GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ Q ŠT. 4. • LETO XI 9 29. JAN. 1972 Mi 5 redsednik RS one Kropušek v Iskri V tovarni elementov za ¡elektroniko na Stegnah je bil 19. t. m. sestanek predsednika in nekaterih članov predsedstva republiškega sveta 'Zveze sindikatov Slovenije s predsedstvom sindikalnega odbora ZP Iskra in predstavniki družbeno-političnih organizacij in delavskega samoupravljanja ZP Iskra, na ka-jterem naj bi zlasti izmenjali mnenja in uskladili stališča v zvezi z izvajanjem ustavnih sprememb XXI. in XXII. v okviru združenega podjetja Iskra, oz. ¡bi se gostje seznanili tudi z ekonomskimi in idrugimi odnosi, ki vladajo v okviru ZP. naj ugotovi možnosti za formiranje organizacij združenega dela v ZP. O tem je podrobneje govoril tudi Igor Slavec o dosedanjem delu tega teama. O teh in o vrsti drugih vprašanj je nato stekla razprava, tehtna in še zlasti koristna za goste z republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki so si tako laže ustvarili jasno sliko o našem združenem podjetju in spoznali okoliščine, v katerih se tudi pri nas pripravljamo na uveljavitev ustavnih amandmajev. Čeravno ni bilo na tem sestanku pričakovati nekih kon- nih stališč; se je ob koncu sestanka zahvalil za povabilo na obisk predsednik RS ZSS Tone Kropušek, ki je dodal še to, da je slej ko prej treba končati z načelnimi razpravljanji na vseh ravneh in se lotiti konkretnega urejevanja vseh pomembnih vprašanj. »Aparati« Ljubljana Odlično odlično konferenca V Beogradu je bila 25. in 26. januarja druga konferenca Zveze komunirtov Jugoslavije, na kateri je sodelovalo skupno 367 delegatov iz vse države, vštevši 52 članov predsedstva ZKJ, 21 članov komisije za statutarna vprašanja in 14 članov nadzornega odbora, hkrati pa tudi člani predsedstva SFRJ, delegacije in predstavniki zvezne skupščine, zveznega izvršnega sveta, družbeno-političnih organizacij, sekretarji CK ZK republik in pokrajin ter predsedniki komisij predsedstva ZKJ. Za drugo konferenco ZKJ je bilo pripravljeno obsežno gradivo, ki je bilo že prej javno objavljeno In so o njem že razpravljali v organizacijah ZK in na sejah CK ZK republik in pokrajin. Drugo konferenco je začel predsednik Tito, ki je v svojih izvajanjih med drugim dejal: »Zveza komunistov se mora resnično in v celoti zavzeti za rešitev prav vseh vprašanj, ki so danes pred nami«. Uvodnim besedam predsednika Tita sta sledila referat člana izvršnega biroja predsedstva ZKJ Veljka Vlahoviča o razvoju in aktualnih nalogah ZKJ in ckspoze elana izvršnega biroja predsedstva Kira Gligorova o družbeno-ckonomskem položaju. Glede na obširna referata in razpravo po njih, bomo o drugi konferenci obširneje poročali v prihodnji številki našega glasila. v decembru, v vsem letu Goste je najprej pozdravil predsednik SO ZP Jože Čebela in jih hkrati na kratko seznanil z delom sindikata v našem podjetju. Povedal je tudi o pripravah za sklenitev internega samoupravnega sporazuma in o pripravah za formiranje temeljnih organizacij združenega dela v Iskri. Sekretar konference ZK ZP Marjan Vrabec je nato goste seznanil z akcijskim programom poslovanja ZP in s formiranjem in delom teama, ki kretnih rešitev za vsa številna in morda ne še dovolj razjasnjena vprašanja, pa je bil sestanek vendarle zelo ploden, saj je včasih izmenjava mnenj in stališč že dovolj pomemben dosežek takšnega sestanka. S takšno ugotovitvijo, da je bil sestanek koristen tako za goste RS ZSS kot tudi za predstavnike ZP Iskra in, da bi bilo za vse koristno tudi nadaljnje, čim tesnejše sodelovanje pri oblikovanju skup- Dr. Jože Gogala — glavni direktor ZZA Svet Zavoda za avtomatizacijo je imel 14. t. m. svojo 25- sejo, na kateri je predsednik komisije za raziskovalno delo v ZZA predlagal, naj bi svct ZZA razrešil dosedanjo komisijo in imenoval svet raziskovalcev, skladno z no- vim statutom, po katerem naj bi posloval ZZA v bodoče. Svet raziskovalcev, ki je bil ob razrešitvi dosedanje zadevne komisije, šteje 11 članov, njegove naloge in pristojnosti pa so zajete v 98. členu statuta ZZA. V nadaljevanju seje je sledilo poročilo razpisne ko misije za razpis mesta glavnega direktorja ZZA. Razpisna komisija je ugotovila, da dosedanji v. d. glavnega direktorja dr. Jože Gogala izpolnjuje v celoti vse formalne in druge pogoje za razpisano delovno mesto, zato je svetu ZZA predlagala njegovo imenovanje. Svet ZZA je nato ta predlog soglasno sprejel in na mesto glavnega direktorja Zavoda za avtomatizacijo imenoval dr. Jožeta Gogalo. Dr. Jožetu Gogali k imenovanju iskreno čestitamo! Na uspeh, ki ga je dosegel delovni kolektiv tovarne električnih aparatov v zadnjem mesecu preteklega leta, je upravičeno lahko ponosen dvakrat, saj je z visoko prekoračenim mesečnim načrtom tudi zelo presegel proizvodni načrt za vse leto 1971. Ob tem pa moramo še posebej poudariti, da Je bila že sama raven načrtovane proizvodnje postavljena v preteklem letu izredno visoko, daleč nad povprečjem normalne rasti slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Skupni mesečni dinamični načrt smo v lanskem decembru presegli za 20,17% s tem, da smo načrtovane naloge za potrebe domačega trga presegli za 13,08 %, za potrebe izvoza pa kar za 74,17%. Ta mesečni uspeh pa je nedvomno bistveno doprinesel tudi k izpolnitvi letnega proizvodnega načrta, saj smo le-lega izpolnili v celoti s kazalnikom 118,81% (neupoštevajoč interni rebalans). Tudi v celotnem načrtu smo naloge v proizvodnji namenjeni jugoslovanskemu tržišču izpolnili nekoliko nižje, saj je kazalnik 118,61 %, naloge za izvoz pa spet bolje in pri tem dosegli kazalnik 120,19%. Slednji podatek je še toliko bolj razveseljiv, če upoštevamo povečani trend rasti v proizvodnji za izvoz, ki ga zasledujemo v nekajletnem obdobju. To potrjuje dejstvo, da smo uspešno usmerili svoje cilje v politiko izvoza in, da smo sc na tujih tržiščih primerno in dokaj uspešno zasidrali. Če vse navedene uspehe pogledamo še po posameznih skupinah izdelkov, potem slika ni več tako razveseljiva. saj so odstopanja ponekod dokaj velika. To pa ponovno dokazuje, da ne znamo že pri načrtovanju vsklajevati osnovnega elementa — to je predvidenega obsega proizvodnje z možnostmi, potrebami in željami. Tudi pri izpolnjevanju načrta in zasledovanju posledic nismo na celotnem področju dovolj prodorni, kajti le tako bi lahko ne glede na subjektivne ali objektivne zaviralne elemente — načrt izpolnjevali nekoliko bolj skladno po vseh posameznih skupinah izdelkov. Pri stikalnih aparatih smo dinamični načrt za december presegli za 12 %, našo letno obveznost pa izpolnili s kazalnikom 108,09%. Vsa ta proizvodnja je bila namenjena za jugoslovanske kupce, zabeležili pa smo v sredini (Nadalj. na 2. str.) ji Udeleženci sestanka zastopnikov RS ZSS in družbeno-političnih dejavnikov ZP Iskra Neposredno v akciji 24. t. m. jc imel Sindikalni odbor ZP Iskra svojo sejo, na kateri je obravnaval predlog samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v ZP Iskra ter program razvoja Počitniške skupnosti Združenega podjetja Iskra. Skoraj polnoštevilna udeležba predsednikov OO sindikata naših delovnih organizacij je dokaz, da so te teme smatrali za najbolj aktualne v programu naše dejavnosti v tem obdobju. V konstruktivni razpravi, ki je trajala skoraj 5 ur, jc prevladalo mnenje, da je nujno, da se naša hotenja za realizacijo enotnih izhodišč, ki se tičejo delitve po delu, čimprej realizirajo. Menimo, da smo v Iskri že storili korak naprej v samoupravnem sporazumevanju. Sindikalni odbor soglasno predlaga, da je treba v 14. členu predloga spremeniti minimalno postavko OD na 1.000 N din za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času, hkrati pa bomo Republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije posredovali predlog za revalorizacijo KOD najnižjih skupin po družbenem dogovoru. Prav tako ' sindikalni odbor ZPI meni, da moramo od republiških forumov sindikata zahtevati, da se spremene pivci pi osnov za nadomestilo OD v času bolezni in podobno, od poprečja preteklega leta na poprečje zadnjih 3 mesecev zaposlitve. V členih predloga, ki govo-o dodatku na stalnost (minulo delo), dnevnicah in povračilu za ločeno življenje smo mnenja, da ni opravičila in tehtnih argumentacij, da bi morali to deliti po kvalifikacijskih strukturah zato se zavzemamo za enotno kategorijo teh nadomestil. Sindikalni odbor ZP Iskra bo v procesu samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnega dohodka to smatral kot prioritetno nalogo svojega delovanja. Stremimo za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, toda pri tem ne pozabljajmo, da levji delež pri naših dosežkih nosi produktiven kader in ta je v večini. V obdobju prihodnjih 10 dni bomo organizirali bazenske sestanke (Gorenjska, Ljubljana, Dolenjska in Primorska) kjer bomo z najodgovornejšimi predstavniki upravnih, samoupravnih in družbeno političnih organizacij naših organizacijskih enot skušali usoglasiti naša stališča. Predstavniki Republiškega odbora sindikata so nam ob naši akciji ponudili polno pomoč. Pri celotnem procesu samoupravnega sporazumevanja želim posebno naglasiti, da se kot sindikat ne želimo operativno mešati v razreševanje ekonomskih problemov, saj za to so odgovorni vodstveni in strokovni organi, bomo pa obravnavali vse zadeve, ki se tičejo najširših množic naših delovnih kolektivov Iskre. Na seji smo obravnavali tudi Osnutek programa razvoja počitniške dejavnosti v Iskri. Žal s predolženim programom nismo bili zadovoljni. Nasploh opažamo, da v zadnjem obdobju namesto. Odlično v decembru... !--------------------- Nagrajeni jubilanti Zavoda za avtomatizacijo i 20-ietni jubilej i sodelavcev v ZZA Ponos vsakega kolektiva je, da ob zaključku poslovnega leta lahko slavnostno podeli priznanja vsem, ki so se za napredek podjetja neutrudno prizadevali 20 let. Tako slovesnost so imeli 29. decembra 1971 tudi v Zavodu za avtomatizacijo. Ob prisotnosti večine vodilnih sodelavcev je predsednik poslovnega odbora ZZA Jež Mario, dipl. inž. Berdajs Rudi Bobnar Ema Breznik Felicijan Burič Ema j Eržen Jure I Deržaj Boris I Gruden Alojz Jemec Egon Kit Marija Lisjak Ladislav Peternelj Jože Pogačnik Jože (Nadaljevanje s 1. strani) leta tudi manjši, nenačrtovani izvoz. Pri proizvodnji industrijskih elektronskih naprav mesečnega načrta nismo izpolnili, saj smo dosegli le 80,72 odstotka predvidenega decembrskega obsega. Tudi letni načrt za domače tržišče ni bil izpolnjen in jc kazalnik 97,65 %. Nasprotno pa smo v tej skupini zabeležili rekorden letni izvoz s tem, da smo predvideni načrt izpolnili s kazalnikom 14-1,53 %- V najmočnejši skupini po svojem deležu v načrtu, to jc pri zaščitnih relejih, elementih avtomatike in signalnih napravah pa smo bili na celotnem področju uspešni. Decembrski obseg proizvodnje za notranji trg smo presegli za 10,03 %, za izvoz pa kar za 69,43 %. Tudi letni načrt smo v celoti uspešno izpolnili, saj smo proizvodnjo za potrebe jugoslovanskih kupcev zaključili s kazalnikom 121,17%, za potrebe izvoza pa s 118,41%. K skupnemu, končnemu uspehu je nekaj doprinesla tudi proiz- vodnja rezervnih delov in opravljene usluge, ki so bile v zadnjem mesecu preteklega leta več kot šest krat večje od predvidenega načrta, v celotnem letu 1971 pa dosežene s kazalnikom 210,09%. Ob zaključku tega poročila pa ne smemo mimo dejstva, da želimo v letu 1972 te uspehe še preseči in, da bo to še veliko težja in zahtevnejša naloga, kot je bila lanska. Splošne gospodarske razmere doma in v svetu bodo od nas, od vsakega posameznega člana kolektiva, vsekakor terjale še več naporov, delovne discipline in boljši izkoristek efektivnega delovnega časa, pri tem pa ne smemo zanemariti tudi velike odgovornosti, ki jo bodo nosili prav organizatorji in usmerjevalci tako zelo povečane proizvodnje. Vsem nam pa naj bo prav ponos in zavest, da takšne uspehe hočemo in znamo dosegati, velika opora v letu, ki je pred nami. Izpolnitev proizvodnega načrta v letu 1971 in njegov visok pre-seg nam bosta pri tem prav gotovo prepotrebna osnova. -L- KOMIS5JA ZA DELOVNA RAZMERJA ISKRE — Tovarne elementov za elektroniko LJUBLJANA Stegne 17 v ZP Iskra Kranj Razglaša prosta delovna mesta 15 NK DELAVK za priučitev dela v montaži obrata Feriti Ljubljana, Stegne 17. Delo je normirano in dvoizmensko. Mesečni zaslužek je 950.— din z možnostjo preseganja norme od 15 % do 20 %. Tnteresentke naj se čimprej osebno zglasijo v kadrovski službi tovarne Ljubljana, Stegne 17. da bi ta dejavnost doživela nadaljnjo rast — nazaduje. V skladu z našimi stališči iz preteklega leta, kjer ocenjujemo, da naše kapacitete za letovanje nasproti številu zaposlenih izkazujejo zelo majhen procent in, da za to odgovorni niso hoteli ali znali urediti ničesar, je Sindikalni odbor ZB Iskra sprejel sklep, da program razvoja te dejavnosti izdela samoiniciativno. Predsednik sindikata ZPI Jože Čebela Čestital vsem jubilantom in jim podelil spominske ure in knjižna darila s pismenimi priznanji. Predsednik IO sindikalne organizacije Hribšck Karel, dipl. inž. pa jc vsakemu jubilantu zaželel obilo sreče v novem letu in vsakemu podaril steklenico šampanjca. Letošnji jubilanti dvajsetletnega dela v ZP Iskra in ZZA so: Polajnar Anton Potočnik Janez Psaltirov Anka Suver Marija Ulepič Marija Ob lej priložnosti je Ki Hribšek, dipl. inž. v imt IO sindikalne organizac ZZA podelil nekaterim so lavcem Zavoda za njiht prizadevno delo primerna voletna darila. P. J Proizvodnja v decembru 1971 Šif- ra Izpolnitev v 000 Odnosi v "/ö Organizacija I-XII/70 I-XII/71 Mesečna do mes. plana do let. plana R 71:70 i 2 3 4 5 6 7 8 30 Elektromehanika 341.710 421.013 39.594 112.0 110.4 1232 40 Elementi 168.029 139.539 12.605 66.3 72.2 83.0 50 Avtomatika 85.049 1X5-571 9.S97 96.6 97.7 135.9 59 Sprejemniki 66.706 76.011 4.631 55.5 95.0 113.9 60 Aparati 108.545 J38.94S 13.732 100.5 100.4 128.0 70 Avtoelektrika 189.741 182.170 13.771 85.5 95.9 96.0 71 Elektromotorji 48.678 57.221 6.873 96.2 78.9 117.6 72 Naprave 33.576 36.976 5.387 120.4 87.8 110.1 73 Elektronika 20.381 27.700 5.320 224.8 94.4 135.9 74 Kondenzatorji 64.446 72.256 5.337 71.9 91.6 112.1 75 Instrumenti 33.824 37.473 3.053 83.6 96.9 110.8 76 Polprevodniki 23.306 24.832 2.525 76.5 68.9 106.5 77 Usmerniki 20.000 28.041 3.139 142.7 105.2 1402 79 Gosp. aparati 53.316 75.167 7.717 139.3 120.8 141.0 97 Orodjarna 6.182 7.755 941 147.7 102.0 125.4 SKUPAJ TOVARNE 1.263.489 1.440.673 134.532 96.5 96.3 114.0 11 ZZA 101.459 72.871 10.832 135.4 93.6 71.8 20 Commerce-pr. dej. 31.790 48.688 4.984 112.4 107.0 1532 20 Commcrce-inžen. 191.046 217.130 25.561 135.5 112.2 113.7 78 CAOP t.982 3.206 455 182.0 106.9 161.8 SKUPAJ ORGANIZACIJE 326.277 341.898 41.832 132.6 106.9 104.8 ZDRUŽENO PODJETJE 1.589.766 1.782.571 176.364 103.1 9S.2 112.1 i Polprevodniki« Trbovlje Letos pred delovnim kolektivom velike, vendar uresničljive naloge • Z lastno proizvodnjo si-icijevega monokristaila sko-aj odpravljen uvoz • • V letu 1972 za 3,5 milijo-iov dolarjev izvoza v ZDA • zpopolnjevanje dosedanjega iroizvodnega programa in trsta novih, perspektivnih iz-lelkov • • Pred tovarno polprevod-dkov torej obdobje nadalj-ije rasti in uveljavitve na lomačem in tujih tržiščih • čc bi prav na grobo ocenili preteklo poslovno leto med našimi delovnimi organizacijami, potem bi zlahka ugotovili, da je bila tovarna polprevodnikov v Trbovljah ena izmed tistih, ki je v letu 1971 prebolevala največje težave med organizacijami ZP. Prav zato je tovarna lani poslovanje zaključila s predvideno poslovno izgubo in, ker bi kolektivu želeli čimprejšnje »okrevanje«, smo s tem v zvezi naprosili direktorja tovarne, ing. Janka Puclja, naj nam odgovori na nekatera naša vprašanja o tem, kaj se tovarni obeta v letošnjem in naslednjih letih, glede na široko zasnovano sodelovanje tovarne polprevodnikov z ameriškim partnerjem — s firmo Knapic. Kljub pičlo odmerjenemu času, smo na naša vprašanja dobili kaj konkretne odgovore, ki napovedujejo uspešnejše poslovanje v letošnjem in naslednjih letih. Ob začetku našega razgo-rora najbrž ne bo odveč, če la kratko analizirate poslovanje v preteklem letu. Kako torej tovarna polprevodnikov zaključuje lansko poslovno leto? V vašem glasilu ste že v drugi polovici preteklega leta tapisali, da smo v polletju Imeli 180 milijonov S din poslovne izgube, do katere so nas privedle številne težave, lega ob tej priložnosti ne bi ¡¡nova navajal, pač pa naj z Zadovoljstvom povem, da smo Z realizacijo nekaterih aranžmajev drugo lansko polletje Zaključili brez izgube in se je izguba ob polletju na koncu 1. 1971 znižala na okrog 100 milijonov S din. Čc zdaj primerjamo realizacijo v letu ¡1970 in predvideno poslovno fegubo v 1. 1971, lahko ocenim naše lansko poslovanje Še vedno v redu. Vprašali ¡boste zakaj. Naša poslovna izguba bi ob znižanju proizvodnih cen za okrog 360 milijonov S din prav lahko bila ¡Še veliko večja, vendar so tu napori celotnega delovnega kolektiva, ki vsekakor niso bili majhni, pomagali, da smo še tisto ob polletju zmanjšali na okrog 100 milijonov S din. Iz teh ugotovitev torej izhaja, da se stanje v tovarni, pa tudi razmere na vašem tržišču, začenjajo izboljševati? Tako je. Lahko ugotovimo, da se je v drugem lanskem polletju začela uresničevati napoved, da smo našo najnižjo točko dosegli konec leta 1970, 'oz. na začetku 1971 in, da se splošni tržni položaj v Evropi, pa po informacijah našega ameriškega partnerja že tudi v Ameriki znova popravlja. Kljub temu pa naj prj tem poudarim, da je lani prišlo do občutnega izpada izvoza, zlasti na vzhodna tržišča, da pa se je predvsem v Veliki Britaniji, kjer se kažejo ugodni poslovni rezultati predstavništva Iskra Commerce, prodaja začela povečevati. Prav tako pa smo tudi na domačem trgu, vsaj količinsko celo presegli naše obveznosti, v finančnem pogledu pa je bila naša realizacija enaka le-tej v 1. 1970. Kljub izboljševanju stanja na tržišču izgube ob koncu 1. 1971 sami najbrž ne boste mogli pokriti. Kaj ste s tem v zvezi ukrenili? V zvezi s poslovno izgubo, ki je bila predvidena v lanskem letu, smo izdelali sanacijski program ter vložili zahtevek za pokritje te izgube pri republiškem skladu skupnih rezerv. Sredstva za pokritje lanske izgube torej pričakujemo s te strani. Naš zahtevek pri republiškem skladu skupnih rezerv znaša sicer 500 milijonov S din, ker bi v primeru, da bi ta sredstva dobili, z njimi pokrili po bilanci izkazano lansko izgubo in izgube iz preteklih let (skupno nekaj manj kot 200 milijonov S din), iz preostalih zaprošenih sredstev pa bi hkrati pokrili tudi potrebne odpise za neaktivno opremo, ki je vskladiščena že ves čas, odkar tovarna obstaja in po- meni za tovarno permanentno izgubo. V skladu s takim načinom pokritja navedenih izgub in odpisov je razpravljal že tudi poslovni odbor ZP Iskra in dal k našemu sanacijskemu programu ustrezna priporočila. Vendar s sredstvi republiškega sklada skupnih rezerv prihaja do določenih težav. Le-ta namreč po svojem statutu zahteva, da sanacijske kredite za organizacije združenega dela v združenem podjetju najema združeno podjetje, kar pa je spet glede na statut ZP Iskra nemogoče. Tozadevni razgovori še teko iti kljub vsem zaprekam računam, da bomo do sestave in oddaje zaključnega računa naše tovarne za preteklo poslovno leto v poročilu že lahko navedli konkreten način, kako bomo poslovno izgubo pokrili. Velika skrb bo s pridobitvijo navedenega sanacijskega kredita sicer mimo, menim pa, da bo kljub temu za popolno sanacijo tovarne treba storiti kaj tudi na drugih • mogočno deluje tovarna polprevodnikov na koncu trbovelj ske doline Direktor tovarne polprevodnikov — ing. Janko Pucelj področjih, na primer v sam! proizvodnji. Kaj bj nam lahko povedali o tem? Pokritje nastalih izgub je seveda pomembno, ne pa edino, kar moramo storiti za popolno sanacijo naše tovarne. Drugi del naporov za sanacijo tovarne je torej usmerjen v realizacijo znane pogodbe z našim ameriškim partnerjem -- firmo Knapic. Omenjeno pogodbo je v novembru preteklega leta žc registriral tudi sekretariat za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta in sama po sebi pogojuje povečanje našega izvoza v ZDA, proizvodnjo nekaterih tržno zanimivih novih izdelkov in aktivizacijo opreme, ki jo bo tovarna dobila od ameriškega partnerja v zakup. Vrednost vse te opreme znaša nad 820.000 dolarjev in nam bo zagotovila proizvodnjo, katero nameravamo doseči v 1. 1972 in naslednjih letih. Tudi na področju tehnologije bomo marsikaj spremenili in izboljšali. Tako na primer so že v teku dela na organizaciji in postavljanju linije za proizvodnjo aksialnih eno amperskih diod. Tovrstno proizvodnjo bomo začeli s pomočjo ameriških strokovnjakov, ki so že v Trbovljah in z opremo, ki je delno žc prispela iz Amerike, oz. jo bomo delno izdelali tudi v sami tovarni. Predvideni novi izdelki našega proizvodnega programa pa so v celoti odvisni od opreme, ki jo bomo zakupili pri firmi Knapic. Za nas vsekakor med najpomembnejšimi novostmi je vlečenje (proizvodnja) silicijevega mo-nokristala, ki je bil doslej glavni naš reprodukcijski material, katerega pa smo morali uvažati iz Nemčije, Danske in Poljske. Naš uvoz se bo s lem zmanjšal na minimum, kar bo nedvomno v današnji gospodarski situaciji tovarni v veliko korist. Nadalje bomo začeti proizvajati nove — »varicap* diode, katerih doslej šc nismo proizvajali, so pa zelo iskane tako v Jugoslaviji, kakor tudi na evropskem in ameriškem tržišču in jih v pretežni meri uporabljajo pri proizvodnji (Dalje na 4. strani) KANDIDATOM ZA IZREDNI ŠTUDIJ NA FAKULTETI ZA ELEKTROTEHNIK Letos pred delovnim kolektivom velike, vendar uresničljive naloge (Nadaljevanje s 3. strani) barvnih televizijskih sprejemnikov. če sem lahko malce nagajiv — kdaj pa predvidevate, da boste z vsemi temi novostmi v vaši proizvodnji »prešli od besed k dejanjem?« Predvidena nova proizvodnja bo tekla na osnovi tehnologije, katero bo v našo tovarno prenesla firma Knapic in ob sodelovanju ameriških strokovnjakov, ki so že pri nas v tovarni ter na podlagi že omenjene zakupljene opreme. Računamo, da bo z gotovostjo vsa ta proizvodnja stekla v letošnjem maju, da bi bila sposobna za prodajo v II. polletju. Omenili ste že, da se razmere na tržiščih v Evropi in Ameriki znova izboljšujejo. Imate v zvezi z izvozom v ZDA že kaj bolj konkretnih nalog? Pri realizaciji prej navedenega proizvodnega programa moram poudariti zlasti to, da s strani firme Knapic že obstaja naročilo po tele.\u, sicer z grobo specifikacijo naročil za leto 1972 v višini 3,4 milijonov dolarjev. To je že lep in obsežen posel, katerega pa upam, da ga bomo kljub težavam, ki nas bodo verjetno spremljale, vendarle uresničili. Realizirati tolikšno naročilo prav gotovo ne bo lahko, zlasti ne, ker po dinamiki naročnik predvideva, da mu bomo že v prvem polletju lahko dobavili za 1,2 milijona dolarjev izdelkov. No, da bi razumeli, v kako obsežna in dalekosežna poslovna sodelovanja z ameriškim 'partnerjem nameravamo iti, naj povem še to, da bo naš izvoz samo na ameriško tržišče v 1. 1976 znašal že 26 milijonov dolarjev! Kljub vsemu, kar ste že povedali, dovolite, da se znova vrnem k opremi, ki jo boste zakupili pri firmi Knapic. Zanima me namreč, kdaj jo boste dobili, da bi na njej lahko začeli čim prej proizvajati? Razumljivo je, da stvar z navedeno opremo, ki jo bomo dobili in jo nujno potrebujemo ni čisto enostavna. Glede na meddržavno pogodbo med ZDA in Jugoslavijo, je za to opremo namreč treba izvozno-uvozni banki v ZDA dati do 31. januarja t. 1. garancijo s strani poslovne banke v Jugoslaviji, ki bo pomagala izvesti ta naš zakup. Na tem vprašanju je bilo praktično storjeno že vse, saj so bdi ugodno zaključeni razgovori med Ljubljansko banko in Iskra Commerce, ki sta naši tovarni dala jamstvo, potrebno za realizacijo tega posla. Prvi obrok zakupnine opreme, ki znaša 14.000 dolarjev je zdaj tudi že zagotovljen in mesec dni po vplačilu tega obroka lahko pričakujemo, da bomo lahko že začeli z odpremo že izbrane in pripravljene opreme v Trbovlje. Seveda skušamo vso stvar kar se le da pospešiti, kajti čakajo nas velike naloge in pri njihovi realizaciji bo odločilen vsak dan, ki ga pri tem lahko pridobimo. Kako pa je z delovnimi prostori v tovarni, kamor naj bi postavili vso to novo opremo? Za vse, o čemer sva govorila, so razumljivo potrebni določeni delovni prostori. No, k sreči le-te imamo, celo dovolj jih je in smo jih v glavnem že pripravili, da tako do prve pošiljke opreme praktično čakajo prazni. Po vsem tem za razširjeno proizvodnjo, ki jo predvidevamo in pripravljamo za same poslovne objekte niso potrebna nikakršna investicijska sredstva in že to daje zagotovilo, da smo tako rekoč že zelo blizu začetka novega poleta naše tovarne v Trbovljah. Za vaše izčrpne odgovore lepa hvala in iskrena želja — da bi bilo člim manj ovir in težav pri uresničevanjih velikih načrtov! Hvala tudi vam, a kar se izrečene želje tiče — upam, da je naš delovni kolektiv pripravljen z vso resnostjo zgrabiti za delo pri uresničevanju nalog, ki nas čakajo! -J. C.- Vse kandidate za izredni višješolski študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani obveščamo, da se bo študij začel v ponedeljek, 28. februarja ob 16. uri na Fakulteti za elektrotehniko. Tržaška c 25. Kandidati naj preberejo razpis fakultete in se nato vpišejo na fakulteti, od 21. do 26. februarja, od 9. do 12. ure. Predavanja bodo vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek (po dve šolski uri) od 16. ure do 19.15, in sicer: L—5. teden: matematika I in elektrotehniško risanje 6.—10. teden: matematika I in fizika I 11.—15. teden: fizika I ter standardizacija in tipizacija Pred pričetkom predavanj bomo organizirali sestane! vsemi kandidati za omenja študij in skušali s predslJ niki fakultete odgovoriti j vsa nerešena vprašanja. H mere kandidatov, ki že innj nekatere izpite, bo fakuluj obravnavala individualno ' jim po presoji položene ¡¡J te priznala. Vse tiste kandidate, kj | majo pogojev za vpis, oz.l majo srednje šole pa ob |i priložnosti obveščamo, da ti do v času od 21. do 24. i bruarja na fakulteti sprejel ni izpiti tako, da se bodo lj di ti po uspešno opravljeni sprejemnem izpitu, vpisali j in 26. februarja na izfea študij. Podrobnosti okit sprejemnih izpitov bomo j objavili. OKI ISKRA ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO LJUBLJANA ponovno razpisuje prosto vodilno delovno mesto 1. DIREKTORJA centra za poslovne informacije POGOJI: visoka šolska izobrazba ekonomske, organizacijske ali ustrezne tehniške stroke in osem let delovnih izkušenj s področja planiranja in analiz poslovanja ter organizacije dela, od tega najmanj tri leta na vodstvenih delovnih mestih; poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti; dokazane z referencami o rezultatih dosedanjega dela; in o b j a v 1 j a naslednja prosta delovna mesta: 1. KADROVIKA 2. RAZVIJALCA za samostojno delo na področju meritev avtoelek* tričnih izdelkov; 3. 2 RAZVIJALCA za razvoj elektromehanskih relejev; 4. RAZVIJALCA * za razvoj profesionalnih brezžičnih elektronskih naprav; 5. 3 KONSTRUKTERJE za konstruiranje precizne mehanike v laserski tehniki, za konstruiranje elektromehanskih relejev in za konstruiranje profesionalnih elektronskih naprav POGOJI: pod L: psiholog ali višja šola za organizacijo dela, zaželena vsaj krajša praksa na področju kadrovanja (analiz in programiranja), strokovnega izobraževanja in vrednotenja dela; pod 2.: visoka šolska izobrazba elektrotehniške stroke, merilne ali Al smeri, znanje nemškega ali angleškega jezika; pod 3.: visoka šolska izobrazba za enega strojniške stroke za drugega elektrotehniške stroke; pod 4.: visoka šolska izobrazba elektrotehniške stroke, š. t.; pod 5.: srednja šolska izobrazba strojniške stroke, zaželena vsaj krajša praksa v konstrukciji. Za vsa ta delovna mesta so kandidati lahko tudi začetniki z odsluženim kadrovskim rokom v JLA. Rok za prijavo na razpis in objavo poteče 10. FEBRUARJA 1972. Vse morebitne informacije lahko dobijo interesenti v kadrovski službi ali pri sekretarju Zavoda. Kandidati naj pismene prijave z osebnimi podatki in dokazili o izobrazbi ter opisom dosedanjega dela pošljejo na naslov: ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 2. FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO V LJUBLJANI po 28. in 31. členu zakona o visokem šolstvu v SR Slove- j niji in po 68. ter 78. do 87. členu statuta Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani RAZPISUJE Natečaj za vpis v izredni višješolski študij v študijskem letu 1971-72 I. V letni semester I. letnika študija se lahko vpišejo: š L Kandidati, ki so uspešno končali šolanje z zaključ- ' nim izpitom na gimnaziji ali na štiriletni tehniški šoli elektrotehniške ali strojne stroke; 2. Kandidati, ki so končali kako ostalo srednjo šolo l s štiriletnim poukom, ki ne ustreza za vpis v skladu s 1. tč., morajo opraviti preizkusni izpit; 3. Kandidati, ki niso končali šol, navedenih v tč. 1 in 2 se lahko vpišejo, če dokažejo, da so bili najmanj I štiri leta zaposleni pri ustreznem delu v gospodarstvu j ali kaki drugi družbeni dejavnosti in če poprej opravijo preizkusni izpit; 4. Za kandidate, ki morajo v smislu navedenih dolo- j čil opraviti pred vpisom preizkusni izpit, je za polaga- j nje preizkusnega izpita določen čas od 21. 2. 1972 do 26. 2. 1972 in to v prostorih fakultete za elektrotehniko f v Ljubljani, Tržaška c. 25. n. . . I Študijske smeri na izrednem višješolskem študiju bodo v II. letniku prirejene posebnim potrebam podjetij, iz katerih bodo prijavljeni kandidati. III. Vpis je v dneh od 21. 2. 1972 do 26. 2. 1972 v študentski pisarni Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, Tržaška c. 25. Kandidati za vpis iz podjetij, ki imajo posebno pogodbo s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, so : vpisnine oproščeni. \V. Nadrobne podatke in pojasnila o preizkusnih izpi- j tih, obsegu in vsebini izpitne snovi, o pomožni literaturi za pripravo na preizkusni oz. sprejemni izpit in druge podatke dobe interesnti v tajništvu fakultete. V' .... Vsi, ki se nameravajo vpisati v izredni višješolski študij, se prijavijo v vpisnem roku. Prijava za vpis naj vsebuje poleg osebnih podatkov točen naslov kandidatovega bivališča in navedbo dosedanje šolske izobrazbe. Prijavi je treba predložiti: — izvirno spričevalo o zaključnem izpitu na srednji j šoli oziroma spričevalo najvišjega uspešno opravljenega razreda šole, ki jo je kandidat nazadnje obiskoval, — življenjepis (le kandidati, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe), — potrdilo delodajalca o zaposlitvi, njenem trajanju, njeni naravi (le kandidati, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe). VI. Vse prijave in vloge v zvezi s tem razpisom je oddati v tajništvu Fakultete za elektrotehniko, Ljubljana, Tržaška c. 25. FAKULTETNI SVET Fakultete za elektrotehniko Ljubljana Tovarna usmemiških naprav Novo Mesto v ZP Iskra Kranj objavlja prosta delovna mesta 1. NABAVNI REFERENT 2. DVA PK DELAVCA Od kandidatov zahtevamo strokovno usposobljenost in sicer pod 1. srednja šola ekonomske, elektro ali strojne smeri, in dve leti ustreznih delovnih izkušenj, pod 2. dokončana osnovna šola. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Prijave pošljite do 10. februarja 1972 na: Splošni sektor tovarne. n si n ■ n Bi a ■■ ■ ■ » Kondenzatorji« Semič Kritično vprašanje cen uvoznega materiala in prodajnih cen na domačem trgu Da je stanje v tem pogledu Naša tovarna kondenzatorjev je pomemben dejavnik v Beli Krajini Položaj našega gospodarstva terja hitre, dosledne in učinkovite ukrepe, če hočemo doseči njegovo stabilizacijo in odpraviti inflacijska gibanja. Ti ukrepi na eni strani obetajo ugodne kakovostne premike, na drugi strani pa' hkrati posamezni gospodarski organizaciji lahko prizadenejo tudi nemajhne težave. To slednje sc sicer dogaja menda večini delovnih organizacij ZP, vendar pa je med njimi najbrž naša tovarna kondenzatorjev v Semiču še najbolj prizadeta. Nekaj več o tem smo razbrali iz razgovora s tehničnim direktorjem tovarne Jožetom Kočevarjem. Znano je, da naša tovarna : kondenzatorjev v Semiču za svojo proizvodnjo potrebuje okrog 70 odstotkov uvoznega reprodukcijskega materiala, katerega v pretežni meri uvaža s področij s konvertibilno valuto. Ker se ves ta material že precej dolgo in vztrajno draži, je že doslej tovarna imela določene težave, oz. so cene materiala neusmiljeno vplivale na njen dohodek. To stanje je poslabšala že prva devalvacija dinarja, ko pa je pred koncem minulega leta prišlo še do drugega razvrednotenja dinarja, pa se je tovarna sploh znašla v kritičnem položaju. Material, ki ga nabavlja v inozemstvu se je namreč s pričo tamkajšnjih podražitev in obeh razvrednotenj dinarja skupno podražil za skoraj 50 %! Ocenjevanje kot kriterij za nagrajevanje v tovarni kondenzatorjev v Semiču zares kritično, bomo laže razumeli, če upoštevamo, da pa v tovarni cene izdelkom od leta 1957, torej polnih petnajst let niso bile ustrezno korigirane, pač pa so skušali gibanju cen reprodukcijskega materiala odgovoriti z boljšo in večjo proizvodnjo, z varčevanjem in z izrabljanjem notranjih rezerv. Le tako so namreč uspevali leto za letom ustvarjati dohodek, ki jim je bil potreben za poslovanje in rast proizvodnje. Drugače povedano — notranje rezerve so izrabili, varčevanje tudi ne more iti v nedogled — skratka nastalo je takšno stanje, da so zaradi 50% višjih Cen uvoznega reprodukcijskega materiala porasli proizvodni stroški za 450 milijonov S din. Res je sicer, da z izvozom svojih izdelkov na konvertibilna tržišča del teh bolečih razlik v cenah materiala in svojih izdelkov lahko pokrijejo z izvozom (nekako okrog 250 milijonov S din) toda kje in kako dobiti preostalih manjkajočih 200 milijonov S din, ostaja odprto vprašanje. Razumljivo, da bo to ob nekorigiranih prodajnih cenah občutno zmanjšalo dohodek tovarne. Področje nagrajevnja je po važnosti eno najbolj občutljivih področij, ker s stimulativnim nagrajevanjem lahko v mnogočem povečamo količino dela, izboljšamo kvaliteto in tudi odnos do dela. Pri nagrajevanju se predpostavljeni vodje mnogokrat pritožujejo, da dobrih delavcev ne morejo bolje nagrajevati, da bi jih še bolj vzpodbudili. Zanimanje delavcev za dobro delo zato postopoma npada. Delo posameznika je težko meriti samo z objektivnimi pogoji kot sta kvaliteta in kvantiteta in zato so v Iskri Elektromehanika v pravilniku o nagrajevanju vgradili poseben sistem osebne ocene delavcev, ki delajo po normi. Pripravlja pa se ocena za vse delavce. Ocena vsebuje naslednje kriterije: 1 — kvaliteta dela 2 — poznavanje dela 3 — delovna disciplina 4 — zadržanje — odnos do sodelavcev - — 'gospodarnost — odnos do delovnih priprav in predmetov dela Prva dva kriterija sta pri nagrajevanju že običajna. Ostali trije pa naj dodatno izboljšajo odnos delavcev do dela in medsebojne odnose. Razčlenitev kriterijev je naslednja: Ad 3: Delovna disciplina (ocenjuje se pogostnost manjkanja, zamude, odsotnosti z delovnega mesta) Stopnja Ocena Opis stopnje Delavec lahko pridobi ali 1 — 2 Delavec je nezanesljiv, manjka, stalno zamuja, odhaja z delovnega mesta brez razloga. izgubi 10 točk oziroma 10 % osebnega dohodka. S tem načinom ocenjevanja 2 — 1 Delavec pogosto zamudi, izostane, odide z delovnega mesta. bo predpostavljeni vodja postavljen v novo aktivnejšo 3 0 Delavec priložnostno zamudi, izostane, odide z delovnega mesta. vlogo. Bolje bo moral spoznati svoje podrejene delav- 4 + 1 Deiavec redkokdaj zamudi, izostane, odide z delovnega mesta. ce in pošteno oceniti njihovo delo. Kolikor bo predpostav- 5 + 2 Delavec nikoli ne zamudi, izostane ali odide z delovnega mesta brez razloga. ljeni vodja (mojster) odstopal od povprečne ocene, bo Ad 4. Zadržanost (oceni se odnos do sodelavca in pripravljenost za sodelovanje) on sam izgubil na osebnem dohodku, tako da ne bo vseh podrejenih ocenil odlično, da Stopnja Ocena Opis stopnje bi se jim s tem prikupil. 1 — 1 Neprimerno ravnanje v odnosu do drugih, ni pripravljen sodelovati in pomagati sodelavcem, celo moti in ovira jih pri njihovem delu. Sistem ocenjevanja ima lahko zelo močan vpliv na odgovornost delavcev in s tem zmanjšanje disciplinskih 2 — 0,5 Znosne ravnanje v odnosu do drugih, sodelovanje je komaj zadovoljivo. Včasih vznemirja in moti druge. prekrškov, kep se samo z disciplinskimi ukrepi disciplina težko vzdržuje. 3 0 Primerno ravnanje v odnosu do drugih, sodelovanje je ustrezno. Novo predloženi način nagrajevanja ima vsekakor po- 4 + 0,5 Lepo ravnanje v odnosu do drugih, delavec rad sodeluje in pomaga ostalim. zitivne lastnosti, ker obsega elemente, ki so pomembni za 5 + 1 Vzorno ravnanje v odnosu do drugih, osebni dohodek delavcev. vedno je pripravljen sodelovati in pomagati. S svojim odnosom spodbuja ostale. Ad 5. Gospodarnost (oceni sc delavčev odnos do dela, izdelka, materialov, orodij, strojev in naprav) Stopnja Ocena Opis stopnje 1 — 2 Slab odnos do dela, za orodje, stroje in naprave mu ni mar. Kako pa bo sistem uveljavljen pa je odvisno v največji meri od ocenjevalcev in razumljivo tudi od izvajalcev, ki bodo delu morali posvetiti večjo pozornost in aktivnost. -lin 2 3 4 5 — 1 0 "V 1 + 2 Neprimerno pazi na izdelek, površno ravna z materiali in orodjem. Primerna pozornost do dela in izdelka, orodje in naprave vzdržuje dobro. Velika pozornost do dela in izdelka, pozorno čuvanje orodij, naprav in materialov. Izredno velika pozornost do dela in izdelka ter temeljito vzdrževanje orodij, strojev in naprav. DOPISUJTE V ISKRO! Lani je tovarna v Semiču svoje poslovanje zaključila še vedno ugodno, čeprav so izpolnili le 90 %, svojega proizvodnega načrta. Manjši proizvodni realizaciji je predvsem botroval manjši izvoz kondenzatorjev zaradi recesije. Ker recesija -na tujih tržiščih v določenem obsegu še traja, ostaja tovarna kondenzatorjev letos pri enakem proizvodnem načrtu kot ga je imela lani. Delovni kolektiv ga bo zlahka realiziral, mogoče pa ga bo tudi plasirati na trgu, vendar pa ob občutno zmanjšanem ostanku dohodka. Tu pa novo težavo predstavlja v lanskem decembru prepovedan uvoz papirja, zaradi česar bo tovarna kondenzatorjev v letošnjem januarju izdelala za 200 do 300 milijonov S din manj, kot bi sicer morala in, kar bo nedvomno imelo lahko hude posledice na celotno realizacijo proizvodnega načrta. Zanimivo je pri vsem tem, da pri izvozu kondenzatorjev na nekaterih tržiščih dosegajo ugodnejšo prodajno ceno kot na domačem trgu, vendar pa obsega samega izvoza ne morejo povečati prav zaradi še trajajoče recesije. Položaj semiške tovarne je po vsem tem dokaj kritičen' in se bo gotovo še poslabšal^ če ne bo mogoče ustrezno korigirati prodajnih cen v domači prodaji. — C — KRATKE VESTI RADIALNE GUME IZ SAVE Tovarna Sava iz Kranja je kupila 1969. leta v Franciji opremo za poskusno izdelovanje radialnih gum za oseb- ne avtomobile. Poskusna proizvodnja je stekla januarja lani, 10. februarja pa so izdelali prvi poskusni kos. Proizvodnja teh radialk, ki so delane na tekstilni osnovi, je že stekla in se bodo prve gume kmalu pojavile na trgu. Radialne gume z jeklenim ogrodjem po Semperitovi licenci Pa bodo začeli verjetno izdelovati že letos. Gume, ki jih izdelujejo sedaj, so namreč brez licence in jih v Savi izdelujejo po lastni zamisli. Sava bo s Semperitom in dvema tujima združenjima zgradila tudi nov obrat gum. Začeli bodo z gumami z jeklenim ogrodjem za osebne avtomobile, upajo pa, da bodo 1974. leta začeli izdelovati tudi radialne gume za polto-vorne in tovorne avtomobile. DEVIZE Po podatkih deviznega oddelka Narodne banke Jugoslavije so začasno zaposleni v tujini nakazali 591,8 milijona dolarjev ali 47 odstotkov več kot v prvih 11 mesecih leta 1970. Turizem je prinesel 332,4 milijona dolarjev ali 28 odstotkov več kot v prvih 11 mesecih leta 1970. 60 MILIJONOV DOLARJEV Narodna banka Jugoslavije je sporočila, da bomo po sklepu ZIS, da se ukine prodaja deviz državljanom za zasebna potovanja v tujino, prihranili okrog 60 milijonov dolarjev. V prvih lanskih desetih mesecih so Jugoslovani samo na podlagi devizne kvote 32 dolarjev dvignili v banki 51,1 milijona dolarjev. BOGATI SMO? Za srečanje šahovskih velemojstrov za naslov svetovnega prvaka med Spaskim in Fischerjem smo ponudili 152.000 dolarjev. Od sodelavcev se je poslovila tov. FRANCKA ROBLEK zaposlena v kontroli obrata ATN v kranjski tovarni. 20 let je vestno delala v Iskri, zato ji bodo spomini na Iskro, na sodelavce in uspehe ostali v živem spominu. Sodelavci so ji poklonili iepo darilo in izrekli mnogo dobrih želja, upokojenka pa se jim je zahvalila za dobre odnose ter izredno pozornost ob odhodu v pokoj OBVESTILO VLOŽITEV NAPOVEDI ZA ODMERO PRISPEVKOV IN DAVKOV OBČANOV Davčne napovedi za odmero prispevkov in davkov je treba vložiti DO 31. JANUARJA 1972 Davčne uprave občin obveščajo, da morajo napovedi za odmero prispevkov in davkov vložiti naslednji zavezanci: 1. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se prispevki in davki odmerjajo po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1971; zavezanci, katerim se prispevki in davki odmerjajo po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1971; zavezanci, katerim se prispevki in davki odmerjajo po pavšalni osnovi pa o dohodkih, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1972; 2. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev o dohodkih, doseženih v letu 1971; 3. zavezanci prispevka iz skupnega dohodka občanov, ki so v letu 1971 imeli iz vseh virov (upoštevajoč tudi pokojnine in nadomestila osebnega dohodka po predpisih o socialnem zavarovanju) skupen čisti dohodek, ki je presegal 25.000 din; zavezanci prispevka iz skupnega dohodka občanov, katerih napoved je odvisna od odmere drugih prispevkov in davkov (od odmere prispevkov in davkov od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ali od odmere prispevkov in davkov od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter drugih prispevkov in davkov) morajo vložiti napoved za odmero tega prispevka v 15 dneh po prejemu odločbe o odmeri drugih prispevkov in davkov; 4. zavezanci davka na dohodke od stavb, o dohodkih, doseženih v letu 1971; zavezanci tega davka od počitniških hišic — vikendov, o dohodkih v letu 1971, predložijo napovedi pri davčnih upravah tistih občin, na območju katerih so vikendi; . 5. zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih, doseženih v letu 1971. Napoved za odmero prispevkov in davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu pri davčni upravi občine, ki je pristojna za odmero prispevkov in davkov. Tiskovine za napoved dobijo občani v sprejemnih pisarnah pristojnih občin. BS BB na aa bh ■a HM KR3 sin B 3 KB EH S» s n Bfl »00 HI BH MSI Mffl WE HIB nm BS S3 E« ffi» KB B fU ■ H ISKRA COMMERCE LJUBLJANA v Združenem pdjetju Iskra Kranj vabi k sodelovanju in sprejme v redno delovno tazmer-jc več sodelavcev za naslednja delovna mesta: 1. REFERENT V IZVOZU Pogoji: — SS izobrazba ekonomske smeri, — aktivno znanje enega od svetovnih jezikov, — odslužen vojaški rok, — zaželena praksa v zunanjetrgovinski dejavnosti, — znanje strojepisja; 2. KORESFONDENT V IZVOZU Pogoji: — SS izobrazba upravno-admiriistrativne smeri, — zaželena praksa; 3. ELEKTROTEHNIK, jaki tok za vzdrževalna dela v poslovni hiši Pogoji: — odslužen vojaški rok, — zaželena praksa; 4. STROJNI TEHNIK za vzdrževalna dela v poslovni hiši Pogoji: — odslužen vojaški rok, — zaželena praksa. Za delovni mesti pod 3. in 4. je predvideno aktivno sodelovanje pri sami gradnji Projektivno poslovnega centra, ob dokončanju pa prevzem nadzornih in vzdrževalnih del. Osebni dohodek v naši organizaciji določa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Cenjene ponudbe prosimo pošljite na naslov: ISKRA COMMERCE, Ljubljana, lcadrovsko-socialna služba, Ljubljana, Masarykova 15, v roku 10 dni po objavi razglasa. I Milan Pogačar Iznenada in nepričakovano nas je za vedno' zapustil Milan Pogačar, vodja operativne priprave dela v Tovarni elektronskih naprav. Življenjska pot pokojnega Milana Pogačarja je zaznamovana z delom in napredkom. Že dečku šestnajstih let je bila z vstopom v Telef.-tclegr. j sekcijo kot TT-mehaniku začrtana strokovna pot, ki ji je ostal zvest vse življenje. Na tej poti najdemo vrsto datumov, izmed katerih je vsak zaznamovan z vidnim napredkom. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je pridobil pri delu v tehničnih službah PTT v letih od 1927 do 1951, je sodeloval pri ustanovitvi laboratorija za re-lejske prenosnike in avtomatiko IEV, z izkušnjami, I ki so bile še kako korist- j nc za mlajše tovariše. Po ustanovitvi tovarne »Tele-j komunikacije« na Pržanu ; je nadaljeval delo kot vodja laboratorija za re- ( lejsko tehniko. L. 1960 je prevzel vodstvo celotne, proizvodnje tovarne Tele komunikacije. Po formira- : nju nove tovarne elektron- j skih. naprav v okviru pod- | jetja Iskra pa je prevzel ■ dolžnost vodje panoge telefonskih naprav. Kmalu nato, ko je po- ; treba tako zahtevala, mu je bila poverjena dolžnost vodje gospodarskega sektorja tovarne, kasneje pa vodje operativne priprave, i Kot strokovnjak v pano- ‘ gi telefonije je prejel razna novatorska in raciona-, lizatorska priznanja tet i nagrade, 1. 1951 pa je bil odlikovan z medaljo dela. Bil je aktiven tudi kot družbeni delavec v raznih funkcijah: kot predsednik sindikalne podružnice, član izvršnega odbora republiškega sindikata PTT, predsednik delavskega sveta, predsednik odbora /a kapitalno izgradnjo iu plan ZP Iskra. S smrtjo Milana Pogačarja smo izgubili zveste-H ga in neutrudnega delavca B ter dobrega tovariša. Ta B kega se bomo vedno spo-H minjali sodelavci v kolek-& tivih, kjer je delal. » Elektromehanska « Kranj Uspel veleslalom v Begunjah @ Ugodne vremenske razmere in prijetno smučišče ® razveseljiva udeležba — 140 tekmovalcev ® Odlična organizacija • Na prijetnem smučišču pod Petrom v Begunjah, ki so ga uredili marljivi športni delavci TVD »Partizan« in nekdanji aktivni smučarji Mulej, Cvenkelj in drugi, so se V soboto 22. t. m. za letošnje prvenstvo tovarne pomerili smučarji kranjske tovarne v veleslalomu. Proga, ki je bila dobro pripravljena in ni bila preveč zahtevna, je bila dolga 600 m (za ženske in starejše tekmovalce pa celo 100 m krajša), imela pa je višinsko razliko 140 m in 28 vratič. Spodobi sc, da najprej »obdelam« vse organizatorje in funkcionarje, ki so vsak po svoje prispevali, da je letošnje smučarsko prvenstvo kranjske tovarne tako lepo uspelo. Naprej pa se že opravičujem, če bo med »krivci« za uspeh tekem koga izpustil. Nedvomno se bo morda to dogodilo, povsem nehote. Vodja tekmovanja je bil Jaka Vehovec, ki se je, kot kaže odrekel aktivnemu tekmo- Vodja tekmovanja — Jaka Vehovec — na cilju preden se je tekmovanje začelo vanju, predsednik organizacijskega odbora je bil Janko Košnik, ki je hkrati opravljal tudi službo »dežurnega zdravnika«. S pravim »domačim« je namreč zdravil štar-terje, kontrolorje in drugo službujoče osebje, ki se je med tekmovanjem »ohlajalo« vzdolž proge. Vili Planinšek je vzdrževal brezžične zveze s štarterjem Pravharjem, na sploh pa je za brezhibno ozvočenje poskrbel spet Oto Pičulin, medtem ko je napovedovalsko in komentatorsko službo zelo dobro opravljal Ivan Okorn. Kontrolorji ob vraticah so prav tako dobto opravili svojo nalogo, ker pa vseh nisem poznal, naj vsi ostanejo »ncindentificirani«. Kot že rečeno — tekmovanje je bilo skrbno pripravljeno in dobro organizirano, za kar naj bo najboljši dokaz to, da se je začelo točno ob desetih in je bilo kljub skoraj 150 tekmovalkam in tekmovalcem, v celoti končano Najboljšega — Tomaža Jamnika tudi to pot ni uspelo ujeti med vožnjo že nekaj minut pred dvanajsto; tako je komisija v izredno hitrem času lahko izračunala uradne rezultate in je bila njihova razglasitev v gostilni pri Avsenikih spet ob napovedanem času — ob 13. uri. Organizatorji in tekmovalci so se res vsestransko potrudili za uspeh prvenstva v veleslalomu, posebno pa jih je razveselilo, da so jih v Begunjah obiskali in se prepričali o njihovi športni borbenosti tudi direktor tovarne Jože Hujs, predsednik poslovnega odbora Franc Klemenčič in sekretar Ivan Cvar. Skratka, bila je to dobra in po udeležbi velika športna manifestacija, ki je v prijetnem kraju in ugodnih snežnih razmerah lahko dobro uspela. Kako pa so se odrezali tekmovalci, naj povedo uradne številke. REZULTATI: Ženske do 30 let: 1. Rela Kavčič 0:75,0, 2. Branka Tolar 0:82,6, 3. Jerica Sušnik 0:85,9, 4. Emilijana Loncnar, 5. Darinka Bohinc, 6. Nataša Fister, štartali pa nista Zvonka Izda in Marija Štirn. — Ženske nad 30 let: 1. Anica Finžgar 0:84,0, 2. Marta Ta-bar 1:09,0, diskvalificirana Metka Šparovec, štartali pa nista Tončka Penko in Pavla Štefe. — Moški nad 45 let: 1. Avgust Smole 0:92,2, 2. Stane Penko 0:94,0, 3. Vinko Majcen 1:00,0. — Moški do 45 let: 1. Brane Jaklič 0:85,1, 2. Vinko Šarabon 0:87,4, 3. Milan Koblar 0:90,0, 4. Rudi Benedik, 5. Damijan Hafner, 6. Jože Pintar, 7. Milan Bašelj, 8. Štefko Vidic, 9. Franc Brezar, 10.—11. Vladimir Pencš in Franc Košnik, 12. Milan Grohar, 13. Ciril Omahen, 14.—15. Jože Šparovec in Mitja Čebulj, 16. Peter Križaj, 17. Zvone Mastnak, 18. Franc Druškovič, 19. Janez Zgaga, 20. Sašo Rakar, 21. Tone Fop-kar, 22. Jože Mali, 23. Jože Frantar, 24. Janko Rupar, 25. Anton Štrukelj, diskvalificiran Ciril Avbelj, štartali pa niso: Vinko Zupan, Anton Brezar, Janko Česen, Miha Podjed, Mitja Rakar in Tomaž Planina. — Moški do 35 let: 1. Tomaž Jamnik, 0:79,0, 2. Milan Nadižar 0:80,0, 3. Marjan Drinovec 0:80,9, 4. Drago Terlikar, 5. Janez An-kele, 6. Roman Pikec, 7. Andrej Koželj, 8.—9. Rudi Sušnik in Rajko Križnar, 10. Lado Ahačič, 11. Boris Lcber, 12. Lovro Dagarin, 13. Stane Pogačnik, 14.—15. Emil Sckne in Odon Rančigaj, 16. Franc Dva veterana: Štefko Vidic in Zvone Mastnak s športnim referentom Janezom Arhom v sredini Direktor Jože Hujs in predsednik poslovnega odbora Franc Klemenčič spremljata tekmovanje vnetih smučarjev Komentator Ivan Okoren, ko intervjuva predsednika organi» zacijskega odbora Janiča Košnika Rela Kavčič si je z odlično vožnjo spet prismučala prvo mesto Selan, 17. Peter Oman, 18. Janez Gosar, 19. Srečko Frelih, 20.—21. Brane Stare in Brane Pristov, 22. Lado Nik-šič, 23. Peter Rezar, 24.-26. Janez Dolenc, Davorin Dolar in Simon Klemenčič, 27. Marjan Okorn, 28. Rafo Žgajnar, 29. Marjan,Zajc, 30. Jure Zupan, 31.—32. Tomaž Šturm in Jože Meglič, 33. Karl Menart, 34. Andrej Ambrož, 35. Matija Polajnar, 40. Anton Ravnikar, 41. Marjan Kramar, 42. Franc Furlan, 43. Ljubo Bla-gotinšek, 44. Edo Trilar, 45. Edo Ferenčak, 46. Stane Mar-tinek, 47. Vinko šolar, 48. Martin Janc, 49.—50. Marjan Kuhar in Ciril Kraigher, 51. Miro Kaltnckar, 52. Janez Grilšičar, 53. Vili Pretnar, 54. Anton Ponikvar, 55. Andrej Cegnar, 56. Drago Arh, 57. Peter Gorjanc; diskvalificirani: Albin Lisac, Avgust Primožič, Franc Šimenc, Brane Dolinar, Jani Kalan, Zdenko Pavcc, Primož Boncelj, Jože Urankar, Stanc Pisek, Franc Robida, Janez Gabron in Jože Štilcc. -C. Vlado Peneš na progi prav tako »doma . kot v »žabi« ali zasebnem fiatu 124 Izid žrebanja novoletne nagradne križanke žreb je razdelil nagrade takole: 1. NAGRADA (250 DIN): Ivan Avguštinčič »Usmerniki« Novo mesto. 2. NAGRADA (100 DIN); Emilija šimon-Blček »Elektromehanika«. 5 NAGRAD PO 50 DIN: Stane Vojsk — obrat EMI, Kranj, Marjeta Orehek »Instrumenti« Otoče, Zdenko Močefat, Šolski center, Kranj, Dana Luin »Aparati« Ljubljana, Alojz Malovrh »Elementi« Ljubljana. 5 NAGRAD PO 30 DIN: Marija Roblek, obrat ATN, Kranj, Milka lereb, Vzdrževanje, Kranj; Peter Vrhovnik obrat »Stikala«, Franc Jerman »Elektromehanika«, Lojzka Kogoj, ZZA Ljubljana. 5 NAGRAD PO 20 DIN: Štefan Pernar obrat EMI, Kranj, Janez Perko, štipendist Preska 14, Tržič, Dragica Šubic »Instrumenti« Otoče, Janez Svetelj, stroj, orodjarna, Kranj, Vilko Berdajs Iskra Commerce, Ljubljana. 10 NAGRAD PO 10 DIN: Jožica Justin »Kondenzatorji« Semič, Nada Virant, Iskra Commerce, Zaloška 69, Ljubljana, Franc Štular »Elektromehanika«, Alojz Krišelj, obrat »Stikala«, Sonja Rode, obrat »Stikala«, Ludvik Glavač, obrat »Stikala«, Ludvik Glavač, obrat »Stikala«, Marica Bernik, Iskra, Reteče, Ani Fajfar, »Instrumenti« Otoče, Ciril Prevodnik, strojna orodjarna, Kranj, Franc Moljk, »Kondenzatorji« Semič. Največ rešitev je prispelo iz »Elektromchanikc«, precej pa tudi iz Semiča, Otoč in Iskra Commerce. Precej »sreče« pri žrebanju so imele rešitve iz Žužemberka, Mokronoga in Nove Gorice, žal pa niso bile pravilne. Napake so bile najpogostejše pri besedah: AMORE-TI, AORIST, ITALIK, presenetljivo tudi IKTA, kar kaže, da so člani ZP Iskra premalo seznanjeni z izdelki posameznih tovarn. Nagrade bodo izplačane ob koncu februarja 1972. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE VODORAVNO: POZA, OKAN, TARA, TRPIN, SMREČICA, STEYR, AS, RAJ, MIR, TELEFONIJA, OCI, ISTMUS, ANN, STUART, LO, KAR, ENA, TIARA, TORBA, SKOK, AVTOMATIKA, POK, ORLON, RMAN, LTA-NA, EPI, ŽAROMET, ITALIK, AMORETI, AORIST, NA, ATOS, KLOAKA. Višje pokojnine LETOS BODO POVPREČNO ZVIŠANE ZA 21%, STARE POKOJNINE PA USKLAJENE NA RAVEN 1970 — SREDSTVA ZA OTROŠKE DODATKE BODO POVEČANA ZA 87 % Ukrepi družbenoekonomske politike v 1972. letu predvidevajo povečanje pokojnin za poprečno 21 % in uskladitev starih pokojnin na raven leta 1970 . Otroški dodatki bodo diferencirani glede na višino cenzusa; tako naj bi upravičenci s cenzusom 900 dinarjev mesečno na člana gospodinjstva Iz OD dobili za enega otroka 85 dinarjev, za vsakega naslednjega pa po 115 dinarjev. Up ravičenci s 600 dinarjev mesečno pa bi dobili za enega otroka 140 dinarjev, za vsakega naslednjega pa ISO dinarjev. Za upravičence — samohranilce se dodatek po- ————»»»juumumi' 'i ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko. telekomunikacije, elektroniko Sn avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez šile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: *CP Gorenjski tisk« Kranj viša za 30%, za 50% pa se poviša za otroke, ki so težje telesno in duševno prizadeti. Družbena pomoč naj bi se dajala tudi otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin. Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka jc diferencirana glede na dohodek na člana družine. 500 dinarjev za otroka bi prejeli starši z mesečnimi dohodki na člana gospodinjstva do 600 dinarjev, vsi ostali pa v višini 250 dinarjev. Sprejeti so bili tudi predpisi o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972. Pomoč družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, naj bi v letu 1972 znašala 600 dinarjev na družinskega člana, če gospo dinjstvo nima dohodkov iz kmetijstva oz. drugih dohodkov. Ublažen je tudi dohodkovni cenzus. življenjska raven delavcev in upokojencev z nižjimi dohodki bo zaščitena s posebnim socialnim programom, ki bo vključeval tudi subvencioniranje stanarin in družbeno pomoč pri graditvi stanovanj. Skupina najbolj požrtvovalnih krvodajalcev ZZA ob skromni slavnosti Priznanja krvodajalcem v ZZA Izvršni odbor sindikalne organizacije je 29. decembra preteklega leta priredil slavnostno podelitev priznanj vsem prizadevnim krvodajalcem, ki so si s svojim humanim dejanjem pridobili srebrno in zlato značko krvodajalca. Take značke podeljuje v imenu republiškega odbora RK Slovenije občinski odbor RK. NAJDIČ Franc PEKLAJ Martin PETERNELJ Franc ŠUŠTERŠIČ Mihaela V imenu uprave zavoda je vse navzoče krvodajalce pozdravil vodja splošnega sektorja tov. Čebulj in se jim zahvalil za dosedanjo humano dejavnost in poudaril da Zavod vedno podpira krvodajalske akcije ter pozval vse naj med svojimi sodelavci pridobe še več novih krvodajalcev, saj je potreba po krvi kot nenadomestljivem zdravilu vsak dan večja. Zlate in srebrne značke so prejeli: FERBEŽAK Marjan JEREB Pavel JURIČ Lenčka STUBICAR Anton Zlate značke so prejeli: JERINA Anton JEZERŠEK Desa Srebrne značke so prejeli: ČAMPA Alojz, dipl. inž. FRIŠKOVEC Anton GORENC Jožica HARY Miro KORETIC Ivan KRESNIK Marjana KURNIK Albin, dipl. inž. PIRNAT Mitja PLEŠKO Stane PODGORŠEK Miro POVODEN Mitja RADOŠEVIC Jože RAVNIKAR Marjan ŠTEBLAJ Alojz VELKAVRH Angelca Izvršni odbor sindikalne organizacije ZZA je tem krvodajalcem podelili tudi lepa knjižna darila. P. J. Uspel seminar Mestna zveza za telesno kulturo v Ljubljani je pred nedavnim priredila tridnevni seminar za referente za šport in rekreacijo delovnih kolektivov na področju Ljubljane. Seminar jc bil v Kranjski gori in je skrbno pripravljen dobro uspel. Žal pa sta samo dve delovni organizaciji Iskre iz Ljubljane nanj poslala svoja športna referenta. Na seminarju smo poslušali naslednja predavanja: prof. Janez Virk — motivi za športno (telesno) aktivnost in nekatere manifestacije te aktivnosti, prof. Drago Ulaga — problematika športne ak- . - . .........-. .v/zj&XMpWÿ'.v. >.-•:• -v..v:v>:vvž--.v..- Komaj šc mesec dni nas loči od letošnjih zimsko-športnih iger, ki bodo v soboto 26. februarja, spet v Kranjski gori. Sodeč po prijavah, ki so že prispele iz naših delovnih organizacij, bo udeležba spet zelo številna, konkurenca pa močna, saj se vsakoletni udeleženci zimsko-športnih iger iskre v letošnji, kar radodarni zimi, vneto pripravljajo za to priložnost, bodisi posamič, ali pa na številnih preglednih tekmovanjih, ki jih bodo še izvedli v naših organizacijah do tekem v Kranjski gori tivnosti v drugi polovici živ ljenja, — prof. Marjan Jeloi-nik — smučanje za vsakogar, prof. Martin Rozman — r šoli učimo tisto, kar pozneje lahko uporabimo, Jance Šmon — trim — šport a vsakogar. Navedena predavanja smo poslušali v domu Alpe-Adria pod vodstvom smučarskih učiteljev pa smo imeli tudi obvezno smučanje, v katerem so nam vaditelji pokazali n» vejše elemente smučanja. S» minarja sc nas je udeležilo skupno 40, razdeljeni pa sml bili v štiri skupine, da bi tJ-ko v praktičnem delu šemi narja kar največ pridobili. Senrnar je kot rečeno d» bro uspel in menim, da ne l< bilo odveč, ko bj tudi nai sindikalni odbor kaj podoh neaa organiziral za športni referente v naših delovni organizacijah, saj nikomm ne bi škodilo, če bi si na 0 kem seminarju nabral izku šenj za nadaljnje delo t športniki v tovarni. V. Tekavc ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drs ge mame MARIJE ŠKOFIČ se iskreno zahvaljujem sodi lavcem kino kontrole in kin’ montaže v tovarni »Elektflj mehanika« Kranj za iz ran sožalja, podarjeno cvetje, vet' ce in spremstvo na njen zadnji poti. Hči Nežka Žumer