
Belgrajski brivci
so uvedli za svoje obiskovalce radio, kar so vsi toplo fwzdravili. Kje so ljubljanski brivci?
Poleti ob Savi
K današnji uganki. Vstavi v prazne kroge trikrat po 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, i O in 11, tako da bo vsota vsake nav"i>ične vrste (zvezane so z močno črto) 55, tako zunanji 2 vrsti po 4 kroge, vmesne 4 vrste po 5, oz. 6 krogov in srednja s 7 krogi. Pi-av tako morajo imeti vsoto 53 vse poševne Vieste, ki so zvezane z eno, oz. dvesma tankima črtama.
Za pravilno rešitev razpisujemo nagradi: L Jurčič: Spisi I. in IL in n. Sienkiewicz: Jernač Zmagovač.
Rešitev križaljke »Srce« v »IL Slovencu« št. 31. Vodoravno:
I. od, 3. ms, 5. Odoi, 7. Alah, 9. salam, 11. shema, 15. avijatik, 17. lak, f9. račuualo, 20. zev, 22. puran, 24. etan, 25. Kores, 27. rabinec, 29. nama, 50. Babilon, 52. Poraz, 55. vir, 55. kip, 56. lipan, 58. oJjad. 59. jelen, 40. torek, 41. kara, 42. Adam. 44. ski, 45. Ag, 47. Set, 48. Part. 49. ara, 30. ta, 51. ozon, 55. ta, 54. ena, 55. Mia, 57. pira, 58. nos, 60. ar, 61. malica, 63. da, 64. oral, 66. erar, 69. sol, 70. Eia, 71. diletant, 74. za, 75. ar, 76. Va. — Navpično: 1. oda, 2. dolar, 3. mlefco, 4. sam, 5. os, 6. lava, 7. Ahil, 8. ha, 10. mičen, 11. Stana, 12. Pariz, 14. juta, 15. Anam, 16. beril, 17. lu-badar, 18. kan, 20. zob, 21. velikan, 22. parada, 25. nevesta, 25. kapetan, 26. sopara, 27. roba, 28. Cilka, 30. biret, 51. nart, 52. Po, 54. rei, 55. kos, 57. no, 45. mama, 45. azal, 46. gori, 48. pesa, 51. opal, 52. Nace, 36. Ir, 59. od, 61. malik, 62. arena, 64. os, 65. rod, 67. alt, 68. Ra, 72. Ezav, 75. tara.
Vseili re.šitev je prispelo 78. I. nagrado je dobil J, Osana, Ljubljana,
II. nagrado je dobil A. Nefina, Beltinci, Prekmnrje.
264
V poletni vročini
je človeku voda edina uteha. Pri nas hiti vse v naše reke, potoke in kopališča, kjer prebijejo najbolj vroče popoldneve, Angleži, Nemci i. dr. pa gredo še korak dalje: komur le dopuščajo sredstva, si nabavi šotor in čolnič, čeprav še tako skromen in ob sobotah odrine po delo-pustu z vso svojo rodbino ob bližnjo reko, kjer tabori in se kaplje, dokler ga ne kliče dolžnost zopet v pisarno ali tovarno. Ta navada se širi jako hitro, zato 'postajajo nemške vode zadnja leta vedno bolj žive. Naše slike naan kažejo nekaj prizorov iz tega življenja v prosti naravi.
Car Berendej.
(Povest iz sibirskega pragozda.)
XVII. poglavje.
— Pravi korenjak ste postali — je zvito spregovoril, — kakor junak IIja Muromec ste zdaj!^
Sidorka je prinesel Štefan arake in pol hleba kruha. Za njim se je prizibala z leseno skledo kuharica: re jena in rdečelična, kakor sod debela. Vstopila je, švignila s sivimi očmi po gostih in jih pozdravila. Najmanj štiri križe je morala nositi bab-nica, a se ji je videlo, da je slejkoprej neumorna: slične ženiske so še s petdesetimi leti vseh zvijač polne! Zeljnata juha je močno zadišala po vsej sobi.
—- Kje pa je muhasta kraljična? — je vprašal Vabilin.
— Agafrena Petrovna je že kosila; v svoji kamrici je, — je odgovorila kuharica.
Gospodar se je namrdnil in stegnil roko h kozarcu. Vsi so mu napili in prijeli za žlice. Vabilin ni skoro ničesar jedel, samo z žlico je potrkaval po mizi, pa si venomer prilival iz Štefana. Sli so izpraznili skledo, kuharica je prinesla še drugo, potem pa se je prikazala tretja s kašo: najmanj dva funta masla so bili morali vanjo zliti, tako je bila zabe-Ijena. Pojedli so tudi kašo. Petra Mosejič si ni obrisal brkov niti si otepel brade: sedel je, kakor je bil, ves z drobtinami posejan.
— Povej zdaj, čemu si prišel? — in je vsem nalil kozarce.
— Hvala lepa, — je odgovofil Vedenej Savič, — dovolite samo fantoma, naj ne pijeta več; nista vajena žganja.
* Ilja iz mesta Muroma je najmočnejši in najstarejši med osebami ruskih junaških pesmi.
— Pijte! — se je zadri gospodar in lopnil z roko po mizi. — Če velim, morate piti!
Vedenej Savič je ostal tih. Ko so vsi izpraznili kozarce, je pomežiknil poslovodja fantoma. Ta sta vstala, opravila molitev in se zopet nizko priklonila gospodarju, da se mu zahvalita.
Ta pa se je pomiril in se ni več repenčil: saj so ga ubogali in mu s tem izkazali spoštovanje.
— Potberite se! — je rekel — če gresta spat, v ogalno sobo pojdita ... Petjka vama pokaže!
Fanta -sta odšla. Petra Mosejič je na poslovodjo izbuljil oči in se izjxKlbocil.
— No?!
Vedenej Savič se je odkašljal. — Kako naj bi povedal, prosim ... Prav doilira kupčija se obeta Ma-tveju Paliču. Potrebuje, seveda, velik denar, gotovine pa ima prav malo pri roki: večjidel je izposojenega.
— Kaj pa, kaj pa ... to je že res, da mu dolgu-jem... je mrmral Vabilin. — Potem pa je vse, prosim, v najboljšem redu! — se je vzradostil poslovodja: — saj me je Matvej Palic k vam poslal prav po ta dolg; zaupanje ima v vas!
Zaupanje? — Petra Mosejič se je sklonil nad mizo, s pestjo podprl glavo in se zamislil. Prav počasi se je potem vzravnal; poprej temnordeči obraz mu je zdaj pregrnila sinjkasta senca. — Si videl to-le?! — Vedeneju Saviču je pomolil figo v obraz. Zakrohotal se je.
— Denar ste prišli terjat od mene?! Ho-ho-ho!! — kakor levje rikanje se je razlegel ta smeh po hiši.
— Zelo zaupa v vas Matvej Palic! — je ponovil poslovodja, kakor da ni ničesar zapazil. — Nikoli, je pravil, niste vi svoje besede zatajili, vedno ste bili moški plačnik! (Dalje prihodnjič.)
BalcroilaK Jugoalovanalce ilaUiirnc v Ctublfani