BRUC
1978
GLASILO STARIH BAJT. — IZDAJATA GA KPŠ LJUBLJANA IN KPŠ MARIBOR — IZŠLO 11. II. 1978 OB 23. 59 — LETNIK XVIII — CENA 1501 PAR
Poročilo o delu in nalogah Kluba študentov Prekmurja Ljubljana
Čeprav je minilo od redne letne skupščine že nekaj časa, lahko podamo kratko oceno o delu v lanskem letu in hkrati opozorimo na naloge, ki nas še čakajo letos.
Na skupščini smo ugotovili, da je delo v klubu lansko leto potekalo še kar dobro, če izvzamemo le socialno-ekonomsko komisijo, ki ni opravila svojih nalog. Zato je na novo Izvoljeno predsedstvo sklenilo obvestiti ostalo članstvo kluba, da peščica ljudi ne more sama to uresničiti. V predsedstvo kluba smo vključili devet članov ZK, da bi delo le potekalo boljše. Sadovi tega so se že pokazali. Delo kluba poteka tudi letos v petih komisijah: socialno-ekonomski, kulturni, informativni, družbeni in športni. Na novo pa smo posebej postavili dva raznašalca plakatov, da bi bila informiranost članov še večja, kar do sedaj ni bilo najboljše. Sporazumeli smo se tudi, da se čim bolj povežemo s KPŠ Maribor, KPS (Prleški) Ljubljana, KPS (Ptujski) Ljubljana, z vojaki v Ljubljani in z domačim okoljem.
Kot prva akcija v letošnjem letu je bila izvedba tradicionalne družabno-zabavne prireditve Bujta repa. Zaskrbljujoče pri tem je bilo dejstvo, da je skoraj povsem odpovedalo plakatiranje, tako, da se te prireditve niso udeležili vsi tisti, ki bi drugače prišli. Kmalu za tem smo skupaj z aktivom ZK in KPŠ organizirali javno tribuno o štipendijski problematiki, katere so se udeležili predstavniki vseh štirih pomurskih občin. Žalostno pa je bilo, ker se te aktualne teme niso udeležili v večjem številu študentje. Vseeno pa smo zadovoljni, da smo naredili le en korak naprej, ker je na tem področju v
prejšnjih letih najbolj »škripalo«. Letos smo si v programu zastavili nalogo, da naredimo popis študentov iz soboške in lendavske občine, ki študirajo v Ljubljani. Zato smo na prvem sestanku kluba posameznikom iz vsake fakultete razdelili anketne liste. Upamo, da bo ta anketa koristila nam, kakor tudi domači občini, saj bodo vedeli kdaj In na koga lahko računajo po končanem študiju. V mesecu januarju smo izvedli klubsko prvenstvo v kegljanju. Ugotavljamo pa, da se že nekaj let udeležujejo takih in podobnih akcij le študentje, zato ob tej priliki naprošamo študentke, da se tudi one udeležijo takih akcij.
Sedaj trenutno skupaj s KPŠ Maribor pripravljamo jubilejni XXVI. akademski ples z brucovanjem.
V bližnji prihodnosti nas čaka še mnogo nalog: priprava informativnega dneva za četrtošolce pomurskih srednjih šol, organizacija kultumo-družabnega večera ob 8. marcu, kulturne prireditve, športna srečanja itd . . .
Na koncu se vsem tistim, ki so na kakršnikoli način pomagali pri delu v klubu zahvaljujem in želim, da bi še naprej pomagali in pritegnili še ostale do sedaj neaktivne.
Predsednik KPš Ljubljana Jani Merica
Poročilo o delu Kluba pomurskih študentov-Maribor
Vsako leto se na redni letni skupščini pokrajinskega kluba podrobneje pregleda delo v klubu. Tako smo tudi letos pregledali dobre In slabe strani. Ugotovili smo, da je klub sicer delal In zadani akcijski plan tudi več ali manj uresničil,	vendar	pa njegovo	delo	še vedno	ovira nezainteresiranost
članov. Mogoče	je pri	tem krivda	tudi	na	samem	predsedstvu, ki ne zna
pritegniti študente k skupnim akcijam.
Ob izvolitvi	novega	predsedstva	smo	si	bili vsi	enotni v tem, da novo
vodstvo ne more storiti	nemogoče,	namreč,	da bi kar na enkrat klub postal
Idealen, vseeno pa mora biti enotno, da pritegne člane k aktivnosti ne samo na športnem in družabnem področju, ki je do sedaj bilo edino zadovoljivo, temveč tudi na kulturnem, Idejno-političnem, socialno-ekonomskem in drugih. Mislim, da smo v tej smeri naredili dober korak, s tem, da smo se tesno povezali z aktivom ZK in ustanovili skupne komisije. Delo smo razdelili v 8 komisij: idejnopolitično, kulturno, socialno-ekonomsko, športno, komisijo za stike, komisijo za Informiranje. Zastavili smo si obsežen akcjskl program, ki smo ga z uspehom tudi dosledno Izvajali. Kot prvo večje delo iz okvira
akcijskega plana smo Izvedli okroglo mizo o reformi visokošolskega študija, ki jo je vodil tov. Jože Caf. Uvodne besede je podal tov. Mik Rebernik, po katerih pa se je razvila živahna razprava, škoda je le, ker se prireditve ni udeležilo več študentov, mogoče je krivda v tem, ker na takšne akcije študentje niso navajeni, mislim pa, da je prireditev vseeno uspela. Druga večja akcija kluba je bila organizacija novoletnega družabnega večera. Tu nam je uspelo, da smo po zaslugi posameznikov priredili zanimiv večer s polno presenečenji. To se je odrazilo tudi v tem, da vedrim študentom ni bilo težko priti peš iz Kamnice, kjer je bila prireditev, domov.
Trenutno je največja težava kluba v tem, da komisije ne opravljajo delo kot je zamišljeno. Upam pa, da je tudi to pomanjkljivost mogoče z malo več dobre volje odpraviti.
Zavedamo se, da nas čaka še veliko dela, vendar pa z vključitvijo več aktivnih študentov v akcije tudi to ne bo težko.
Predsednik kluba študentov Pomurja - Maribor
Franc Kramar

Skupščina občine Murska Sobota in Lendava

VABI ŠTUDENTE, DA OBIŠČEJO
Vsem študentom, ki se boste zbrali na letošnjem brucovanju v Murski Soboti, želimo, da bi se prijetno počutili in da bi vas tudi ta vedra prireditev še bolj povezala z domačo pokrajino in njenimi ljudmi.
Želimo vam veliko uspeha pri študiju in pričakujemo, da se boste po končanem študiju v čim večjem številu vrnili v Pomurje, kjer boste s svojim znanjem in sposobnostmi dali svoj prispevek k razvoju naše nerazvite pokrajine.

POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MURSKA SOBOTA
študijski oddelek
čitalnico
izposojevalni in pionirski odd.
potujočo knjižnico

BRUC 2
Usmerjeno izobraževanje
V Jugoslaviji bi naj studia ralo 310.000 študentov (toliko je vpisano rednih). Brez dvoma je to populacija, ki našo družbo ogromno stane. Zato je bilo uvedenih že več reform z namenom, da bi se skrajšal čas študija, se pravi, da bi družba prihranila velike vsote. Očitno vse dosedanje reforme niso pokazale že-I jenih rezultatov, zato drvimo v novo reformo, ki bi naj radikalno in uspešno posegla v sistem šolistva v celoti. Z novim sistemom šolstva bi vsakemu posamezniku omo-gočidii, da bi se izučil za po-k/ldic., za katerega je dejansko najiboilj sposoben.
Če analiziramo sedaj veljavni sistem;, lahko ugotovimo naslednje: bistvo usmerjanja predstavljajo 'starši in njihov položaj v družbi, kajti otrok zdravnika ne more biti avtomehanik, on mora ohraniti tradicijo, pa naj stane kolikor hoče (v večini primerov tudi veliko stane). Po končani osemletki se mora ta ubogi otrok vpisati v gimnazijo. čeprav osnovnošolsko spričevalo tega ne dopušča. Tuka j se pojavijo pliave kuverte, ki se v času šolanja na gimnaziji še večkrat ponovijo ob Slabih ocenah pni določenih predmetih. Pri nekaterih »mazanje« sploh ni potrebno, kajti mnogi profesorji soboške gimnazije klonejo že pod »slavnim« priimkom dijaka. Tako ima naš dijak oz. dijakinja vse pogoje, da zaključi gimnazijo in uspešno maturira. S tem se odprejo vrata v glavnem na vse fakultete. Mariborske visoke šole ne pridejo v poštev, ker »ljubljanska diploma« velja mnogo več! Če slučajno uspešno opravijo sprejemni izpit so vsaj za eno leto »pre-sikrbljeni*«, in mamice se potem po M. Soboti hvalijo: naša oz. naš je pa na ljubljanskem faksu. Toda pojavi se nepremostljiva bariera, ki se je bruci; takoj zavedajo, vendar doma tega ne smejo priznati, saj ponosa svojih staršev ne smejo uničiti.
Bruci vidijo, da takšen trud, kr je v gimnaziji zadoščal, več ne zadošča, saj ime njihovih staršev več nič ne pomeni'. Vdajo se v usodo in pohajkujejo do junija, saj to bo »samo eno« izgubljeno leto. Loteva se jih melanholija, toda starši vztrajajo: »Treba je pričeti znova!« »Ponovni;« bruci odhajajo v bitko, za katero v naprej vedo, da bo izgubljena. Tako mine tudi drugo leto. Na fakulteto se v tretje več ni mogoče vpisati, zato je nujna zamenjava fakultete, o povratku v M. So
boto ni govora, kajti kaj bo govorila soseska! Tretje leto se poskuša na »manjvredni*« fakulteti1, da bi se vsaj; prišlo do poklica. Tu pa nastopijo objektivne težave ONA zanosil, njega pa vabi JLA, študij, se prekine. Po dveh letih smo priča .novemu poiz-krusu, bolj zato, da bi dvignil samemu sebi svoje samozaupanje, toda tudi, to se raz-blilni kot miljni mehurček in vsi tudi sosedje počasni doumejo, da iz tega ne bo nič. Sedaji je nujen povratek v M. Soboto pod' okrilje svojih staršev, kajti njihovo ime jim zagotovi1 dobro službo.
Pri tem nihče ni niti pomislil!,, kakšna krivica se .je godila nadarjenim otrokom brez velikih imen, saj so jim bila mnoga vrata zaprta in so morali iti za avtomehanike, šivilje. elektrikarje, kleparje ... V tem trenutku še nihče ne more trditi*, da bo novi sistem šolstva onemogočili ka-rieritstične j>oteze naših »velikih študentov«, vendar u-pamo, da bo prinesel »radikalne« spremembe.
Takoj po osemletki), neodvisno od staršev nadaljuje osnovnošolec šolanje naslednji dve leti, ki je skupno za VSE! Tu se bo pojavila diferenciacija med dijaki. Po ocenah in osebnem: zanimanju se bo videlo za kaj je .kdo sposoben. Tisti, M kažejo večjo nagnjenost do praktičnega dela, se bodo še eno leto usposabljali v svojem strokovnem področju. Teoretično močnejši dijaki bodo imeli možnost nadaljevanja šolanja vse do fakultetne izobrazbe. Pri vsem tem usmerjanju se bo. do močno odražale potrebe naše samoupravne socialistične družbe.
Prednost novega sistema je, da bi se mačehovski vpliv staršev omilil, pri tem bodo morali odigrati veliko vlogo učitelji, saj bodo tako šli študirat res tisti, ki so sposobni! Visoko leteči starši bodo tako mor ari. požreti grenko slino že takoj v začetku in ne po pet,ih letih izgubljenega životarjenja v Ljubljani aji Mariboru, saj bo družba s tem prihranila »mastne« milijarde.
AKTUALNA TEMA
Samoupravni sporazum o delitvi po delu — nov dosežek naše samoupravne družbe. Po plodnih razpravah v prejšnjem letu pa čeprav na koncu ob hudi časovni stiski, je bil vseeno sprejet s pomočjo raznih »mahinacij« od kopiranja pa do uvoza raznih srednjeveških pisarjev, ki so pridno prepisovali akte drugih tudi kupljenih.
Prehajamo torej na nov sistem, plačevanja po delu, kvalitativno in količinsko. Zapisali smo ,da naj bodo merila učinkovita, realno ocenjena, delavca, neposrednega proizvajalca pa postavimo v središče dogajanja, naj aktivno sodeluje pri krčenju hierarhične strukture. V resnici smo tako kot vedno vse predali naši »ustvarjalni« administraciji, ki je s pridom izkoriščala svojo privilegirano vlogo. Delavca, ki je še vedno v »mezdnem« odnosu, čeprav se večkrat tega ne zaveda, je vzstrajno prepričevala, kako idealno bo, le delati bo potrebno, pa bodo osebni dohodki višji. Verjel je, tako kot vedno, ko so mu zagotavljali večjo enakost, boljše medsebojne odnose, samo da bo produktivnost večja, dohodek pa bo, kot ponavadi sorazmeren. Torej življenje administracije na račun neposrednega proizvajalca! Da ta razlika med delom in nedelom ne bi bila preveč očitna, so spremenili le izraz! Naša povezava bodo dohodkovni odnosi. Verjel je, češ, če je že nova formulacija ne more biti nič slabega. Tako je bil, je in bo verjetno ostal prilagodljiv, če ga bo »vrhnji« sloj še vedno potiskal na stran.
Iz vsega bi sicer sledilo, da smo se na svoji poti u-stavili, pa čeprav z vsem svojim elanom hočemo in si želimo boljše poti v bodočnost. Zavesti nam sicer ne manjka, pa čeprav smo še marsikdaj preveč o-mahljivi. Svojega cilja ne
bomo dosegli nikoli, če bomo delovali parcialno, vsak za sebe, za svoje koristi, za lasten višji standard. Zato bi se lahko včasih označili kot egoisti, pa čeprav v duhu lastnih načel tega nočemo. Postavlja se vprašanje, kdo je kriv? V tem je po našem tudi problem, ker znamo samo kazati s prstom drug na drugega. Če bomo znali premostiti ta prepad in se ne bomo obnašali kot individualisti, bo korak naprej storjen tudi če se povrnemo k naši osrednji temi, samoupravnemu sporazumu o delitvi po delu, ki bi naj razčistil družbeno materialni status posameznika. in ga na zadostni materialni podlagi vodil k višjim vrednotam naše družbe. Zato naj nam ta sporazum predstavlja v resničnosti to, kar kot naslov v kupu papirja predstavlja in kakšnemu cilju je namenjen.
Naš namen naj bi bil »operacija zavesti« birokratske strukture, posebno poslovodnih organov naših OZD. Naj se ne bi pojavil primer iz naše domače organizacije, ki je ob nezadostni informiranosti delavcev po novem sprejetem sporazumu in ob »kapi tal is tičnem« obnašanju vodilnih delavcev prišla do novega dramatičnega primera naše razvojne družbe. Upamo, da ne bo odveč, kot opozorilo ostalim, če ga navedemo. Delavci ob sprejetju novega sporazuma niso bili zadovoljni z razporeditvijo točk (meril) v okviru lastne organizacije, ki so se razhajala v prevelikem razponu. Pred direktorja so se postavili s vprašanjem, češ zakaj tako, ko pa jim je televizija, kot »edini informator« posredovala drugače. Direktor je nastopil ostro in osorno, kot da je on še vedno tisti »bog« nad vsemi. Njegov odgovor je bil naslednji: Kdo je tu direktor, jaz ali televizija?«
BRUC 3
Z mikrofonom med občani
Vsako leto nas v Ljubljani in Mariboru ob skupščini študentskega kluba obiščejo predstavniki občinske skupščine In družbenopolitičnih organizacij. Vedno nam govorijo, da v domači regiji nestrpno pričakujejo, da bomo končali študij in se vrnili domov. Zanimalo nas je, kaj mislijo o pomurskih študentih ostali. Z magnetofonom smo se podali na ulice M. Sobote in občanom, med drugim tudi nekaterim občinskim funkcionarjem, postavili naslednje vprašanje:
KAJ MISLITE O POMURSKIH ŠTUDENTIH?
— Prosim, jaz sem iz Zagreba pa nimam vpogleda v to stvar. Pa znate, sem v Radencih na dopustu.
— Nešterni so dobri, nešterni pa fakini. Kaj še naj poven? Nešterni znajo za svoj kraj, nešterni pa še tou pozabijo. No dosta jih v Ljubljani ne ostane, tisti ka na položaje pridejo, več nej.
— Jeh! Tou ges neman nika van odgovoriti. Tou je politika v štero se ges ne razmin.
— Nemo ges tou pojdže, nemo ges tou. Ftraga me je tou goučati.
— Ci tak nasplošno gledaš naše študente v Ljubljani pa v Maribor! kak jih ge poznan so vrejdu. Med njimi so pa tUj takšni, pa nej ka bi pravo slabi. V pejnezaj pa so gnes den znankar sl dobri, ka gnes že sakšno malo dejte ma, ka je 5 let staro, či pa šteri nazaj pride pa je odvisno ka študejra, pa kakšno mesto gor najde. Ci de kak dobro študejro, te de verjetno tUj ka ustvaro.
— Ges ne ven. Tou uni sami najboukše znajo.
— Ges od toga nika ne ven, zatou ka nejsan študent. Rajšik me ka driijgoga pijtajte, kak bou Borovo gostiivanje. CI bou ali pa nede. V Satahovcaj tou riktamo. Bou vesejlo, lušno, bor mo sekali, v nedelo mo že začali. Idemo v Bakovce pa Kroug, drujgo nedelo mo meli povorko v Murskij Crncaj, na san fašenek, v torek, pa v Satahovcaj.
— (Reporter: »Ta tovarišica z Občine nam je ušla!«)
— Jaz bi vam dal, no ne vam, ampak tistim študentom, kramp pa lopato in bi to malo počistili, da bi se lahko lažje sprehodili.
— Jaz, jaz vam ne bi nič... Nimam nič kaj takšnega za rečti, namreč premalo poznam razmere enih in drugih, tako, da nimam nič kaj takega za povedat.
— Na avtobus se mi midi.
— Ne vem, kaj naj rečem. Dobri so. No, ne poznam jih.
— To pa ne vem. Nisem od tukaj.
— Ne odgovarjam nič.
— Ne ven ges tou. Ne poznan jih.
Upi in razmišljanja neposrednega proizvajalca Pavla
Tisto jutro sem bil kot na trnih. Končno se bo začelo. Sonce je vzhajalo in ljudje so hiteli na deHo 'kot vsak dan; vendar pred nami1 so veliika dejanja. Začeli bomo deliti dohodek po količini in kvaliteti vloženega dela. To je načelo samoupravnega socialističnega sistema.
Sedaj bomo končno delali toliko, kblikor bo treba im nič več. Pred počitnicami malo bolj, ker so cene v primorju visoke, pozimi pa je za kakšen brizganček dovolj denarja. Zakaj bi se pretego. vali? Ampak točkovanja smo se vsi potihoma bali. Počasi sem se oblačil in premišljeval.
V komisiji za točkovanje je tovariš Lojze. On me že ne bo dobro ocenil. Vedno nekaj godrnja, češ da postavljam avto preblizu njegovemu in ne more pošteno manevrirati. Z Liziko ne bo težav. Ona je naša soseda im prihaja skoraj, vsak dam k nam po kakšen sladkorček ali jajček. Sedaj naj se izkaže. Jože bo tudi v redu, saj sem ga jaz spravil v službo in še to brez razpisa in smrkavec se je kar visoko prerinili Ampak računovodja Stevo, ta bo problematičen. Njemu lani nisem hotel popraviti centralno kurjavo med delovnim časom in od tedaj sva si v laseh. Oh, joj, nazadnje bo še slaba plača! Kateri bedak si
GRB ALI DINAR
je Le izmislil to točkovanje? Veliko boljše bi bilo vse po starem. Pa še moja nekonča. na osnovna šola. Saj bi se izobraževal ob delu, pa so mi rekli, da se ne morem vpisati na srednjo šolo, lahko bi se siicer na fakulteto, ampak za moja stara leta je to preveč. Sicer pa, če direktor nima dokončane osnovne šole, to ne more biti tako velik problem.
Lepo sem se počesal) in obril, kajti to bi mi lahko pri-neslo dodatne 4 točke. Avto sem parkiral v primerni, raz. dalji od Lojzetovega im hitro pohitel] k stroju ter se pripravil na delo, kajti komisi-jia za točkovanje bi lahko prišla malo prej. Delati sem začel že pred sedmo uro, da bi biilli bolj vidni rezultati mojega dela. Vmes sem očistil stroj, da se je vse bleščalo, naj, vidijo, da imam lep odnos do družbenih sredstev. V delovni dvorani je bil mir, slišalo se je le brnenje strojev, nič govorjenja, postopanja in kajenja. Vsi ko imeli enak načrt: narediti, čim boljši vtis na komisijo za točkovanje in končno so se tovariši iž komisije le prikazali.
»Vaše ime, tovariš?« je vprašal računovodja Stevo. »Pavel Cviikaš«, sem smehljaje odgovoril.
»Ja, tovariš Cviikaš, rimate 206 točk.!« Nič več niso rekli
in odšli naprej..
Niso se zanimali ne zame, ne za stroje, ne za delo in ne za mojo izobrazbo. No, saj oni verjetno že vedo, kako se ocenjuje. Ampak sodelavec Geza je dobil 280 točk. To je prava svinjarija. On, ki je vedno pijan, nikdar nič ne dela, pa je dobili toliko točk. Verjetno zato, ker s Stevom pijeta cele dneve in noči.. Da bi mi le prišel v pesti, ta pes-jan. Napihnjeni Franc opravlja isto dčlo kot jaz. Naredi, še manj od' mene, povrh vsega pa še odnaša domov material, pa je vseeno dobil 210 točk.
Tako so splahnele moje želje in upanja. Tudi ta zakon o združenem delu ni prinesel nič boljšega. Toda ne morem se pritoževati, ker sem' vseeno dobil 250 din več osebnega dohodka, kot sem ga
imel prej.
BRUC 4
»Sodobna” notranja oprema Radenske
Radenska, kot vodilni proizvajalec mineralne vode in s perspektivnim razvojem polnjenja brezalkoholnih pijač, je naredila vsekakor velik napredek, posebno kar se dohodka tiče. Čeprav bi na način »enostavnega« proizvodnega procesa: črpanje vode — prodaja, lahko izcimila kaj več, ni nastalo nič drugega, kot to, da so množično iz-polnilli svoja administrativna mesta. Ne gre jim sicer oporekati izgradnjo obrata, a ta je bil že tako nujen, da bi v vsakem primeru oid »zgoraj« padel kak kamen. Ne bi se radi dotikali tega problema, kaj več bi radi povedali o organiziranosti skupnih služb te delovne organizacije in o zavesti in odnosu do drugih.
Verjetno je vsem znano, kako množično je bilo kupovanje delavcev iz uvoza (soboške občine). Naša razlaga je enostavna: Denar so imeli, vsak je vedel, da bo OD večji in ob tem na razdaljo od delovnega mesta nihče ni pomišljal. Vedel je tudi, da reda in discipline ne bo, da je anarhija na višku, denar pa bo vseeno množično pritekal. To mu je bilo tudi vodilo na delovnem mestu. Rezultat je bil jasen. Hitro se je vpeljal v novo okolje, za napredek se ni kaj dosti zanimal, presedel je le svoje obvezne ure in na koncu meseca zadovoljen s polnim žepom, poleg ostalih izrednih ugodnosti na račun celotne delovne organizacije, zapuščal svoj prostor. Svoje si je sicer mislil, včasih o tem tudi razglabljal, a ostalo je vse sa-
Kratke misli
Produktivnost dela ni dosegla predvidene stopnje rasti, zato pa je administracija v svoji rasti »nepričakovano« presegli a pričakovanja.
Dojenčki, če hočete SISati boljše mleko, ustanovite SIS!
DELo je to, kar nas žulji, družba sEGA globoko v žep, zakaj? Zaradi sllabe organiza-CIJE! Čigave?
AVTOikrat — BIROkrat AVreola TOzda — Biti RObot oba že X krat družbeno obsojena.
Proti elitam in elitizmu se borimo že dolgo, Radenska pa brez ELIT zgleda ne mo. re sploh obstajati!
Odkar se je začel ansambel Horizont (v katerem igrata dva nalša rojaka!) vzpenjati po lestvici in zavzema že vidna mesta v slovenski glasbi, v Beltincih prodajajo revijo Stop brez kuponov za lestvico STOP POPS 20.
mo pri besedah, kajti njegova zavest je bila že umazana in samovoljno je ni hotel o-čistiti. To je postalo množično in na koncu se ni vedelo, kdo pije in kdo plača. Verjetno primerov ni potrebno navajati, zadostoval bi že kratek sprehod med delovnim časom po poslovnih prostorih, posebno zunaj zgradb. Marsikdo se sicer sklicuje na heterogenost postavljenih zgradb, a to ni opravičilo, kajti »razdalje«, ovinki, raznorazne »prepreke« res niso velike, da bi bilo izgubljenega toliko dragocenega časa. Tudi sklicevanje na to, češ tudi svoje osebne stvari moramo opraviti, ne more biti o-pravičilo. Kajti pokazalo se je, da razne inštitucije, ki so uvedle tudi popoldanski delovni čas, v teh urah niso i-mele dela, saj so vsi opravili svoje osebne zadeve v dopoldanskem (delovnem) času. V Radenski se upravni organi tega sicer zavedajo in so mnenja, da bo teh nepravilnosti manj, ko bodo zgradili nove poslovne prostore, ki naj bi bili po njihovem mnenju bolj homogeni, a se ne bi strinjali z njimi, kajti toliko je razvidno iz novega urbanističnega programa., bo ovinkov in zaprek zadosti, tako da jim ne bo potrebno spremeniti sedanjega obnašanja.
Nismo sicer pooblaščeni, da kot nepristojni organ razglabljamo o njihovem poslovnem okolju, a vseeno naj se vsi prizadeti in neprizadeti malce zamislijo, kaj bo potem, če »tri srca« ne bodo plavala več tako visoko.
TV-KRITIKA
Vsem, ki hočejo prestrukturirati (kakorkoli!) prekmursko gospodarstvo, priporočajmo, naj že enkrat prestrukturirajo vsebino problema, ne pa strukturo.
Pomurski gospodarstveniki ih drugi strokovnjaki so zelo Velikopotezni in uspešni, vendar (škoda!) samo takrat, kadar gre za razvojni pllan. Vsaj nekje?!
Nekateri dobesedno jemlje, jo izraz družbena lastnina (oni so dol naše družbe), kar se pozna pri poslovanju nekaterih delovnih organizacij. Spet dokaz, da je teorija eno, praksa drugo!
Kot slišimo, Ljubljanska banka in SDK najboljše rešujeta problem nezaposlenih. Če bo šlo tako naprej, bosta obe omenjeni organizaciji morali precej povišati svoji poslopji. Za njiju res prava malenkost!
konjem in nun i/ Mutjtf jf ŠE DEDNO Mti MN JEV- DO NAKUPA LC-TElJ PA
VLO^O hemu UJlAMMmjI,
BRUC 5
Turistični vodnik v SD
Dan je poživljen. Naletava sneg in komaj se prebijam skozi točo snežink in ledenih kep, ki padajo z vseh strani neba. Tukaj nihče ni varen! Terase študentskih domov so polne študija in knjig naveličanih študentov, ki si počitnice kar vzamejo, če še niso objavljene na šolski oglasni deski, ali si jih, meni nič, tebi nič, podaljšajo.
Prepričan sem, da je bilo domov grede na strehi več študentov, kakor kep snega. Sicer jih pa ni zmanjkalo, saj so si jih podajah kar z ene strehe na drugo.
In gorje, če se pojaviš na oknu ob takih trenutkih! Mimogrede se ti šipa lahko sesuje in prezračevanje je hitro in učinkovito. Kepa ti lahko prileti naravnost v znanja in učenosti prepolno glavo.
Nikar ne pozabi zapreti okna, preden greš iz sobe! Že na hodniku te lahko pričaka luža vode in čudiš se. saj vodovoda v sobi nišam ali pa pipo vedno še preveč zatisneš. In sobo lahko samo še pobrišeš ali z metlo spraviš na hodnik vso odvečno vodo, tam pa tako ali tako počisti čistilka (naj bi!). Nikar ne
imej izrecne želje za obisk ŠD III, saj boš globoko razočaran' že med vhodnimi vrati. Ker si pač prikrajšan za tak »šport«, se. ga hočeš tukaj naužiti. Da ti rečem: »Razočaran boš!« V pritličju te namreč čaka »llift«, ki funkcionira od 365 dni v letu le četrtino (če?). In še v obratovalnih dneh ima svoj delovni čas po nekaj ur in še takrat imaš vse možnosti, d!a uživaš samoto in temo (žarnice itiak sproti zmanjkujejo!), če se ti slučajno ustavi med tretjim in četrtim »Štokom«.
Nato čakaš na milost božjo, da se te kdo spomni in spravi ven. Spet imaš tehten razlog za odjavo izpita, ki te čaka jutri. Zdaj si primoran povzpeti se po stopnicah, ikjer je nevarnost, da se mimogrede spotakneš in padeš, saj so stopnice kombinirane (beton -les-beton) ali vsaj v sredini že počene.
Sobo, ki jo iščeš, ne moreš nikakor zgrešiti, saj ima vsaka drugačen grb na vratih. Manjkajo samo še uradne ure. Pozivam vse stanovalce, dia to dopolnijo!
In ko vstopiš v sobo, te ča. kajo drsalke — pa veš zakaj?
Fantje, kdo je pojedel stranskega sodnika?
Stanovalci in stanovalke se zavedajo, da je študentski žep preplitek za kavo, čokolado ali šopek;, zato hočejo imeti od tebe le (eno!) korist: da jim sobo »zbiksaš«. Vsekakor pa 'boš postrežen s kavo, piškoti ali sokom. Ker je tukaj časa na pretek, naj se ti ne mudli, saj ure študija niso v poznih večernih urah, ampak v jutranjem času. Ve
di, da tudi povabilo v kino ali na kavico ni nevmesno. Po vseh teh splošnih ali ne-splošnih napotkih, dragi bralec, se lahko odločiš za obisk v študentskem domu. Nikakor in nikoli, pa ne jamčim za to, da je v kateri izmed sob ne bi skupil. Zato naj bo tvoje obnašanje nevsiljivo, obzirno in nikoli v preranih dopoldanskih urah!
Moji dragi revčki
Oh, ko bi bil že končno končal to gimnazijo in šel študirat. Seveda v Ljubljano, za vse ostalo je še čas (Maribor). Bela Ljubljana, republiški in univerzitetni center. Kako hrepenim po tebi! Kaj je to Sobota? čisto preprosto: bufet in slaščičarna Diana. Toda priznati moramo, da se nerazvito področje eksplozivno razvija. Bufet in slaščičarna nista več osamljena, pridružila se jima je še adaptirana Zvezda in moderni šank bar v šopingu. Toda za naprednega gimnazijca in maturanta je to že premalo. Počuti se utesnjenega in zvezanega, z eno besedo, ni svoboden. Zato si ždi v Ljubljano.
Misli in nasveti
Ja, pa res je, kadar v Soboti zamudiš, v Ljubljani vse dohitiš! Samo II. letnika ne! Toda, saj nismo prišli v Ljubljano študirat, za to je še zmeraj čas. Sobočan-cem je treba dokazati kaj je Ljubljana, žarišče vsega dogajanja, novega bontona, in pravih snobovskih manir. Vsak izobraženec v prvi vrsti mora naštudirati nove manire, totalno pa spoznati modno hišo na koncu Tržaške ceste. TRST. Spodnjice, majčke ipd. to je ta pravo — Trst, Gorica. Pa saj ni važno če živimo mesec ali dva brez kruha in mleka, samo, da se vemo pogovarjati o prvi modi in to tudi praktično manikirati.
Seveda pa dragi maturant, to še ni vse. če hočeš ostati med nami moraš spoznati tudi kulturne znamenitosti v Ljubljani, Uprava točilnice Medex — Ona — On se že dogovarja z Prekmurci, da bi poleg točilnice odprli še naš muzej. Take kulturne prireditve ne smeš zamuditi! Upamo, da bo ta kulturni dogodek v kratkem. Seveda pa se tudi uprava zaveda, da živi na račun prekmurske ambasade, ki ima. prostore prav v tem lokalu (saj je tako do šanka najbližje). Stanovanje in hrana te v Ljubljani naj ne skrbi saj ta ambasada o-bratuje od 7. ure do 21.10 ure. Edino kar je važno, da
boš skrbel že v gimnaziji za svojo kondicijo, ker opažamo, da kondicijsko niste najbolje pripravljeni. Priporočam vam kondicijskega trenerja — PIŠTO VITEZA, saj ga vsi poznate. Sami veste, dragi gimnazijci in maturantje, da v Ljubljani - center, obstaja tudi tradicionalna prireditev »Bujta repa«. Vem pa, da bi bil dolgočasen, če bi vam kaj pripovedoval o njej, saj ste se o tem sami dobro prepričali (16. 12. 1977). Povem vam le, ali bolje tako, rad bi se vam v imenu KPŠ, predsestva in vseh članov zahvalil za tako množično udeležbo. Zaupati vam moram, da bi prireditev padla v vodo, Če nas ne bi vi, vrli gimnazijci, rešili!
Upam, da z brucovanjem v Soboti ne bo tako, vseeno pa smo se študentje že v naprej dogovorili, da bi za študente že v naprej rezervirali nekaj mest drugače bi izpadlo, kot da je to maturantski ples. Pohvaliti pa moram vas in vaše stare. Njihovo vodilo jim je sigurno: »Mladega konja moraš učiti, ker starega nikoli voziti ne naučiš!« Tudi mi študentje smo ugotovili, da se lahko nekaj naučimo od vas, dragi maturantje — če že drugega ne, pa vsaj dobro lagati doma.
Rad bi vam položil nekaj na srce. Nikakor ne hodite na predavanje in vaje. Fakulteta vas bo izmučila in izmozgla. Zaupajte nam, ker smo to že preizkusili. Vaš delovnik naj se začne in konča v ambasadi. Tako boste lahko rekli, da ste družabno prekomerno aktivni, saj ste svojo mladost podarili KPŠ. Povem pa vam, da vam bo tako tudi najlažje, saj vam stare bajte najlažje svetujejo, kdaj in kako se morate vpisati na Višjo pravno ali VEKŠ v Mariboru. Tako vpisa ponovno v I. letnik ne boste zamudili!
Upam, da sem vam s svojimi strokovnimi nasveti pomagal in da nisem mlatil prazne slame teh nekaj vrstic?
Pa pridite nas pogledat, hoj, v belo Ljubljano (nagovori samo za eno leto)
BRUC 6
Popotne (nekega)
Težko je življenje študentov v beli (če ji še sploh lahko tako pravimo) Ljubljani, še posebej pa za fanta, ki ima boljšo polovico doma, še hujiše pa je, če je ta boljša polovica »vipera«! Hočeš nočeš, moraš domov! In kako? Z avtobusom seveda, kako drugače? Ko pa se začne požel j en j a polna pomlad, pa kar z avtostopom, ali kot pravimo študentje z trdim palcem (samo kje na roki ali...)
No, tako se mi je tudi primerilo, da sem d-otbitl pismo v Ljubljano, kjer zahteva moja boljša polovica, da se takoj prikažem domov. Kot pravi zaljubljenec mehkega srca, sem se zopet napotil na tvegano pot domov, saj ne vem, če me ne bodo prijeli in za vedno vezali na »prelepo« pajzlofsko Soboto, kjer gospodari nekaj starih dam, s svojimi dobro nabrušenimi jeziki. Že nekaj dni prej sem si moral nabaviti vozno karto za petek. Mislil sem, da bom tako končno dobil sedež po želji. In glej, še dobro, da sem pedanten in ne-koliiko nezaupljiv (kar se tiče avtobusnega prometa mo-raš to tudi zmeraj biti), saj sem sedež komaj dobil. Kako sem si ogulil komolce, preden sem dobil vozovnico v dolgi vrsti čakajočih, vam raje ne bi pripovedoval. Zaupam pa vam, da je bilo hudo! Srečen, kot slavček v kletki (domov se mi ne ljubi preveč), da sem dobil vozovnico, sem se napotil domov. Dnevi so hitro minevali in prišel je težko pričakovani petek. Ves natovorjen s potovalkami, vrečkami, boršami in še marsičem sem se napotil na postajo (alomaš), saj je v navadi avtobusov, da te nikoli ne počakajo in tudi mene niso. Tako mi ni preostalo drugega, da sem se peljal z BRZIM ob 12. uri. Kaj vse sem doživel, mi le malo ljudi verjame in upam, da mi tudi vi ne boste, čeprav ste strpljiv in razumen bralec. Toda nekomu se moram zaupati in naneslo je, da boste to vi. No, kot sem že omenil, sem naložil avtobus ob 12. uri in se še sam povzpel v konfortno notranjost velikega »mercendeša« Vsedel sem se na sedež, ki sem ga rezerviral za avtobus, ki mi je hote pobegnil, saj je odpeljal 3 minute prej. Za natančneža. kot sem jaz pa je to strašno. Tako sem sedel v avtobus in čakal, kdo je moj sopotnik. Vse okrog mene je sedelo mnogo starejših dam, moralno na nivoju gospodov. Samo moj sedež je ostal prazen. če po pravici povem, pa si takšne seniorske družbe nisem želel preveč. »Točno« ob 11.57 je avtobus krenil. Raz-
izkušnje študenta
komotil sem se, kot bi bil sam in zadremal. Toda že v naslednjem trenutku se je avtobus sunkovito ustavil! Nisem vedel zakaj, le v mislih sem preklinjal taksiste iz Ljubljanskih ulic, ki vozijo, kot da bi mi dobili svoja življenja na tomboli. Toda tokrat sem se prekleto uštel. V avtobus je stopilo mlado, vitko dekle. Njene sinje modre oči so izžarevale iskrenost, mladost, živahnost, in dolgoletne izkušnje. Njeni svetli lasje so izzivalno padali na pravilno oblikovani vrat in ga tudi seksi dražili. Spoštovani bralec (ne bralka) ne bi ti rad razlagal in opisoval naprej, ker se boš drugače zmeraj hotel voziti z avtobusom, tako pa bo premalo prostora za že tako številne študente.
Ne vem, kaj se je zgodilo takrat, toda ko sem se nekoliko zavedel, sem jo opazil pri sebi. Da ne bom skromen, pa vam povem, da to ni bil kljub vsemu edini sedež v avtobusu. Ko bi slišali njen nežni, žametasti glas, ki je zveneli, kot 'Sladko Lizstovo Razmišljanje (za klavir). Nisem glasbenik, čeprav sem končal nižjo glasbeno šolo, toda te melodije ne bom pozabil nikoli!
»Je mogoče prosto?« me je vsa nežna vprašala.
»Da,« sem ji odgovoril, a še danes ne razumem, kako sem to spravil iz sebe. Takoj na to pa sem se zatopil v stolpnice, mimo katerih smo se vozili in sem jih že tolikokrat videl. Kako lepa je bila, tako nežna in mila, če bi jo primerjal z srnico, vitko in hitro, siničko, vztrajno in odporno, razjarjeno levinjo in prekrasno milo miškico JAS-NICO bujno in postavno bd bilo vse zaman; primerjave ni! če pa bi bila je zlagana. Odprl sem branje in se zatopil vanj.
»Kako lepo, da sva se srečala prav tukaj, gospod!«
»Nikar me ne kličite gospod, čeprav sem zdravnik!«
»Oh, gospod doktor, kako lepo, da sva se srečala!«
»Ste poročeni gospa, imate fanta, gospodična?«
»Če bi ga imela, bi za vas naredila vse kaj več, kot pa, da bi vam povedala.«
»Karto prosim! Karto , a si gluh!« Spreletelo me je, pred mano pa je stal sprevodnik. Ko bi ga videli, se vam Stan in Olio sploh ne bi zdela smešna. Ko pa je u-gotovil, da je ta karta za drugi. avtobus je postal pravi
REKEL 6AM0;,, QLE3, MAMA, KAO SVA NA^LA NA VRTU.«
Frankenštajn. Kaj vse mora pretrpeti ubogi potnik študent na teh avtobusih. Po dolgotrajnem prepričevanju sva se zedinila, da plačam ponovno rezervacijo in se lahko peljem naprej. V tem trenutku pa me je moja sopotnica nežno pogledala, in že to mi je bilo zadosti, da sem mu zabrusil: »Da ne bo to šlo v vaš žep!« Še sam ne vem, kaj se je nato zgodilo z menoj. Zavedel sem se šele, ko je avtobus odhajal. Še najhuje pa je bilo to, da sopotnice nikoli nisem in nikoli ne bom spoznal. Svoje
Kratke misli
Imeli simo poslance, imamo delegate. Skupno jim je to, d*a prvi niso in tudi drugi' ne poslušajo svoje baze!
Praksa pri nas kaže, da se je precej utrdiil izrek :
»Malo delaj, malo kradi in pošteno žilvi!«
Komisije za ugotavljanje izvora premoženja delajo tako dobro, da 'se socialne razlike bolj povečujejo!
Štipendisti so tako zelo zainteresirani za štipendijsko politiko, da razpravljajo o njej takrat, ko jih udari po žepu!
V soboški Muri so tako »radodarni« (ali neposredni proizvajalci varčni?!), da naj
branje »SREČANJE pa sem vrgel v obcestni jarek. S »štopom« sem se vrnil v Ljubljano čez dva tedna pa me je doma čakala prava vojna. Bitka pri Waterlooju je proti besedam in dejanjem moje ljubljene, prava figa!
Dragi bralci, verjetno ste pričakovali kaj boljšega, veliko praktičnih nasvetov v podobni situaciji ih potem dejanja. Toda, nismo mi perverzni, o seksu ne bo nič! Željenje je pa čisto preprosta stvar, saj gre skozi želodec in se konča v postelji.
prej povišajo osebne dohodke, potem pa še normo. Ali ni to mrtva dirka za boljšim zaslužkom?
Zadnjič sem slišal, da je nekdo pravili: »Ne delam nikjer, v službo pa hodim!«
Svobodna menjava dela je tako čudovito rešena, da si »svobodnjaki1« delijo viške, gospodarstvo pa se vtaplja v izgubah! Zato pa Ikar pogumno dvigajmo roke za velike procente, ki' gredo v SIS!
Najijubša fraza nekaterih pomurskih družbenopolitičnih delavcev se glasi: »Nekje smo se dogovorili...« To je odlična spodbuda za samoupravno debato (da SPOROČAŠ o že dogovorjenem?!).
BRUC 7
appendix P. S.
(doktor)
Nekaj o doktorski dizertaciji
(basen)
Krhki dolgouhec (beri: zajček) je na vse pretege študiral v svojem zakotnem grmu in ga ni bilo na spregled. Vsa živalska vrsta v gozdu se je spraševala, kaj za vraga počenja plahi dolgouhec. Končno je zapustil svoje skrivališče in stopil pred živalski svet, kateremu so predsedovali tovarišica Lisica, tovarišica Sova, tovariš Volk in tovariš Medved, ter jih poprosil, da bi zagovarjal svojo študijo (doktorsko dizertacijo) na temo: »Življenje krvoločnih zveri v gozdu.« Vsi so se debelo in bedasto spogledali, tov. Lisica pa se je gromko zasmejala in dejala: »Ubožec, kaj za vraga pa ti veš o krvoločnosti!« S temi besedami so mu dizertacijo seveda zavrnili. Ves potrt in do konca razočaran, se je dolgouhec vrnil v svoj skrit kotiček nekje v remizi in nadaljeval s svojim neumornim študijem. Ko ga zopet ni bilo celi mesec na spregled, pa pametna tovarišica Sova pripomni: »Čudim se, da ima zajček takšne revolucionarne ideje. Zanima me kaj počne že celi mesec. Kaj, ko bi poslali koga, da pogleda, kaj počne ta ubožec?« Določili so tov. Lisico.
Šla je brez kakršnega godrnjanja, toda vrnila se je vsa pretepena, krvava z modricami po vsem telesu, o kakšnem košatem repu ne bi mogli govoriti. Brez besed se je napotila v svojo lisičjo jamo in si tam celila težke rane. Ker tako živalski svet ni dobil odgovora, sta se korajžno javila Medved in Volk. Tudi z njima se ni godilo nič boljše. Volk je ves čas po prestanem doživetju samo mrmral: »Oh, ko bi le vedel, oh, ko bi...« Ker Sova tako zopet ni nič ugotovila, se je odločila da bo sama pogledala in to iz varne ptičje perspektive. Odletela je nad zajčkovo prebivališče in ko je videla, je skoraj pozabila leteti ZRAVEN ZAJČKA JE LEŽAL LEV, zajček pa je pridno pisaril in študiral, ter poslušal nasvete leva. Seveda je že naslednji dan uspešno zagovarjal svojo doktorsko dizertacijo. IN KAJ NAS UČI TA BASEN? NI VAŽNA TEMA ZNANSTVENE ŠTUDIJE DOKTORSKE DIZERTACIJE, AMPAK KDO TI JE MENTOR.
»ČRNE« GRADNJE
Letni cajti
POMLAD
Janči v kamro se napoti k vb ceckatoj Trejzi ka inači boudo driljgi /tički žvrgoleli.
POLETJE
Sunce sija in segrejvle že dišij po siijoj travi ob potoke Feri na Marički telovadi.
JESEN
Lejpe so šume v jeseni til pa tan se prepelica oglasi tam na vorstvi vkilper s Piš-ton zelje klači Tona.
ZIMA
Mraz je. Ljubezen nikdar nema mere Stari ajta na pejči seks roman preb e jr a
RIMA SE N AN NEJ POSREČILA!
Vdova da v časopis oglas: Iščem moškega, ki me ne bo pretepal, ki mi ne bo ušel in bo z ostalimi stvarmi vse v redu. Čez dva dni v stanovanju vdove zazvoni. Ko odpre, vidi pred vrati moškega na invalidskem vozičku. Na vprašarje, kaj pa vi tukaj, ta odgovori: »Javil sem se na vaš oglas. Nimam rok, da bi vas pretepal, nimam nog, da bi vam pobegnil.«
»Kako pa ostale stvari?« vpraša vdova.
»Kaj mislite, s čim sem pozvonil?«
Brucka pride h ginekologu in ga prosi za najsodobnejše kontracepcijsko sredstvo. Ginekolog se zamisli in pravi: »Spijte 1 del hladne vode!« Brucka ga vsa začudena pogleda in vpraša: »Kako ste to mislili? 1 dci pred tistim ali po tistem?
»Ne, ne, namesto tistega!«
Čemu se smejejo Srbi
V nekem podjetju so delili stanovanja. Predsedujoči je spraševal:
— Jeli drug direktor potre-ban stavja?
— Jeste, potreban!
— Jeli drug sekretar potreban stana?
— Jeste, potreban!
Ko so opravili še z mojstri, je zmanjkalo stanovanj. Predsedujoči je na koncu vprašal:
— Ima li ko kakvu primed-bu?
— Ja, druže predsedniče! se je oglasil cigo.
— Kod kuče imam zenu i šestero djece. Stanujem u šu-pa! Je li to pravilno?
— Nije, cigo, nije pravilno! Ne kaže se: ja stanujem u šupa, nego: ja stanujem u šupi.
BRUC 8
Kriminalno kriminalna veleizdaja
Mešana družba — štirje ljubljanski in štirje mariborski študentje in ena študentka. se sestanejo v Šopin-gu- da se dogovorijo za kraj sestanka, kjer bi izmenjali izkušnje. Izberejo hotel Zvezdo V restavraciji zavzamejo mizo pri plesišču. Vsa soboška smetana se vrti v ritmu narodne glasbe. Pri naši mizi se razvije živahna debata o šolstvu, zdravstvu, politiki, kurvariji... Tudi kelnerji ne mirujejo, bolj pijemo, bolj nosijo. Simpatični natakar Karaš nam prinese že četrti liter. Rahlo smo se ogreli, zato pospešeno naročujemo.
Prijatelj iz naše družbe malo močneje odloži kozarec, in že je v dveh delih. »Kelnar«, ki ga že dalj časa kličemo je naekrat pri mizi: »10 din, prosim!« Prijatelj pravi, da ni bilo namerno, toda natakar je nepopustljiv. Ker nočemo »piz-darij« takoj plačamo in naročimo deveti liter. Natakar je postajal iz minute v minuto bolj neprijazen, kar je negativno vplivalo na naše razpoloženje. Naenkrat nam prinese račun, ki ga naj takoj plačamo in lokal zapustimo. Očitno je vedel, da je z nami že dovolji zaslužil. V znak protesta začnejo naše roke grabiti vse kar je na mizi in na parketu Zvezde se kozarci in steklenice ob prijetnem zvenketanju razblinjajo v steklene kristale. Tudi namizni prt se razpolavlja v dva dela. Že smo oblečeni in v stilu »komandosov« zapuščamo prizorišče. Da ne bi bila pot dolgočasna skrbi kolega iz Maribora, ki prazni svoj arzenal kozarcev in jih v stilu »bombašev« meče po pločniku in cesti.
Pridemo domov in ves naslednji teden živimo v miru, toda naenkrat preseka tišino moje študijske sobe telefonski zvonec. Na drugi strani žice je kolega bombaš, ki me nujno kliče v Diano. Ne vem, za kaj gre, toda vem, da nekaj ni v redu. Ves zasopihan pridrvim v slaščičarno, kjer mi pove, da nas iščejo organi javnega reda in miru zaradi »operacije Zvezda«.
Takoj ukrepamo, obveščamo ostale poštenjake, da se pripravijo na prihod moža postave. Iz naše tajne centrale nam sporočijo, da je pohod plave garde zaustavljen in da naj izpolnimo njihove zahteve, se pravi, da uredimo odnose s TOZD Zvezda. Sprašujemo se, kdo nas je izdal?
Naši tajni agenti poizvedujejo, raziskujejo in v dveh dneh poročajo. »Naš kolega iz mladosti, sedaj miličniški vajenec željan vzponov, uspehov je videl možnost svojega hitrega napredovanja Zato ni izbiral sredstev in nas je
ovadil na postajo milice. M. Sobota.« Naši agenti niso poročali, ali je zaradi tega uspel v svoji karieri, ker nas to niti ne zanima. Imamo pa ga v kartoteki pod rubriko »nevarni za našo družbo«. Naši predstavniki so obiskali sekretarja TOZD Zvezda, da plačamo trikratno ceno steklovine in namiznega prta. V zameno nam ponuja, da nas ne bo uradno prijavil milici, se pravi, da ne bo sprožil postopka pri sodniku za prekrške. V podrejenem položaju pristanemo na vse postavljene pogoje in še isti dan plačamo odškodnino. Naslednjih sedem mesecev se ni zgodilo nič posebnega. Neko jutro se pojavi na vratih pismonoša s priporočeno modro kuverto. Ko odprem, vidim, da »operacija Zvezda« še ni zaključena, se pravi, tudi sekretar Zvezde nas je izdal. Vsa zadeva se nadaljuje pri občinskem sodniku za prekrške.
V Šopingu naredimo kratko rekontstrukcijo in pripravimo načrt zagovora, ker se zavedamo, da bo v redu, če bodo naše izjave identične.
Drug za drugim vstopamo v pisarno sodnika za prekš-ke. Stvar je dosti bolj preprosta, kot smo si predstavljali.

Sodnik: »Viste ta, rojeni tam, in takrat v Zvezdi ste storili tega dne to in to!«
Obtoženi: »Ja.«
Sodnik: »Ste bili že kaznovani?«
Obtoženi: »Ne!«
Sodnik: »Kaj ste po poklicu?« Obtoženi: »Študent.«
Sodnik: »Imate premoženje?« Obtoženi: »Ne!«
Sodnik: »Imate štipendijo?« Obtoženi: »Ne!«
Sodnik: »Ste bili pijani?« Obtoženi: »Ja, TOTAL!« Sodnik: »Dejanje priznate?« Obtoženi: »Ja!«
Zapisničarka monotono piše zapisnik, mi ga samo v miru podpišemo.
Na odločbo ni bilo treba dolgo čakati. Vsi smo kaznovani na enotno kazen 250.— din in glej v odločbi je tudi sklep, da se natakar Karaš kaznuje s 350.— din, ker je stregel vinjenim gostom. Kot oteževalno okoliščino se mu šteje, da je lagal, ko je trdil, da nam je postregel samo 0,5 1 vina!
Tako je tudi natakar videl, da imajo v svojem kolektivu izdajalca, Mi smo videli, da je vsak od nas profitiral 100.— din, zato smo jih takoj zapili.
KRATKE MISLI
Ker se tehnologija zelo hitro razvija itn -spreminja, je skoraj logično«, da tehnokrati ponavadi ne morejo slediti niti njej,, kaj šele družbenemu razvoju. Mi pa jih tako Obsojamo!!!
Soboška kirurgija, posebno pa še ograja pred njo, sta lepi sliki stanja v prekmurskem zdravstvu. Saj bo že boljše?!
Soboški ikino obišče vsak dan toliko Ijuidii, da bo počasi postali »pretesen«. Kaj bi šele biillo. če bi imeli 'boljši filmski spored?
Zanimanje za kulturo je v Prekmurju tako veliko, da je ob dobri gledairškii predstavi dvorana vedno (skoraj!) prazna.. Zato moramo zgra-dEiti čim večji kulturni dom!
Prekmurci radi pijemo, dobro jemo,, se veselimo, pa nam kljub temu pravijo (zlobneži), da smo nerazviti. Poleg tega pa se nam na zunaj nič kaj -dosti ne pozna!
Nekateri' ljudje imajo Mar. xa na jeziku, kapital pa v žepu!
BRUC 9
Iskrice iz srednjih šol
GIMNAZIJA Murska Sobota
Filozofija — Jezeršek-Bošnja-kovič
Dijaki se morajo učiti na pamet, kako je Aristotel pleskali posteljo, kako Platon ničesar ni videl...
Pni tem tudi najibolijiši ne najdejo logičnih zaključkov, ali se dijaki gimnazije M. Sobote res učijo nelogične in neživi jenske stvari.
Angleščina — prof. Pavlič Irena
Je vse leto obljubljala, da bo na koncu prišla komisija iz Ljubljane, češ da so dijaki domišljavi.
(Sprašujemo se kdo je domišljav, dijaki ali ONA).
Za SUSO so vsi dijaki in on za vse dijake BUDALE. Zelbst verstandlich!
SREDNJA EKONOMSKA SOLA M. Sobota
Poslovanj e korespodenca:
Na srednji ekonomski šoli v M. Soboti imamo novi up jugoslovanske atletike. Profesor Severjeva prileti v razred in še preden je zvonec odzvonil pričetek ure že ima najmanj en dijak cvek v redovalnici.
Prof. Vučak Štefanu se dijaki srednje Ekonomske šole zahvaljujejo, ker je na čast svoje poroke spravil v dobro voljo ves profesorski zbor in zato ni bilo izpraševanja.
Vsi dijaki upajo, da bo ob rojstvu otroka prav tako.
SLOVENŠČINA — Prof. Gla-žar
Dijakom je ob polletju zaključil cc. 35% cvekov. Prizadeva si da bi prof, bili plačani po rezultatih svojega dela. Pri tem pa se ne zaveda, da vsak sebi jamo koplje. Iz doseženih rezultatov je razvidno, da si ne bo mogel kupiti niti žemljice na dan. Zaveda pa se, da so popravni ___________________________________________________________ izpiti plačani dvojno.
RAVNATELJU Ekonomske- SEOAO PA BES Ml CAS ZA ŠALE ski Soboti se dijaki zahvalju- POUE3 KAM Sl SKBIL &OLNIKOV jejo, da kadi tudi v razredu	\
in tako tisti dijaki, ki so želj-	’
ni nikotina pridejo do svoje-	*
ga zadovoljstva brez kazni.
NI ZA OBJAVO
BRUC 10
Vsakdanja nevsakdanjost
Kakor vsi dobro vemo, je študentski dom središče sklepanja poznanstev in vnemanja src, dz katerega se če-sto rodi ljubezen, pa naj bo dolga, kratka ali srednja, plitka ali globoka, nizka ali visoka.
Tako sem se nekega dne pred kosilom povzpel po stopnicah v ŠD, da bi obiskal svojo simpatično brinetko in ji za nianso bolj zažgal ljubezen in pokazal še večjo naklonjenost.
Potrkal sem na vrata in po rahlem odzivu vstopil. Kar osupnil sem, spreletavala sta me zdaj' vročica zdaj hlad. Moja brinetka se je dvignila izpod odeje in kar nenadoma mi je postalo vroče ob po-
Himna pijancev KŠP-Ljubljana
Pij, pij, pa boj brez skrbi
V Medexu ndšon, pri pano j čaše.
študij je zmeten, zakoj bi s e matrd zato le pij!
V Medexu našen.
Če v Medexu ni je v pivnici več, zato le pij!
V Pivnici naši.
gledu na njen visoki goli vrat, dolge bele roke in na pol razgaljene in tako poželjive prsi. Mencala si je oči in se pretegovala z rahlimi vzdihi. Sobna klima se mi je zdela nevsakdanja. Obotavljal sem se in najraje bi stekel skozi zaprta vrata, čez vse stopnice z enim samim Ikora-kom ven, na konec sveta. »Cimra« se je odpravljala in šele sedaj sem se sesedel na stol pri oknu, ki je bilo še zagrnjeno. Na stolu so bili nametani kosi obleke. Končalo se je pri »žabicah«, nedrčku in hlačkah. Vse mi je postalo gnusno. Na mizi sta bili le dve knjigi in dve umazani skodelici od kave. S pogovorom je začela ona. Na vprašanje, kakšno vreme j.e zunaj ,sem samo skomignil z rameni, vstal in okenske navojnice navil.
Prijazno sem pokazal z roko ven, da je moja nekdanja simpatija lahko videla sonce. V meni so se bile stotere misli, padel sem in se spet vzpenjal. Le kaj je moralo biti včeraj v tem ambientu: bil sem namreč doma Ali ne more biti en dan brez mene, ali sem že bol j skalil njeno že itak motno življenje? Oba sva bila mrka, še dotik z ustnicami sem ohranil zase. Ne, ona ta trenutek ni bila vredna poljuba. Oči je imela zatečene, lase skuštrane.
Nisem vzdržal več. Vstal sem, se opravičil s kosilom in zaprl vrata za seboj. Pri srcu me je stisnilo, vendar solza ni kanila od mojega o-česa — ne bo! Le kdo je vreden še joka! Današnji svet ne!
Na kosilu sem težko požrl vsak grižljaj, ki je bil že tako ah tako neokusen. Nato je vstopila še njena »cimer-ka«. Prisedla je k meni, saj je bilo le nekaj stolov še prostih. Pogovor je nanesel še na mojo nekdanjo simpatijo, ki sem jo ta trenutek že zasovražil. Ona jo je občudovala in rekla, kako mora biti v enem ženskem bitju združeno toliko volje, študirala je celo noč, še pa še In te besede so me še bolj prevzele. Bil sem tako razočaran, tla pod ‘ nogami, ki so se mi že podirala, so ta trenutek otrdela. Najrajši bi kar poletel v sobico, ki skriva drugi del mojega srca.
Ta trenutek ko dragi bralec, prebiraš te morda vsakdanje vrstice, ki zadajo nevsakdanjo boi] in raznorazne pomisleke, bom spet presrečen, ponižen in zvest kakor lovski pes čepel ob njej in ji strmel v mačje zelene oči.
VESTNIK LETNIK 1977. OČITNO JE POMURSKIM ŽIVINOREJCEM USPELO VZREDITI NOVO PASMO ŽIVINE,
Brez besed
BRUC 11
					SESTAVIL A.ŠMID-LEHNER	PLAČNICA STANARINE	LITERARN DELO	VIHAR, ORKAN		SLAVON. POŽEGA	BARVA KOŽE		OTROK	ANGL. ZEMLJEMEREC (GEORGE)	TOVARNA V LJUBLJAN	SOL OCETNE KISLINE
					SMUČAR. DISCIPLINA							/ ERA				
					VRSTA LETALA											
			1		OČE					LITER.DELA IT. SATIRIK PISATELJ (PIETRO)						
					OKONČINA ROČAJ						SOL BOROVE KISLINE					
					►						PRIZORIŠČE V CIRKUSU					
	PEKET, COPO-TANJE	BOG OGNJJ PRI STAR INDIJCIH	ČASOPIS EVROP. GORSTVO								KAŽIPOT	BODEČI PLEVEL				
vedeli/-SLA	►							TRST				JANEZ TRDINA CESTA (ANGL.)			1 \A	
APATIČEN RAVNODUŠEN							ARGON	MADŽAR. M. IME							7 >	
SKAKALKA IZ LETALA								ŽLAHTNI PLIN								
IZDELO-																
ORODJA								nMtl						PALACH	1	
TONA		PANČEVO			KROTA	SIDRO, KOTVA										KRAJ OB KRKI
r	-TRNOVEC						COPLAND			A ir-Ji KRONA CENTER KANTONA WALLIS		BARVA KART VRSTA OBLIŽA				
	0		ŽENSKO IME					PRITOK DONA SLOV. PISATELJICA (ILKA)					L-ISTJE			
	-X												REPE MAKARSKA			
	P v /		IZGOVOR SIČNIKOV NAMESTO ŠUMNIKOV											BOLOGNA ŠKOFJA....		
		8	VODA V PLINASTEM STANJU	ITAL. PISATELJICA (MATILDE) GRADBENI ELEMENT							SL. IGRALEC (ALEKS.) MIRNO SOŽITJE					
	z	Uk											DEL VOZA			
	SREDIŠČE VRTENJA	GROBO DOMAČE SUKNO BROM				NIKOLA TESLA				PREDLOG REDOVNIŠKI TRAK			CELOVŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO MESTO V VOJVODINI			
TATINSKA PTICA		—					ŽIVLJEN. TEKOČINA	ONA NEMŠKI MEŠČAN. FILOZOF (GEORG)			—			PODARITE "BRUCA' ZNANCUI		RINA
, a						IME ZA PALESTINO PLAVALNI KLUB								OSEBNI ZAIMEK AVGUST ŠENOA		
											PRIČETEK DIRKE					
											ŽENINA MATI					
BRUC 12
NOVI HOROSKOP
VELJA ZA MOŠKE IN ŽENSKE
tmtvnMm
SAMOUPRAVNI SPORAZUM (prej VODNAR — 21, L do 19. 2.)
Stabilen nisi. Kar je voda naplavila, bo voda odplavila. Čeprav si si mislil, da bodo tvoja dejanja učinkovita, je to še vedno kapljica v morje. Tvoje delo je sicer vidno, a je še preveč vodeno. Ker boš še vedno dosti plaval, ti je potreben rešilni pas, ker bo plavanje v hudourniku neizogibno.
BIROKRAT (prej LEV — 24. VII. do 23. VIII.)
V življenju ti ne manjka nič. Ko je zunaj vroče, se zavlečeš v hladovino svojega brloga (urad). Ker si v svoji biti krvoločna zver, tvoja požrešnost ne pozna meja. Najraje napadaš in uničiš slabotne! že večkrat so te hoteli ujeti, vendar si se vedno uspešno ubranil in ostal še vedno na prestolu.
DIREKTORSKI STOLČEK (prej RIBI — 20. II. do 21. III.)
Tvoje počutje in obnašanje je sicer zavidanja vredno. V sebi vidiš sposobnega mogočneža, ki vlada in se trdo drži svojega položaja. Včasih si sicer spolzek in prilagodljiv, ko gre v tvoje dobro in se tvoja smer vzdiguje. A ti veeno priporočamo, da se ob svojih dejanjih malo zamisliš, kajti vode bodo vse bolj onesnažene in pogin ti ne uide.
LISICE (prej DEVICA — 24. VIII do 23. IX.)
Rojen si v zelo kompliciranem znaku. Zelo težko ti je prerokovati bodočnost, ker je zgrešeno povezovati politiko z devištvom, ko so pa pri nas tako pogosti abortusi. Čeprav si rojen v znaku nedolžnosti in si tudi ostal nedolžen, ti to ne zagotavlja, da se ne boš nekega dne zbudil s srebrnim okrasom na rokah.
REFERENDUM (prej OVEN — 22. III. do 20. IV.
V življenju se preveč ne naprezaj, saj st rojen v znaku REFERENDUMA, ki ti zagotavlja uspeh na vseh področjih. Čeprav bodo ljudje nasprotovali tvojim idejam, boš uspel, ker se vsi bojijo tvoje množične moči. Če ti morda prvič spodleti, ne obupaj, kajti po postopku usklajevanja boš vseeno končni zmagovalec.
PLAVA KUVERTA (prej TEHTNICA — 24. IX. do 23. X.)
Tvoj značaj je zavit v pojčolan skrivnosti, kajti znano je, da so ljudje rojeni v tem znamenju dvomljive poštenosti in so večinoma na odgovornejših mestih, ki so jih dosegli s pomočjo svojega znaka. Glavno merilo bo tudi v prihodnosti plavo, zato se nimaš ničesar bati.
PENDREK (prej BIK — 21. IV. do 21. V.)
Rojen si pod najsrečnejšo zvezdo, kajti v življenju boš »bog i batina«. Različni ljudje, različne ideje, prinašajo spore. Vendar ko se pojaviš ti, s svojo vitko postavo in črnim pogledom bo obveljala tvoja. Ne boj se, da bi zašel na stranpoti, kajti ti si v pravih rokah.
TODA TO TI NE DOPUŠČA ZLORAB
ČASOPIS BRUC (prej ŠKORPIJON — 24. X. do 22. XI.)
Vedno si bil piker, oster, strupen. Povedal si resnico, ki je drugi niso upali. Tvoji vbodi so bili včasih preveč boleči, zato so te skušali pohoditi. A ti si kljub temu o-stal vzravnan, kajti v resnici je moč! Bodi še naprej pravičen, oster, resničen in duhovit.
DINAR IN INFLACIJA (prej DVOJČKA — 22. V. do 21. VI.)
Za vse osebe rojene v tem znaku, je značilna razdvojenost; to velja tudi zate. Na eni strani si pri tleh (oz. v dreku!) na drugi strani pa se dvigaš v višine. Za svoje stanje nisi sam kriv, ker je veliko takšnih, ki te izkoriščajo. Za zdravje si poišči zlato podlago.
TERITORIALEC (prej STRELEC — 23. XI. do 22. XII.)
Vse oči so uprte v tebe, kajti ti si naš rešitelj in marsikaj bo odvisno od tvojih dejanj. Dvomov in omahovanj pri tebi naj ne bo, tvoj nastop naj bo direkten. Bati se nimaš ničesar, kajti tvoje znamenje je kot oklep.
STANDARD (prej RAK — 22. VI. do 23. VIL)
Vsi ti želimo, da bi bil uspešen, vendar si že ob rojstvu obsojen na propad. Sprememba znaka v katerem si rojen ti ne koristi, kajti sedaj še boli na^adlii^š- Kljub zagotovilom, da boš končno le prišel na zeleno vejo, v prihodnosti ne pričakuj izboljšanja. Nikakor ne misli, da boš princ na belem konju.
DELEGAT (prej KOZOROG — 23. XII. do 20. I.)
Ti si naša povezava med dejanji in pravili, a se še vedno izgubljaš v gorah papirja. Čeprav se že dolgo giblješ v višinah, so tvoji 'coraki še zelo nezanesljivi. Gorski zrak te e preveč prepihal in si tako pod njegovim vplivom. Bodočnosti ti ne bi radi prerokovali zato, ker nate preži še mnogo nevarnosti.
BRUC 13
Tudi v zdravniških uslugah se pozna delitev dohodka po količini vloženega dela
Kratke misli
Zaradi pomanjkanja žarnic na našem tržišču, so si jih nekateri »sposodili'« s smrek, ki so bide okrašene z njiiimi ob novem letu na soboškem Trgu zmage. Človek v stiski marsikaj napravi?!
Solidarnost v očeh nerazvitih: od pomilovanja k pomoči...
Solidarnost v očeh razvitih: največkrat ostane na papirju...
Kaj delaš, ta, te?
Berem, bereva, beremo!
Kaj bereš, ta, te?
Gradivo, gradivi, gradiva!
Koliko časa bereš, ta te?
Eno uro, dve uri, tri ure ...
Ker za gradivo porabimo ogromrto časa in še več papirja, skrajšajmo gradiva na minimum, za ostanek denarja, ki ostane od papirja (in čas!), pa lahko plačamo tiste, ki bodo znali skrajšati in prevesti vse »naše« tujke, tako da bodo gradiva potem dostopna res vsem delegatom. (Stavek je približno tako dolg, kot v dedegatsikem gradivu!)
Za pomursko zdravstvo vedno ugotavljamo, da mu manjka toliko in toliko zdravnikov, medicinskih sester, nikdar pa se ne vpra-šamo, koliko »piisarjev« ima preveč!
Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu STOPNIČASTOOMEJENI - h	y
objavlja prosto delo in naloge
Planerja bodočega dela
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1.	da je aktiven pavzer
2.	da ima določene moralno politične kvalitete ali druge »človeške« lastnosti, kar se da dobiti na »tržišču« dokaj poceni.
Ni nujno, da bi bili temu človeku pojmi o svetu vsaj malo jasni.
Rok za prijavo z vsemi konkretnimi dokazili je 15 dni od dneva razpisa.
BRUC 14
— Si vid o?
— Ka?
— Na boči gnido!
V delovnem vzdušju
KRONOLOGIJA ENE KURVARIJE
V uredništvu Bruca, v Diani se je našlo voč ljudi, kot jih šteje članstvo KPŠ Maribor In KPŠ Ljubljana skupaj. Vsi so zavzeto mešali strune, glavni urednik Bruca pa je ob tajnici kar krepko popizdeval, še bolj pa zardeval. Zato se lahko odprto sprašujemo, čemu njegova prava »para-dajzova« farba zmeraj, ko se mu je tajnica sladko nasmehnila. Vsi smo sl bili edini, da so ga rešile edino dobre super rifle, saj Imajo dvojne šive, predvsem v predelu »fršlusa«.
V kotu nedaleč vstran, se je potil PUJc. Še nikoli ga nisem videl v takem prijetnem vzdušju, edino, kadar je bil kakšen liter pred njim. Zasmilil se ml je le Jani, ki mu Je diktiral pri pisanju In pisalni stroj, po katerem je »klempkal« kar z enim prstom. Opazili pa smo, da jima je delala preglavice slovnica. Toda samo, dokler ni priskočil na pomoč vrli »kelnar« Rus. Dejstvo pa je, da jima je tako le malo ostalo — vina.
Najbolj miren in brez besed je v tem »džumbusu« bil le Caf. V kotu se je ubadal, kakor je pravil, s pisanjem najbolj napete zgodbe in ugotovil sem, da bi mu lahko Agatha Chrlsti bila le dobra vajenka. Toda resnično se sprašujem, če ni bila ta Agatha naša vrla Giza. Upam, da bo ostalo črno na belem samo na papirju, ne pa še na njegovem levem očesu, saj ima PUjc prekleto dolgo pestnico.
Našemu vrlemu čarlllu pa je od velikega napora pri narekovanju zrasla kar precej velika brada, tako
da bi mu tudi Mojzes zavidal. Sicer pa je bil edini, ki je vzel delo resno in se je pri njem tudi najbolj potil. Upam, da to niso posledice gimnazijskega obdobja njegovega življenja. Njegovemu sodelavcu Robiju pa se je čelo zaradi težkega razmišljanja dvignilo za par cm.
Edini genij med nami vsemi je bil brez dvoma Flc. Kot je že nekdaj Gaj Julij Cezar dejal: »Prišel, pogledal In napisali«, je tudi on storil prav tako. Zopet sem se resno zamislil In se spraševal, če ni zgrešil poklica, že od vsega začetka je držal vse niti v rokah in škoda ga je, da ni vpisal pravega »direktorskega« faksa. Sicer pa je v famliljl tako, In že pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Njegovemu pisanju pa ni konca in ne kraja. Pred par dnevi ni spacal skupaj nobenega pisanja, sedaj pa mu prihaja, kot da bi doživel orgazem. Pa še naj kdo pravi, da nismo odvisni od trenutnega razpoloženja In inspiracij, katere se pojavljajo iz dneva v dan, tudi njemu — vrnil se je iz Beltinec.
Nad nami vsemi pa Je bedel Pujc Junior In njegova skupina kelnarjev In skrbel za naše zdravie, predvsem pa za glavobol naše vrle korespon-dentke Jasne. Toda tudi to ni vse: feel rouge (beri fil ruž), rdeča nit vsemu pa je bilo sedem litrov, ki so v vrsti stali na edini prazni mizi okrog nas In nas bratsko družili. V vinu je in bo ostala zmeraj samo resnica In produktivnost.
Vekerca je dog zvonila sejd-mo vbro. Zvon na frančiškan, skoj cerkve v Maribore tiij zvonij sddenMkrat., se prave ka je vara rejsan seden.
Moj čimer se v svojoj postale obrača na lejvo, ges pa n>a desno. Začava še eno rundo spanja. Rejsan sladko jie cilou td Ikda drujgi majo predavanja.
Ob desete se potejgneva vb s pastele kak diva kiiščara. Lokar mava maltoga mačka, šteroga hitro preženejva z giftalihon (vinjakonl). Te ide-va na šoulo glejdat ka je nouvoga; si pravijo ka je naj;, lij še če študent zgibij stik s šouilof, toga pa miliva nešče-va.
Ob dvanajste sva že v samopostrežno]’ restavracije CENTER, ge spravlava v seboj ,gpivensko župo, štera je takšna, kak če bi psovi s tor pllof viidouf rit doj zepro. Te so šče plastične makaron, ne z mcsnof polivikov, šteno so napravile s .pečenk, štere so včeraj drujgi njali. Obed si doj splaviva s par šprice-rami v »Bistroji«, >te pa1 ideva na zaslužene počitek.
Lejževa se v postelo pa proučavava »strokovno« 'literaturo (START, PLAYBOY, DVOJE ...) Eden driijigome v postele 'kaževa kakšno babo je štere notre najšo, pa se stokava štera je boukša. Zmejis malo zaispijva., te pa med seuf menjava literaturo,, pa študejrava dale. Ges pred-hagan ka ideva na eno malo kurvarijo v študentskoigia, moj čimer je včase za tou. Že se tušejrava, perejva gla-vou, špniokava pod paždža-me in ob šeste' sva že tuj v študentskon.
Najprlej ideva ta ge so naše Prekmurke (imen pa številk sob nemo doj piso, ka netščen ka bi dikiline mele moralnega mačka. Muva toga mačka itak ne poznava, za tou pa mava večkrat alkoholnega)! Samo eno najdeva v sobe, pa ešče ta tak najraje študejra, pa lekar je nite nej dobra, zatou rajše ideva dale.
1
Klunckava na dvere, nišče se ne oglasi; na našlejdnjij dveraj tuj nej. Ideva dahe, pa klunckava na prekmurske dvere, Odprej niikša Primorka:, notre pa je že eden fira-jer. Pijtava jo gde je ova Prekmurka pa prave, ka je šla damou,, sobo pa odstopila njej,. Po 'krajišon premišlava-nji sva se enakiva, ka sva
prišla prerano. Zatou čimer predlaga ka malo poglejdne-va v varaš. V Zamorce srej-čava sošolce, pa spedžemo par špricerof. Te ideva v Nouve svejt, ge srejčava naše Prekmurce. Tudi tli ise špricerof ne 'braniva, od nikec prileti še en liter šteroga hitro semeletmo.
V^šibenike nikai nouvoga., za šankon na hitro opaliva sake po en špricer. V Orle srejčava enoga, ka naj nagu-čavle na Fontano. Sakše plača eno rundo, vbra je pou deset, un ide na Fontano, mii. va pa v študentskega.' Na hitro pogilejdneva po oknaj; se je svekilo, se prave dikli-ne so doma. Srcej nama hitreje letijo malo pa pomagajo tiij špricere.
V prvoj sobe, ge sva vstou-pela sta dvej Prekmurke, pa dva pojba, ka jih sploj ne poznava — gviišno iz uvoza. Pomagava jin spite kavo, te pa vijdleva ka sva odveč, pa ideva dale.
V naslejgnjoj sobe najdeva eno Prekmurko in šejst fra-jerof, k a se si na njou mečejo. Čemer me prave, ka so tak ešče Nemce nej šli na partizane, zatou ideva dale. Tu študejrajo, ka prej majo viitro izpit, dale več v njej ne rijvleva, ka te babe skouz tak gučijo. Te se spoumneva na Korošice, tej so prej fejst vrouče. Kdaj prijideva do dver se vb čuje cvilenje, zmajšano z muzikof. Sousi-da pravd, da prej majo haus-baj, čemer pa pravi), ka je tou bole kausbal. Zaj sva prepričaniva, ka sva prišla prekesno. Zatou ideva v II. dom šejsti štiik, ge stanuje moška elita. Tli majo sakši večer kakšno sranje in rejsan izneverile se nej so. V sebej vldgejva zaginje kaple kujanoiga vijna, parkrat liči j -va karte pa je sega kunec.
Vbra je edenajst, miiva pa pomali mied II. pa III. dou-mon poglejdneva: »Kama san ges zdaj prišo, od douge ža-loste san drejte se začno, pa san se :gdaš palinke načno ...«
Nej sva nanč pošteno do kunca spopejvala in glej tli sta najnive najljubše Milica in Marica. Neje trbelo nagju-čavati, nika prositi; Marica naj je j>elala k Milici domov in kurvariijia se je kumaj za-čala. Po dvanajste vbraj sva šla peške domov, zmantrane-va<, kak če be obdelala cejlo študentsko -naselje.
BRUC 15
Pisma bralcev
Spoštovano uredništvo!
Zanosila sem s študentom in pričakujem otroka, ki si ga močno želim. Moj študent pa o otroku in poroki noče nič slišati. Sama sem nezaposlena, on pa ima »skromno štipendijo«. Zanima me ali bo otrok deležen alimentov in v kaki višini?
Srečna bodoča mamica
Spoštovana srečna? Bodoča mamica!
V svojem pismu nisi navedla, v kakšnem materialnem stanju je družina tvojega študenta. Predvidevamo, da izhaja iz družine z velikimi dohodki, kajti sicer ne bi imel časa početi take »neumnosti« in bi si namesto tega služil denar z delom preko študentskega servisa. Za bodočnost svojega otroka se ne boj, kajti njegova družina ti bo z lahkoto pomagala.
Uredništvo
Cenjeno uredništvo!
Sem študent, ki v življenju nima sreče. Imam štipendijo in izhajam iz dobro situirane družine. Ob dobrem študiju sem prišel do avtomobila, ki pa mi je prinesel nesrečo. Na avtoštopu sem v ta nesrečni avtomobil sprejel prikupno temnolasko, ki je po krajšem poznanstvu zanosila z mano. Poročiti se še nočem, ona pa hoče na vsak način otroka. Kaj naj storim?
Nesrečnež
UBIJ SE!
Uredništvo
Spoštovani tovariš urednik!
S samoodpovedovanjem pri štipendiji sem si prihranil toliko denarja, da sem si kupil avto Mercedes 350 SLE. Sedaj pa mi občina hoče ukiniti socialno štipendijo. Ali mi jo lahko ukinejo?
Ubogi šofer
Seveda ti jo lahko in ne samo tebi, zato, da si bo lahko tudi občina za svoje potrebe kupila enak avto.
Uredništvo
Sanacija PANONIJA — IMP končno uspela!
MALI OGLASI
Dragi prijatelji iz uredništva!
Sem neposredni proizvajalec ene izmed delovnih organizacij, ki ni finančno podprla BRUCA, čeprav smo delavci za to glasovali. Zanima me, zakaj je prišlo do tega?
Neinformirani delegat
Denarja nismo prejeli zato, ker vaš direktor nikoli ni bil bruc
Prijatelji iz uredništva
Sem miličnik postaje milice Moščanci. Zanima me, kako bi lahko ustvarili nadure v nočnem času, ko pa pri nas ni pijancev, ki bi razgrajali! Mislim, da so miličniki v M. Soboti v priviligiranem položaju, ker lahko »delajo red« tudi po 24. uri, ko še obratujeta kavama in bar. Ali lahko nadure opravljam v M. Soboti in če mi zato plačajo tudi kilometrino?
Plavi nesrečnež
Seveda, dragi plavi nesrečnež! Lahko se pojaviš tudi v kavarni in baru, vendar pri tem moraš paziti, da ne obdelaš svojih poklicnih kolegov, ki se po opravljeni službi zatečejo v prej imenovane lokale po duševno hrano.
Strogo uredništvo
Dvosobno komfortno stanovanje s centralno kurjavo In telefonom odstopim vsak dan po eno uro. Prednost imajo študentke, šifra: »Enourna relaksacija«.
Prodam: šestnajstkrat uporabljeni in petnajstkrat prekuhani kondom. Šifra: »Enkrat ni nobenkrat«.
Zamenjam: avtomobil VW GOLF letnik 1977, še neregistriran, za dve sto watni žarnici, šifra: »Temačna bodočnost«.
Iščem: rutiniranega ginekologa srednjih let, zaradi čudnega počutja, velikega poželenja in možnega abortusa, po potrebi Išče zelena brucka, šifra: »Menstruacije še ni.«
Odstopim: obresti od vplačanega avtomobila Z101 Mediteran pred osmimi meseci, dobrodelno-humani organizaciji. šifra: »Dveh avtomobilov ne potrebujem!«
Zamenjam: naivnost, čisto vest in prepričanje v pravičnost, za visoki položaj.
Šifra: »Zagotovljen ugled«.
Zamenjam: VW 1300 I. 1965 dobro ohranjen za kompletne zapiske iz fizike: Šifra: »Pokvarjen fergazer.«
Zahvala: dijaki soboške gimnazije se zahvaljujejo vodstvu DO POTROŠNIK, da je preuredilo bivšo špecerijo nasproti gimnazije v grosistično trgovino z alkoholnimi pijačami. S tem jim je omogočilo novo obliko Izobraževanja.
BREZ BESED
Ko so fantje iz Diane šli, kar prekleto so ga kronali, jaz pa nisem šel, naše milice sem se bal, čeprav v mladosti sem jo dodobra spoznal, ko v trgovini sem bonbone kral.
Sedaj sem v letih že krepko, tatvin se rešil sem končnč, a delam zmerom še trdno z bruckami, študentkami in absolventkami, mi delo je lahko.
BRUC 16
AGENCIJSKE NOVICE
Dopisnik ŠPARAŠ iz M. Sobote sporoča, da so ustanovili SVET POTROŠNIKOV, ki bo imel nalogo u-krotiti cene, vendar bodo kmalu cene ukrotile njih.

Poročevalec VUJAŠ iz Petanjec javlja, da je »Vrt spominov in grozot 2. svetovne vojne« zopet v rokah prvotnega lastnika. Ustanovitelj je ugotovil, da so stroški vzdrževanja visoki, zato ga je prodal Skupščini občine M. Sobota. Le-ta je ugotovila, da so za njo stroški še večji in ga je brezplačno odstopila prvotnemu lastniku.

Lokalni dopisnik VINIČAR iz Zbi-govec posreduje kratko vest: Delavci tukajšnjega Kmetijskega kombinata G. Radgona so videli, da je pridelka vedno več, sorazmerno s tem pa so jim prikazovali vedno večjo izgubo. Ker jim vodilni tega niso mogli pojasniti, so stopili z motikami na rami do skupščine občine G. Radgona, da se dokopajo do resnice.

Dopisnik SLATINAŠ iz Radajnerov poroča, da je DO Radenska po večletnih raziskavah razvila poseben varnostni sistem proti onesnaževanju njenih vrelcev z nafto, ki je prevažajo cisterne po cestah skozi Radence. Ob razgovoru z našim poročevalcem je strokovnjak Radenske razložil ta poseben sistem. To so vžigalice z emblemom »treh src«, s katerimi v slučaju katastrofe zanetijo iztekajočo nafto in s tem učinkovito zavarujejo svoje vrelce.

Dopisnik SNOFAš iz »Soboškega podzemlja« je od stalnih sodelavcev »Razbijač« — TOZD M. Sobota, izvedel, da je med gangsterji nastala velika zmeda. Vzrok tega so bile novice, da bo vstopil v vrste organov javnega reda in miru visok mladinski funkcionar. Brez dvoma so ga v svoje vrste sprejeli zato, ker je že v prejšnji organizaciji hotel uvesti red in disciplino, kar mu bo na novem delovnem mestu gotovo bolj uspevalo.
o:<>:o
Interni poročevalec KARTAŠ iz TOZD Pletiljstvo — Prosenjakovci nam je posredoval naslednjo vest: »Na sindikalnem športnem tekmova-
Naš poročevalec VINSKI iz obronkov »Lendavčana«, nam je sporočil zaupno novico, ki bo vsekakor pomagala vsem čakajočim na gradbena dovoljenja za izgradnjo vikendov in
Zaradi novo zgrajenega silosa v bližini letališča je le-to zaprto, ker ogroža vzletavanje letal.
— Da pa ne bi bili soboški športni padalci zaradi tega preveč prizadeti, jim priporočamo, da opravijo nekaj skokov z novozgrajenega silosa.
Soboškemu razstavnemu paviljonu so dnevi šteti. Tako se spet ponuja priložnost, da bodo psi nosilci soboške kulture!
nju pletiljskih delavcev je predstavnik TOZD Pletiljstvo — Prosenjakovci dosegel prvo mesto v teku na kratke proge«.
Na vprašanje našega poročevalca, kje je treniral, je odgovoril, da je zaradi slabega poznavanja kart moral paziti, da ne bodo nezaželjeni motili njegovih sodelavcev pri igranju »šnopsa« med delovnim časom. S stalnim obveščanjem »o čistem zraku« je tako pridobil hitrost in kondicijo.

Naš dopisnik PAVER je med pomurskimi kmetovalci napravil anketo, kaj mislijo o novi organiziranosti kmetijstva. Vsi so si bili enotni v tem, da je oblika organiziranosti v zadruge boljša, saj je že samo ime povedalo, da delajo »ZA — DRUGE«, nova formulacija »temeljna organizacija kooperantov« pa jim ne pove niti tega, za koga delajo.
stanovanjskih hiš. Znano je, da se po pravni poti ne pride daleč, zato so nekateri občani prišli do novega sistema za pridobitev dovoljenja. Sistem je naslednji:
1.	Postati moraš aktiven družbenopolitični delavec!
2.	Zaprosiš za graditev »lope«!
3.	Zgradiš vikend, stanovanjsko hišo ali pa tudi nebotičnik!
»K)
Agencija BAKŠA — TOZD Mesna industrija je posredovala naslednje podatke: »TOZD Mesna industrija je zaradi velikih izgub vztrajno iskala rešitve. Nekateri člani te delovne organizacije so bili pri iskanju tako zavzeti, da so za službena potovanja porabili kar 500 mil. din, a rešitve vseeno niso našli!«

Val ugrabitev iz Zahodne Evrope se je razširil tudi v revno Prekmurje. Neznana teroristična skupina je ugrabila vodilno osebnost živilske temeljne organizacije združenega dela. Po dveh dneh je bil Izpuščen brez odkupnine. Tukajšnja javnost je bila presenečenja na tako humano potezo teroristov. Na vprašanje našega do
RAZPIS
(ni relekcija)
Objavljamo prosto delovno mesto tajnika delovne sikupnosti skupnih služb v TOZD Zguba.
POGOJI
1.	Visokošolska izobrazba astronomske smeri
6 let prakse
2.	Višješolska izobrazba kmetijske smeri
12 let prakse na traktorju Ferguson
3.	Srednješolska izobrazba
20 let prakse v zaporih
4.	Nedokončana osemletka
36 let prakse v gostinstvu
Opomba: Za vse štiri točke je še pogoj:
Zahtevana moralno politična neoporečenost Rok oddaje prajav: do včeraj.
pisnika »Ištvana Solitra«, zakaj so ga tako hitro izpustili je ugrabljeni odgovoril: »V času mojega ujetništva so se teroristi prehranjevali z Izdelki naše tovarne. Ko sem jim obrazložil, kaj vse ti izdelki vsebujejo, so me iz zahvale, da sem jim rešil življenje, takoj izpustili.«
BRUC 17
mIUA
NAFTA Lendava
Proizvodnja bencinov, kurilnih olj, formalina, umetnih smol, Lendapora in drugih petrokemičnih izdelkov
anm

Kmetijstvo, živilska industrija, trgovina in gostinstvo Murska Sobota, o. sol. o.
-	združenih 35 DO in 77 TOZD
—	9.000 zaposlenih in
—	18.000 kooperantov letno ustvari 700 milijard starih din celotnega dohodka, ter ima
—	6.200 ha obdelovalnih površin
—	320	ha	vinogradov
—	1.300 ha gozdov in letno pridela
—	14.000 ton pšenice
—	15.000 ton koruze — zrno
—	4.000 ton krompirja
—	1.600 ton grozdja in
—	50.000 m3 gozdnih sortimanov.
V	8 obratih za proizvodnjo hrane letno predela — 22.000 ton mesa
—	50 milijonov litrov mleka,
tri mešalnice pa letno proizvedejo
—	50.000 ton krmil
ABC POMURKA
je tako največja tovrstna organizacija v Sloveniji
BRUC 18

Tovarna oblačil in perila
MURSKA SOBOTA
Moda — eleganca — Mura
S svojimi storitvami se priporočajo:
— BENKO STEFAN kemična čistilnica
— HOCHSTATER FRANC — fotoatelje
— Gostišče pri ANČKI Ižakovci
— PUSTAI KORNEL — urarstvo
— MANDIČ VLADO — zlatarstvo
—	CIGUT BORIS — modno krojaštvo
—	ZEMLJIČ MARTA — kemična čistilnica in pralnica
—	ing. STEFAN PAVLINJEK — kovinoplastika, sitotisk napisi in izdelki iz poliestra
— Veterinarska postaja Gornja Radgona
— KANČAL GEZA
— SlMONKA — fotoatelje Lendava
— POSEDI FERDINAND VW servis Ljutomer
— MIHALIČ VLADO žično lesni izdelki Stročja vas
BRUC 19
TOZD HOTEL DIB
se toplo priporoča s svojimi gostinskimi uslugami
TOZD PANONIJA kovinska in elektro industrija MURSKA SOBOTA
GOSTILNA
GRLEC
MURSKA SOBOTA, Kidričeva ulica
PRIPOROČAMO SE S SVOJIMI USLUGAMI!
Izvajamo antikorozijsko zaščito podvozja in votlih delov avtomobilov po najnovejšem švicarskem receptu VALVOLINE — TECTYL BRANSBERGER ERNEST slikarstvo, pleskarstvo in avtolakirnica 69000 Murska Sobota Trstenjakova 28, telefon (069) 21-433
Obiščite našo BLAGOVNICO in ostale prodajalne v LENDAVI in na podeželju Bogat asortiman! Solidne cene! — V naših bifejih vam postrežemo z dobro kapljico. Priporoča se TRGOVSKO PODJETJE MERCATOR — TOZD
Univerza!
LENDAVA
Zavarujte sebe in svoje premoženje pri Pomurski območni skupnosti zavarovalne skupnosti
TRIGLAV
v MURSKI SOBOTI Titova 13
Krojaštvo tapetništvo, šivalnica odej, kemična čistilnica in trgovina, Titova 37
Bogata izbira blaga ter solidna in sodobna postrežba — to so odlike veletrgovine
Z gradbenimi storitvami in o-pečnimi izdelki se cenjenim interesentom toplo priporoča
Splošno gradbeno podjetje Konstruktor Maribor
TOZO GRADBENIK
LENDAVA
Cenjenim strankam se priporoča s svojimi uslugami
LADISLAV VEREN
elektroinštalaterstvo
Cvetkova ulica 28 Murska Sobota
LEOPOLD KUZMIČ
soboslikar
69000 Murska Sobota
Trstenjakova 64
Mercator TOZO SLOGA
GORNJA RADGONA
VAM NUDI:
— gradbeni material
— pohištvo
— tehnično in železninsko blago
— tekstilno blago in konfekcijo
— prehrambene potrebščine IN SE PRIPOROČA S SVOJIMI PRODAJALNAMI!
TOZO ZVEZDA
MURSKA SOBOTA z Moravskimi toplicami
zo
ljubljanska banka
Temeljna pomurska banka MURSKA SOBOTA
TOZD MLINOPEK MURSKA SOBOTA
se priporoča s svojimi izdelki
Vodovodno inštalaterstvo
LUTHAR
Murska Sobota
OJ)' n n r p n | P - varslroj - LEN DAVA
—	" INDUSTRIJA IN MONTAŽA N. SOL. O.
Priporoča svojim cenjenim strankam kvalitetne proizvode:
— transformatorje za varenje	— montažo centralne kurjave, vodovoda in sanitarij
— za hoby obrt in industrijo	— montaža vseh vrst izolacij v industriji in gradbeništvu
BRUC 20
Cenjenim poslovnim partnerjem se priporoča s svojimi uslugami Alojz Kerčmar KOVINSKA GALANTERIJA				Priporoča se JEKLOTEHNA TOZD DOM MURSKA SOBOTA
				Vodenik Miha Izdelovanje pastične embalaže 69250 Gornja Radgona Panonska 9 — Jurkovičeva 19
	m <	-	PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE MIM GORNJA RADGONA		
s temeljnimi organizacijami združenega dela				
Štefanec Štefan Tehnoplast — izdelava predmetov iz plastičnih mas in umetnih snovi Murska Sobota Kidričeva 50	Kerec Mario Elektroinštalaterstvo MURSKA SOBOTA	Osvežilne pijače: NARA — TONIC, lahko nabavite pri Ludvik Meolic Murska Sobota
KLJUČAVNIČARSTVO, STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO METALIZACIJA Vjn 69000 Murska Sobota kofjač Stefan in marjeta Lendavska 34		
SGP KONSTRUKTOR
TOZD Gradbeništvo Pomurje
MURSKA SOBOTA
Priporočamo se s svojimi kvalitetnimi in ažurnimi storitvami!
BRUC 21
Založniško, grafično, embalažno podjetje
POMURSKI TISK
MURSKA SOBOTA
s temeljnimi organizacijami združenega dela — TISKARNA, KARTONAŽA, POMURSKA ZALOŽBA
Planika
Industrijski kombinat PLANIKA Kranj
TOZD tovarna obutve Turnišče proizvajamo vse vrste špotnih čevljev: drsalni, hokejski, trim in gorski
S svojimi kvalitetnimi izdelki se priporočamo.
S svojimi uslugami se priporoča
Komuna Beltinci
Podjetje za komunalno dejavnost
Gostišče IZLETNIK
Rajh Ignac
BAKOVCI
lesnina
TOZD NT — PM
Murska Sobota POHIŠTVO Bakovska 1
LES Markišavska 2
SE PRIPOROČA
3 b C pomurka
DO Gozdno in lesno gospodarstvo MURSKA SOBOTA
PETROL
— LJUBLJANA TOZD BLAGOVNI PROMET PE MURSKA SOBOTA
dipl. ing. Vili Žižek
Laboratorij za TV in Avtomatiko
Gostilna VITEZ
MURSKA SOBOTA
Svoje usluge priporoča
vesna
trgovskopodjatj«
|utom«r-gMvnitrg5"
Podjetje za PTT Promet
MURSKA SOBOTA
Toplo priporočamo vsem uporabnikom naših uslug, uporabo
LUKSUZNIH TELEGRAMOV
LX - do LX-15
ki so na razpolago na vseh večjih poštah, za srčne čestitke ob raznih veselih in srečnih dogodkih, kakor tudi za izraze najglobljega sožalja.
SKUPNOST ZA ZAPOSLEVANJE GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
— poklicno informira, svetuje in usmerja;
— posreduje delo in zaposluje začasno brezposlene delavce in tiste zaposlene delavce, ki želijo spremeniti zaposlitev.
V skupnosti se lahko še posebej seznanite s kadrovskimi potrebami v Pomurju.
Tehoostroj
LJUTOMER
se priporoča z izdelki in servisnimi storitvami
BRUC 22
TOVARNA DUŠIKA n. sol. o.
TOZD proizvodnja kremenčevega peska
Puconci n. sol. o.
dbC Pomurka
DO Perutninarstvo in transport
Murska Sobota
se s svojimi temeljnimi organizacijami
— TOZD proizvodnja perutninskega mesa
— TOZD tovarna močnatih krmil
— TOZD transport
— TOZD perutnina
— delavska skupnost skupnih služb
Priporoča se svojimi prvovrstnimi izdelki in uslugami
— piščančje meso
— močnata krmila
— transportne usluge
Projektivni biro
MURSKA SOBOTA
se priporoča vsem gospodarskim organizacijam za izdelavo tehnične dokumentacije pri gradnji novih objektov in adaptacij starih, kakor tudi graditeljem individualnih hiš z načrti in nasveti.
VESTNIK ■ PRIJATELJ
Vestnik - Radio Murska Sobota - Nčpujsag
Zavod za časopisno in radijsko dejavnost MURSKA SOBOTA
Titova 29/1
S svojimi storitvami se priporoča
IMP — LJUBLJANA
TOZD
MURSKA SOBOTA
LISK
rasica
neltinka
rašica |^|
se priporoča s svojimi kvalitetnimi pleteninami
BRUC 23
TRBELO BI NARISATI MEKA
OQA3A
VV^-UL ALU saaakAaa^
fzs zNan. trbelo bi MALO SKR1TIZE3RAJI NIsIKE| ČEDNE; BLABE PLAČE (TEO PA SE VELKE PAVKE.SAMO PAZIP MOKE M KA NE BLEKNEM
JA BOC, A T^OPO^A OD CpA PA qE3 To PELO 2 NEMA VEZE ! PROBLEMI So ITAK SI^PAR ISTI.
AKTUALNEGA . NAJBOUKSE fBl BILO PO^LED-NOT| V DELO
z.^ PALIK SAIO REDNO NASANKO. KA VRA^A NAU ZAJ V TREJ VORAJ NARIŠEM ZA ZADNO STRAN BRUCA- MATER Mo.1 SiqpAR q& NASTRADAM.
T --■■H
LKA PREVEC, KA DO ME IPELALU oh!hvala Boqi MEČA VEC PLAČA, TAK KA SE Ml NEJ TRBEj VEČ- MAT RA TL
Uredniški odbor: Jalšovec Edo, Caf Jože, Kuzmič Poldi, Ficko Bojan, Ficko Branko, Klinar Igor, Kramar Franc. Tehnični urednik: Stefanec Franček. Izdajata KPS Ljubljana in KPS Maribor, Tisk: ZGEP »Pomurski tisk«, TOZD Tiskarna, M. Sobota 1978 - 1500 izvodov. Sodelavci: Horvat Danica, Merica Jani, Mljač Marjan, Kous Boris, Gerenčer Marjan, Pucko Marjan, Varga Jože, Flisar Ludvik, Novak Jasna, Drvarič Nada, Vild Borut.


POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA V MURSKI oaBOTI — študijski oddelek —