P&Stnina plačana v gotovlni Izhaja rank petek ob 17. Stane mesečno po poSti 5 Dfn, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'50 Din,zainozemstvo lODin Račun pri poštnem čckovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakcija jn nprara: Cclje, Strossrr.ayerjeva ülica št. 1 pritiičje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 31. Celje, petek 31. julija 1936. Leto XVIII. Celjske toplice Na zadnji seji celjskega mestnega sveta je bil sprejet predlog, da bi mestni svet dal preiukati dno Savi- nje za toplimi vrelci, ki jih je v tej reki res vsepovsod dovolj. Za ta na- men je bilo dovoljeno tudi dvatisoč dinarjev. Mislimo, da gre za vrelce, ki so Celju najbližji, ker edino ti bi bili za mesto praktičnega pom'ena. Naš list je v teku let dejstvo vrelcev že nekajkrat ugotovil in dne 14. julija 1930 smo objavili o tem celö clanek pod gornjim naslovom, ki ga danes ponavljamo. Menimo, da bi se dalo kaj pravega ukreniti. Nemara bi ta- ko najbolje rešili vprašanje novega kopališča v Celju, ki ga v-endar mo- ramo dobiti: »Stare izkušnjc pričajo, da je v -frugi Savinjc povsod polno toplih vrelcev, ki so seveda tako neznatni, da le malokdo "ve kaj o njili. Tem iz- virkom pa je baje pripisovati večjo toploto vode v Savinji, za katero ve- do poleti kopajoči se, pozimi pa pe- rice, ki hodijo po njej, pa nič kaj no tarnajo radi mraza. Jasno je, da je pokrajina Dobrue, Laškega i'n Rimskih toplic enotna celota, pa bi bilo čudno, da nc bi bilo kje med Dobrno in Laškim kakega vrelca. In take vrelce poznamo tudi v Celju! Cas bi žc bil, da bi se- začeli za nje resno zanimati krogi, ki so za to kompetentni. Ne da bi hotel povedati kaj nove- ga, sem mogel leta 1920. dognati tik ob kopališču za moške v strugi Sa- vinje tri topic izvirke, ki se naha- jajo v trikotniku kake štiri do pet metrov narazen. Ako brodiš počasi po vodi in ob- staneš, začutiš pod podplatom takoj toplo, in ko odmakneš nogo in po- gledaš, kaj bi to moglo biti, vidiš skozi čisto in ne pregloboko vodo na dnu mesto brez mulja, a prod okoli je lepo spran in bel. Razen tega za- paziš, da se na tem mestu drobni pesek vedno meša, ker se radi vode, ki buska iz zemljc, ne more umiriti. Ta pojav je i.)osebno očividen in m-o- čen tik ob mostu kopališča pri vrbo- vem grmu, dočim sta druga dva iz- virka za dobro spoznanje slabša. Kar sem tu ugotovil, more vsakdo sam preizkusiti in dognati. iVIislim, da se ravno sedaj ni to znatno iz- premenilo, dasi je mogoče, da so se izvirki nekoliko premaknili. In če- mii pišern o tem? Zakaj? No, ker se mi zdi, da bi bilo vredno zani- mati se za tako reč. Kako? Kako? Ko bo letos zopet taka suša, da se pokaže tik nad kopališčem v strugi greben proda, preko katerega bo komaj komaj lezlo nekoliko vode pi'oti globini pred kopališčihi, bi morda kazalo tarn na grebenu stru- go kako zagraditi in vodo odvesti bolj na levo stran. Čim bi se voda pod grebenom (in izvirki) odtekla, bi bilo treba strugo zagraditi tudi od spodnje strani, in vrelci bi bili izo- lirani. Potem bi bila lahka reč, ugo- toviti temperaturo in izvesti analizo vode. Zdi se nemara kje komu, da je ta predlog poslcdica poletne vro- čine, in da bi početje za realizacijo načrta bilo iskanje bajnega zaklada. A vendar je mogoče, da je na tem mestu zaklad, ki bi Celju lice po- polnoma izpremenil! Nekoliko dela in denarja bi se moglo žrtvovati. Postavim, da so izvirki topli in dovolj močni. Potem bi so dali zajeti in Cclje bi imelo pozimi in poleti toplo kopel, ki je tako pogrešamo. čim pa bi bilo dogna.no, da je vöda tudi za zdravje (kakor na Dobrni, v Laškem in Rimskih toplicah), bi pač" imeli — Celjske toplice. To dejstvo samo pa bi na§ kraj, ki je važno kH- žišče, popolnoma preobruzilo. Ne da se videti v bodoCnost, a to- liko je gotovo, da bi mogli vodo po- tegniti tudi na levi breg, kjer bi na- stalo moderno veliko kopališče z re- stavracijo in kavarno. Gosti bi sta- noval i vsepovsod po mestu, a od ko- pališča bi hodili po noVi lepi brvi V prenovljeni hotelski Cafe"-restaurant »Toplice«, ki se sedaj imenuje »Gozdna restavracija«. Tistega kopa- lišča pod »Toplicami« morda ne bi bilo več; tudi kopališča ob parku najbrže ne. Pač pa bi cesto ob •vodi lepo razširili in okoli »Toplic« bi bil na široko in visoko gor lep naraven park. Marsikdo, ki hodi sedaj mimo Celja ali skozi Celj-e, bi ostal pri nas. Mogoče je, da se zadeva ne da ostvariti, ker ni dosti tople vode, ali ker voda ne vsebuje nič posebnega. Pa zdi se mi, da bi kazalo poskusiti, da si ne bomo ničesar očitali. — Ga- berski.« Celjski mestni svet Namestitev muzeja v stari ubožnici — Vprašanje justične palače — Združenje trgovcev bo prevzelo trgovsko nadaljevalno solo — Posojilo za gradnjo Delavskega azila — Gradnja vodovoda na hrib sv. Jožeia Mestni svet celjski je imel dne- 24. t. m. zvečer redno sejo. Župan je poročal, da si je konservator dr. Stele iz, Ljubljana ogladal s,taro mestno ubožnico na Slomškovem trgii in poslal poroCilo, v katcrem navaja glede na nameravano name- stitev muzeja v tem poslopju sle- de6e: »Poslopjc mestne ubožnice obstoji iz treh delov: 1. Iz kapele, ki s svo- jo poligonalno a.psido sega na trg za opatijsko cerkvijo in tvori z vho- dom v ubožnico vred pi'av prijeten zakljuCek trga na tej strani, 2. iz eno- nadstropnega prizidka med torn vhodom in bivšim mestnim obzid- jem in 3. iz glavnega enonadstrop- nega trakta, ki se razteza kot po- daljšek kapele vzporedno nekdanje- niu mestnemu obzidju, tako da na- Htane med njim in obzidjom proti ogelnemu stolpu ozidja odprto dvo- riSöc, katcro je danes zatrpano s pri- tiklinskimi stavbami, ki ga zelo kvarijo. Za z,vezo med prostori v nadstropju služi lesen hodnik. Gle- de notranjščine sem ugotovil tole: Kapela je lep, Ceprav moCno zane- marjen, baročno obokan prostor, ki ga krasi dober les-en oltar približno iz 1. 1800. Prižnica bi se laliko od- stranila, ker je brez vrednosti. Ohraniti pa bi bilo treba zanimivo sliko sv. Florijana, ki visi na vz- hodni steni. Na oltarju ste dve Čed- ni vezeni blazini. Med kapelo in stopnicami, ki vodi jo v nadstropje glavnega trakta, je ozek prostor, ki inia zazidan, v loku narejen spoj z- njo in bi se v prim-eru adaptacije za rnuzej laliko z njo zopet združil. V priziViku ob zidu so na razplolago večji, posebno v nadstropju dobro osvetljeni prostori. V glavnem trak- lu sc v pritliCju odlikujeta po lepi arhitekturi predvsem dva prostora, katcrih eden je opremljen z lepim renosanCnim obokom. V nadstropju je yrsta vcčjih in manjSih prostorov, ki so zadostno razsvetljeni in dobro proporeionirani. DvoriSCc z ostanki ozidja in leseniin hodnikom v nad- stropju bi po odstranitvi vseh pri- tiklin, ki ga sedaj kvarijo, dobilo prav zadostno miljejsko razjpolože- nje, ki ga povcčuje posebno pogled na impozantni ogelni stolp. Ohrani- tev ubožnice bi bila, ako bi bila v stanju, kakor ga zasluži, naravnost v interesu turističnega Celja, ki je že preceij izropano. Vhod, kapela, obokani prostori v pritliCju in dvo- rišče so gotovo spomeniške vr-edno- sti, ki bi jih ne kazalo brez poseb- n-o potrebe zavreči. Kar se tiče na- črta, da se tu namesti muzej, po pre- gledu stavbe to misel pozdravljam, ker sem prepričan, da bi bili prosto- ri dostojni zadosti in verjetno celo mikavni. V kapeli in sosednjem pro- storu bi se hranila ecrkvena stari- na, v nadstropju bi se razvrstil pra- zgodovinski in antiCni muzej, ki sta za Celje najbdlj važna. En večji pro- stor naj bi sc rezcrviral za celjsk'e lokalne spomine, pritličje pa bi nu.- dilo zadostne prostore za lapidarij, večji kipi bi se lako postavili tudi pod lesenim hodnikom ob steni, saj bi bili zavarovani. Ce si Muzejsko društvo zariše točen delokrog in iz- ločijo n. pr. narodnopisne zanimi- ¦vosti itd., ki spadajo v šolske zbirke med učila, bodo ti prostori za delj Ca a zadostovali in Oelje v kratkem lahko dobi muzej, ki bo vreden drug ptujskega in mariborskega. Zaradi razširitve, ki bi postala eventual no potrebna v bodočnosti, naj bi ji-restna občina skušala prido- biti sVot no ogclnega stolpa, ki estet- ,,kt> ^akljUčuje dvorišče, kjer bi v podaljšku sodanjega glavnega trak- ta iahko ^gi-adila primerno .lopol- niio. Ker pri adaplacijskih clelih even- tual ne najdbe kakih fresk ali podot)- nega niso izključene, izjavljam, da sem pripravljen med delom biti na razpolago s svojim svetom, kadar bi bilo potrebno.« Zadeva je bila izročena prosvet- nemu in tujskoprometnemu odboru. Dne 23. t. ni. je bila v Celju koini- sija za določitev prostora za novo justično palaöo. Komisija je ugoto- vila, da ser pa ta znesek ne zadostuje za gradnjo potrebnega trinadstrop- nega poslopja, bo občina nujno za- prosila še za dodatno posojilo v znes- ku 500.000 Din, da bo mogoče že le- tos zaöeti graditi Delavski azil. Gospodarski odbor. Mestni svet je odobril 30.000 Din za kritje strehe na gospodarskem poslopju pri mest- nem zavctišču v Medlogu z opeko in 10.000 Din za popravilo ostalih streh na tem posestvu, za dobavo potrebš- čin za mestno zavetišee pa bo obči- na izdala 70.228 Din. Vse vožnje mestne občine se bodo oddajale z ofertnimi licitacijami, upoStevani pa bodo samo ponudniki iz Celja. Obči- na bo nabavila pri TPD iz, Hude ja- me 100 ton premoga kosovca in 150 ton premoga kockovca, pri trgovcu g. Franju Kalanu v Celju pa 80 ton koksa. Odbor za podjetja. Gradnja vodo- voda od uiostu čez Voglajno mimo Sucherjeve vile na hrib sv. Jožefa je poverjena podjetniku g. B. Gradtu v Celju kot najnižjemu ponudniku, iz- kop pa bo izvržila občina v lastni režiji z brezposelnimi. Socialni odbor. Potovalne pristoj- bine uslužbencev mestne obCine ostanejo do ureditve vprašanja mestnih uslužbencev po zakonu o mestnih ob&inah neizpremenjene. Obrtni odbor. Mestni svet je zani- kal krajevno potrebo za točilniško koncesijo g. Hinka ObliŠarja, za go- stilniSko koncesijo g. Vinka Brziöa na. Kralja Petra cesti in za gostil- ni&ko koncesijo ge. Antonije Skočir- .yeve v Zavodni. Odbor za tujski promet. Občina vztraja pri tem, da se odstrani jet- nišnični prizidek pri Grofiji, ki kva- ri arlvitektoniko poslopja. Občina bo v fotografskem ateljeju g. Pelikana v Celju nabavila Stiri vrste slik Ce- lja v velikosti 30 x 40 cm in sicer od vsake tri komade. Po 1 komad silk bo poslala na higiensko razstavo v Vinkovcih, ostale pa bo obdržala za tujskoprometno propagando. Poštna uprava je namestila poštni nabiral- nik na hiši g. Golmajerja v Gaber- ju. Občina vztraja pri tem, da se uvede tudi na ozemlju bivže okoliš- ke občiire dvakratna poštna dostava na dan in sicer vsaj od maja do sep- tembra. Sklenjeno je bilo, da začne mestna občina razpravljati o vpra- šanju moderne mestne tržnice. Mest- ni fizikat bo preiskal stanje mesar- skih ut Na okopih in stavü mestne- mu svetu primeren predlog. Mestna klavnica. V mestni klavni- ci je bilo letos v prvem polletju za- klanih 27 konj, 26 bikov, 539 volov, 487 krav, 104 telice, 1509 telet in 1775 prašičev, skupaj 4457 glav. Za vo- jaStvo j-o bilo zaklanih 259 krav in 56 volov. Celjski mesarji so zaklali nad dve tretjini boljše živine. Uvo- ženih je bilo 1124 kg govedine, 10.236 kilogi-amov teletine, 11.983 kg svi- njine, 79 kg ovčetine, 89 kg kozleti- ne, 683 kg sveže slanine, 17.393 kg suhega mesa, 471 kg suhe slanine, 828 kg klobas in pol sal am, 10 kg mesnih konzerv, 1829 kg rib, 2314 kg masti in 6464 kg sol jene slanine, sku- paj 53.352 kg. Donos hiadilnic je zna- šal v prvem polletju 40.700 Din, do- nos. umetnega ledu pa jo znašal 20.551 Din. Ob koncu meseca julija bo dosežen že ves v proračunu pred- videni donos umetnega ledu. V tajni seji je bilo rešenih nekaj personalnih zadev. Stran :L »Nova Doba« 31. VII. 193C. Štev. 31. Za prometno varnost v šmarskem srezu StraŠni avtomobilski nesreči v Rq- ] gaški Slatini je sl-edila še strašnejša letalska nesreča v Ljubljani in tako se je zgodilo, da se je prva nesreča hitreje pozabila. Ne bilo bi pa prav, če bi bile žrtve padle, ne da bi se vprašali, kako je s prometno var- nostjo v teh krajih. — Glavna pro- metna žila je iz Celja proti Ptuju, k'er gre skozi Šmarje in Rogaško Sla- tino tik ob železniški progi, zato se je treba ozirati zlasti na njo. Na več mestih reže železnica bano- ¦vinsko cesto, ki je zlasti v letnem času zaradi Rogaške Slatine silno prometna. številni avtomobili vozijo goste na izlete, vozovi pa prevažajo potrebščine v zdravilišče. Železniška proga je povsod odprta in brez za- tvornic in zato niso nesreče nič kaj redke. — Gotovo ima vlakovodja svoje predpise, kako in kedaj mora lokomotiva žvižgati, vendar se nam zdi, da je to premalo, kajti nekaj dni po nesreči vlaki kar tulijo, nato pa se zopet sliši le ropot vlaka. Kakor izgleda, so zadevni predpisi prikro- jeni po kaki šematični tabeli, da »e izdaja znamenje od časa do časa, a se premalo ozirajo na krajevne pri- like. Proga je silno vijugasta in vla- ka ni slišati, dokler ne prisopiha izza ovinka tik preko cesite. Zato bi bilo nujno potrebno, da se že pred tern krepko oglasi s piskanjem in ne šele potem, ko »e pelje preko ceste. Poleg tega pa bi bilo treba skrbeti tudi za to, da se odpre razgled na progo, kajti blizu proge raste na mnogih mestih tako gosto drevje, večinoma vrbe in jelše, da pri popolni pažnji ne zagledaš vlaka, dokler ni tik pred teboj. Čisto enako pa je tuüi z banovin- sko cesto. Mnogi ovinki, ki bi ven- darle kazali cesto daleč naprej, so obrasli z visokim drevjem, kakor cesta v Lešje od šmarske strani s smrečjem, da se zagledata voznika sole tik ko se srečata. Čemu bi se namesto smrečja ne napravili dro- govi, vsekakor pa bi se naj na za- devnih mestih smrečje odstranilo. Tu- j di brez ograje, ki y& itak pomanj- kljiva, bi bilo bolje kakor je sedaj. Znano je, da so morali drugje celo ob ravni cesti odstraniti prekrasne drevorede jagnedov, češ da ovirajo razgled na cesti, v tern in drugih slič- nih primerih pa se ne zgodi nič, čeravno je nevarnost nesreč večja ko marsikje drugj-e. Vsem, ki so hodili v teh krajih, pa je znan kot največja prometna ovi- ra in nevarnost most na Mestinju pri gostilni Smeh. Tik pod hribom, kjer se stekajo štiri ceste, naj zina- guje ves promet ozek, čeprav kame- nit mostiček. Kdor to siuacijo vidi, se zdrzne in čudi, da ni na tern m-e- stu vsak hip kaka nesreča, saj mu zastaja sapa, ko opazuje poletnega popoldne ta promet. Niti ni v Cast niti ni potrebno, da trpi srez tako prometno oviro, ko so se — bodi vod- stvu cestnega odbora v cast poveda- no — našli viri za vse hvalevredna nova cestna del a. Ako se bodo odločujoči činitelji lotll i tudi teh nalog, bodo s tern po- speševali promet, zmanjšali prometne nevarnosti in je bila avtomobilna nesreča pri Rogaški Slatini s svoji- mi žrtvami le drag, a ne brezuspe- šen opomin. Politični pregled p Izjava predsednika JNS g. Petra ŽLvkoviča. Predsodiük Jugosloven- skemo ideologa JRZ tu- di mi Slovenci, ki srbskih JRZ Caso- pisov ne čitamo. p Revolucija v španiji. Uporniške in vladne čete v Španiji se priprav- ljajo na odločilno bitko. Uporniški general Molle je izjavil, da bodo uporniki po svoji zmagi uvedli v Španiji vojaško diktaturo, nikakor pa ne nameravajo obnoviti monarhi- je. Italija, Nemčija in Anglija sim- patizirajo z uporniki, ker so prepri- čane, da bi v primeru zmage levičar- jev nastala v Španiji sovjetska vla- da. V Kataloniji, zlasti v Barceloni, vladajo komunisti, kar navdaja tu- di socialiste s skrbjo. Domače vesti | d Angleški kralj Edvard VIII. je j sklenil, da namesto na francosko ri- viero odpotuje v kratkcm za več ted- nov v vzhodni del Sredozemskega morja in na Jadransko morje. Poleg levantskih ki-ajev bo obiskal tudi dalmatinsko obalo in si bo zlasti ogledal Dubrovnik. Jahto bosta spremljala dva angleška rušilca. d Nove začasne občinske uprave. Poleg občine Polzele, ki ima že več mesecev začasno občinsko upravo, smo dobili v celjskem srezu to insti- tucijo sedaj še v občinah trg Vran- sko in v Petrovčah. — S slično za- časno upravo živimo in gospodari- mo tudi v veliki mestni občini celj- ski od G. septembra 1935. dalje. d Obsodba Arnautoviča in tovari- šev. Državno sodišče za zaščito dr- žavo v Beogradu je po dolgotrajni razpravi 24. t. m. zvečer razglasilo sodho proti narodnim posl-ancem Damjanu Arnautovicu in tovarišem, ki so bili obtoženi poskušenega na- pada na predsednika vlade dr. Sto- jadinoviča v Narodni skupščini in nagovarjanja k temu dejanju. Za krive so bili proglašeni in obsoj-eni: Damjan Arnautovič na 15 let robije in trajno izgubo častnih državljan- skih pravic; Dragiša Stojadinovič na pet let robije in izgubo Castnih dr- žavljanskih pravic za dobo petih let; Vasilije TrbiC na štiri leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo Stirih let; Dragiša Milovano- vid na eno leto in šest mesecev robi- je in izgubo častnih državljanskih pi*avic za dobo dveh let. Obtoženi narodni poslanci Mirko Uroäevic, dr. Srpko Vukanovic in Jo van Nenado- vic so bili oproščeni. d Kaj morajo vedeti obiskovalci »Mariborskega tedna«? Da bo letošnji »Mariborski teden« jubilejni, ker bo že petič prikazal vse gospodarsko, kulturno in nacionalno življenje Ma- ribora in zaledja. Da bo letošnja pri- reditev poCašCena z najvišjega me- sta, saj ji bo pokrovitelj Nj. kr. Vis. kraljevič Andrej, v Castnem predsed- stvu pa so najvišji predstavniki na- šega javnega življenja. D abo jubi- lejni »V. Mariborski teden« v času od 1. do 9. avgusta. Da velja za poset »V. Mariborskega tedna« poloviCna vožnja, in sicer od 30. julija do 9. avgusta za dopotovanje ter od 1. do 11. avgusta za povratek. Da morejo izvenmariborski posetniki kupiti na odhodni postaji ali pri »Putniku« pcleg direktne vozne karte še želez- niško legitimacijo K-13 za 2 Din. Da voznih kart ne smejo oddati, ker ve- Ijajo na podlagi žigosane železniSke legitimacije za brezplačen povratek. Da vsak zunanji obiskovalec, ki želi več dni ostati v Mariboru in večkrat posetiti »Mariborski teden«, lahko, Ce je za vozno karto plačal 15 do 25 Din, kupi dražjo legitimacijo, ki mu omogoča željeno število obiskov, in da posluje za zunanje obiskovalce urad »Mariborskega tedna« noc in dan ves čas prireditve pri vseh vla- kih v poslovalnici »Putnika« na glavnem kolodvoru v Mariboru. d Proslava 15-letnice naselitve Pri- morcev In Istranov v Prekmurju. 15. leto poteka, odkar so jugosloven- ske oblasti naselile v Prekmurju okoli 150 družin, ki jih je vojna vih- ra pregnala iz Julijske krajine. Te družine so zasedle ozemlje, ki je nje- govim bivšim gospodarjem Madža- rom služilo za kolonizacijske svrhe. Agrarna reforma je vrnila zemljo svojim in pravim gospodarjem, slö- vcnskemu in hrvattkemu km-etu. Ob bregovih Mure in sredi madžarskih naselj so nastala prva slovenska na- selja: Petešovci, Benica, Pince, Pin- ce pi'istava, Dužanovci, Dolga vas in Kamovci. Pj'imorske in istrske vasi so torej siovanska straža ob Muri in državni meji, njeni prebivalci pa pio- nirji dela, ki jim pripada naloga, prekvasiti miselno.st oklevajočih, iz- beganih in odtujenih domaCinov. Zato priredi di-uštvo »Sofia« Dolnja Lendava v PeteSovcih, 25 minut od postaje Mursko Sredi^šče, na praz- nik 15. avgusta 15-letnico naselitve Primorcev in Istranov v Prekmurju. Proslava Vas vabi! Pridite vsi, ob- 20°|o ceneje prodaja od 15. t. m. do 15. VIII. manufakturna in modna trgovina Miloš Psen i čni W, Cel je vse poletno blago za damske in moške obleke iščite edine naše primorske in istr- ske vasi v naši svobodni Jugoslaviji. Siromašne so, pa so naše, a tudi Va- se, ker nas spaja usoda izgubljene ožje domovine, ker nas druži ista skrb, ista bol, ker nas vežejo spomi- ni, kri in ljubezen. Na svidenje 15. avgusta v Petešovcih! d Operne predstave v Rogaški Sla- tini. Iz Rogaške Slatin-e nam spo- ročajo, da bo uprizorila ljubljanska opera tarn dve predstavi in sicer v soboto 1. avgusta »Traviato«, v ne- deljo 2. avgusta pa »Madame But- terfly«. Ti dve operi sta bili uprizor- jeni v ljubljanski operi z najmoč- nejšim uspehom, zlasti odkar so glavne vloge zasedli Gjungjenčeva, Gostič, Janko in Kogejeva. V tej za- sedbi bosta tudi predstavi v Rogaški Slatini. Sodeloval bo operni zbor in orkester ljubljanskega Narodnega gledališča pod umetniškim vodstvom kapelnika Antona Neffata. Ravna- teljstvo zdravilišča, ki je v zvezi z zdraviliščem na Dobrni, in že lansko leto uvedlo stalne simfonične kon- certe, da nudi svojim gostom čim več umetniškega užitka, je tudi za uprizoritev oper dalo vso potrebno iniciativo. Za ta namen je preuredilo veliko dvorano zvočnega kina, pri- pravilo orkestrski pros tor in oder. Tako je postala Rogaška Slatina v poletni sezoni drugo središče glasbe- nega življenja v Sloveniji. d Ustanovitev škofjeloškega sreza. V notranjem ministrstvu je bila na osnovi pooblastila o finanČnem zako- im izdelana uredba, s katero se usta- navlja v dravski banovini nov srez s sedežem v Škofji Loki, kjer je bila doslej ekspozitura sreskega na&el- stva iz Kranja. Istočasno se ukinja z razdelitvijo dotakratnega črno- meljskega sreza na novo ustanovlje- ni srez Metlika in se področje met- liškega sr-eza zopet prikljuCi Crnom- lju. d Planine so ter j ale štiri mlada življenja. Že dolgo časa so pogrešali dva mlada ljubljanska planinarja pravnika Vida Janšo in Mladena Mikšiča, ki sta se bila napotila v Kamniške planine. V Cetrtek 23 t. m. pa so oba našli mrtva. Kakor se sodi, je nesrečo zakrivila niegla. Ob?i sta strmoglavila v 150 m globok prepad pod Podi. Timpli obeh mladih plani- narjev so prepeljali v Ljubljano, kjer so ju pokopali ob številni ude- ležbi sorodnikov, prijateljev in znan- cev. V severni Triglavski steni sta se ponesrečila pravnik Savo Domicelj in dijak eksportne akademije v Za- grebu Egon Lettner, oba stanujoča v Mariboru. Oba mlada Mariborčana sta bila znana odlična športnika. d Smrtna nesreča v St. Petra. V nedeljo zveeer se je dogodila v Št. Petru v Savinjski dolini huda nesre- ča. Posestnik Ivan Ribič iz Zg. Roj se je vozil na svojem kolesu iz Do- brteše vasi proti St. Petru. Pred ob- Činsko hišo v Št. Petru je nenadno padel s kolesa in obležal nezavesten. Pri paclcu je dobil pretres možganov in poCila mu je lobanja. Z mesta ne- sreče so nezavestnega Ribiča takoj prepeljali na njegov dom v Zg. Roje, kjer je umrl. Pokojnik je štel 52 let in zapušča pet nepreskrbljenih otrok. d Prostovoljna gasilska četa na Vranskem proslavi v dneh 1. in 2. avgusta svoj petdesetletni jubilej. d Vpisovanje na Ant. Rud. Lega- tovem Enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru je vsak dan od 10. do 12. predpoldue v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Tudi ob nedeljah in prazni- kih. Lastni dečji internal Šolski program so dobi brezplačno. d Dunajska vremenska napoved za soboto 1. avgusta: Naglo izbolj- šanje, ki pa ne bo trajalo dolgo. Cenj. občlnstvu naznanjam, da sem p resell I svojo pisarno v Kocenovo ulico St. 2 zraven podružnice „Jutra". M. Oswatitsoh nasl. Ivan Beloer Štev. 31. »Nova Doba« 31. VII. 1936. Stran 3. Celje in okolica c Poslovilni veder polkovnika gosp. Croluboviča. V ponedeljek je bil v inali dvorani poslovilni večer bivše- ga poveljnika 39. pp. v Celju g. pol- kovnika Mihajla Goluboviča, ki je prispe! pred kratkim iz Pariza in je sedaj dodeljen v službovanje inspek- toratu pehote v vojnem ministrstvu. Poslovilnega ve&era so se udeležili zastopnik mestne občinc, sreski na- Čelnik, starosta celjske sokolske žu- pe ravnatelj gosp. Smertnik, ofiicrski zbor te)1 predstavniki uradov, korpo- racij iti nacionalnih društev. Od od- hajajočega g. polkovnika so se z iz- branimi besedanii poslovili poveljnik 39. pp. g. polkovnik Necak, zastop- nik mestire občine, sreski načelnik in ravn. Smertnik v imenu Sokol- stva. Po oficielnem delu se je razvi- la prijetna zabava. Odličnemu ofi- cirju g. polkovniku Golubovicu, ki si je s vsojim delom in zgledom pri- dobil v našem mestu spoštovanje in največje simpatije, naše iskrene že- lje na novem položaju! c Uspešna stavka delavcev pri re- gulaciji Savinje. Mariborsko gradbe- no podjetje Ubald Nassimfoeni, ki je pred kratkim začelo regulirati Savi- njo od tremerskega mostu proti Je- retinovemu posestvu v Košnici, je plačevalo do 25. t. m. svojim delav- cem, zaposlenim pri regulaeiji Savi- nje, po 2.50 do 2.75 Din na uro. Ko pa je hotelo podjetje v ponedeljek uvesti delo na akorcl, so se delavci temu uprli in stopili v stavko. Uve- dena so bila pogajanja med podj-et- jem in zaupniki delavstva. Pogajaiija so bila v torek popoldne zaključena s sporazumom, ki upošteva zahteve delavstva in določa sledeče: Najniž- ja mezda znaša 2.75 Din, srednja mezda 3 Din, mezda starejših delav- cev pa 3.25 Din na uro. Akordno de- lo je prepuščeno prosti volji delav- cev. Pri akordnem delu kontrolira nadzorni inženjer g. Mursa obračune in izplačila za akordante. Delavci so sprejeü sporazum z zadoščenjem in so. se v sredo zjutraj vrnili na delo. UpraviCenim zahtevam delavstva se je vsaj del no ugodilo, ker se pri jav- nih delih, ki se izvršujejo iz sredstev celokupnosti, delovno ljudstvo ne sme do nemogoCe meje izrabljati. Tu- di mi z zacloščenjem beležimo dej- stvo, da je prišlo med delodajalcem in delavci do sporazuma, da se bodo mogla jedva začeta dela nadaljevati, ko se je itak izgubilo že toliko dra- gocenega časa in smo letos z regu- lacijo Savinje pričeli tako pozno. Število nezaposlenih delavskih moči je v območju celjske in sosednjih ob- čin tako izredno veliko, da bi bilo- le želeti, da bi se temu omogočila pr- venstvena zaposlitev, ker drugih javnih del v našem okrožju itak ni. c Vsi stavkujoči delavci pri regu- laciji Savinje se najlepše zahvaljuje- rno vsem trgovcem, mesarjem in dru- gim, ki so nas v času stavke podprli gmotno in moralno. c V znamenju krščanske ljubezni do bližnjega prinaša »Slovenec« v svoji celjski rubriki svojevrstno »re- klainno« notico za trafikantari'iwa- lida v Vodnikovi ulici, ki ima nad seboj poleg nevolj življcnja še ta smrtni in naglavni greh, da si tudi še upa imeti svoje prepricanje. c Gradnja me&čanske sole v žalcn. Lansko jesen ustanovljena in otvor- jena meščanska sola v Žalcu je bila prvo šolsko leto nameščena v pro- storih žalske narodne sole. Da s>e pa omogoči nadaljnji nemoteni razvoj te nove meščanske sole v središču Savinjske doline v Žalcu, je bilo po- trebno pravočasno misliti na nove šolske prostore. Krajni šolski odbor in občinski svet žalski sta se po teht- nih prevdarkih odlocila za to, da ?e poslopj-e osnovne solo adaptira s pri- zidkom in 1-nadstropnim nadzidkom na celotno zgradbo in se tako prido- bi zadostnih in primernih prostorov za lepo se razvijajočo novo meščan- sko šolo. Po naCrtih arhitekta gosp. Savška iz Celja izvršuje gradbena dela stavbenik g. Vinko Jordan iz Gotovelj, potrebni gradbeni materi- jal pa je dobavila bbCina sama. Z novo gradnjo bo Zalec pridobil im- poz&ntno in moderno šolsko zgradbo, ki bo poleg velike Hmeljarne v po- nos temu lepemu trgu Savinjske do- line. c Prva jugoslovenska ekspedicija v švicarske Alpe. V noči od sobote na nedeljo se bo odpeljala iz naše države prva ekspedicija v švicarske Alpe, v kateri bodo najboljsi planin- ci iz Ljubljane, Jesenic, Celja, Mari- bora in Zagreba. Ekspedicijo pri re- j dita Osrednji odbor SPD v Ljublja- ni in Savinjska podružnica SPD v Celju, vodi jo pa znani celjski plani- nec g. Andrino Kopinšek. Ekspedici- ja bo trajala 10 do 12 dni. Člani eks- pedicije so najmodernejše opremljo- !ni. Izhodišče ekspedicije na prcko 4000 m visoke alpske velikane bo Zermatt pod Matterornom v švicar- skem kantonu Wallisu. Predpripra- ve so se začele že marca. Ekspediciji so šli zelo na roko švicarski konzu- lat v Zagrebu, jugoslovenski konzu- lat v Curihu ter švicarski in italijan- ski alpinski klub. Clani ekspedicije bodo deležni na vseh železnicah ter v hotelih in planinskih kočah znat- nih popustov. Razne jugoslovenske tvrdke so jim brezplačno dobavile konzerve, Ovomaltine, čokolado, bon- bone, fotomaterial in sanitetn« po- trebščine. Ekspediciji želimo mnogo uspehov, ki naj bodo našemu narodu in naši domovini v cast in ponos! c 25-letnica mature na celjski gim- naziji. Leta 1911., pred 25 leti, so ma- turirali ira celjski gimnaziji sledeči slovenski osmošolci: Anton Cizelj, scdaj zdravnik v Trbovljah; Mirko Detiček, sodnik v Celju; Vladimir Fohn, zas'obni uradnik v Celju; Jo- sip Grubar, ki je uinrl; Josip Jeraj, profesor bogoslovja v Mariboru; Stanko Jurko, profesor telovadbe v Novem mestu; Karel Klenošek, sod- nik apelacijskega sodišča v Ljublja- ni; Ivan Kovač; Miloš Krulc, želez- niški uradnik v Celju; Filip Omla- die, urednik v Ljubljani; Rudolf Roč- nik, sodnik v Celju; Vinko Rom, orožniški major v Novem Sadu; Jo- sip Samec, živinozdravnik v Murski Soboti; Pavel Strmšek, profesor v Celju; Franc Vrečko, kapetan češko- slovaške vojske v Češkoslovaški. Ka- kor čujemo, bodo obhajali ti matu- ranti 25-letnico svoje mature na žo- Ijo nekaterih šele v jeseni, da se vsi snide jo, ker niso obhajali doslej še nobenega jubileja mature. c Imenovanje. Z dekretom banske uprave dravske banovine je g. Bogo- j mir Zdolšek, upravitelj strokovne ' nadalj'evaln-e sole v Celju, imenovan za predsednika komisije pri Združe- nju kix>jačev in krojačic v Celju za dobo treh let. c Regulacijska dela na Voglajni in Ložnici je mestna občina dne 25. t. m. ustavila do jeseni. Brezposelne, ki so im'eli delo in zaslužek pri regu- laciji teh dveh potokov, nameravajo do jeseni zaposliti pri regulaciji Sa- vinje c Uradni dan Zbornice za TOI za Gelje in okolico bo v torek A. avgu- sta od 8. do 12. dopoldne v posveto- valnici Združenja trgt>vcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Mari j a Zupanova f. V svojem stanovanju v rnestni narodni soli v Celju je v Cetrtek zjutraj v 57. letu starosti podlegla kapi gdö. Marija Zupanova, učiteljica na dekliški meš- čanski šoli v Gelju. Pred enim t;ed- nom se je vrnila z morja vsa srečna, očividno polna novega življenja. »Še eno leto«, je dejala, »potem pa poj- dem v Ljubljano, kjer bo lahko moj mali nečak obiskoval gimnazijo«. Toda Vsemogočni jo odločil drugaCe. V spanju jo jo odpoklical k večnemu pokoju. »Teta, ljuba teta!« sta jo kli- cala zjutraj oba mala nečaka, ki sta bila pri nj-ej na počitnicah, in bruh- nila v neutolažljiv jok, ko se ni in ni veC zbudila. Tiho in mirno je bilo njeno življenje in njeno delo, polno ljubezni in skrbi do mladine in prav posebno Se do njenih malih nečakov. Po rodu Gorenjka se je šolala v Sa- rajevu, kjer je tudi ostala in delova- la kot učiteljica na tamkajšnnji meš- čanski šoli in gimnaziji. Ljubezen in skrb do svojeev pa jo je klicala na- zaj v Slovenijo. Pred šestimi leti je bila premeš&ena na dekliško meščan- sko šolo v Celju, kjer je ves svoj čas posvetila samo mladini. V počitni- cah je rada pohitela v Bakarac, kjer s-e je, kakor tudi letos, veselila soln- ca, brezmejne sinjine od nje tako ljubljenega morja, poslušala čeblja- nje mladine, vsa z njo in za njo od jutra do večera. Pred dnevi se je vr- nila v Celje z namenom, da v nede- ljo pohiti k svoji osemdesetletni ma- mici na Selo pri Bledu. Duša je po- hitela naprej k poslednjemu objemu, njeno telo pa bomo položili v nedeljo 2. avgusta dopoldne v rojstnem kra- ju Selu k večnemu počitku. Počivaj mirno, draga tovarišica! Hipoma Ei bila iztrgana iz naših vrst, zato T© bomo tem bolj pogrešale. Spomin na Tebe, na Tvoje nesebično delo in ve- liko ljubezen do mladine pa bo ostal med nami in nas bo spremljal na naših potih. — Tovarišice. c Žetev smrti. V celjski bolnici so umrli: 24. t. m. 61-letna mestna reva Genovefa Dobovičnikova iz Celja, 25. t. m. 24-1 etni delavec Leopold Budna iz Podloga pri Planini, v torek 54- letna dninarica Marija Bukšekova iz L-ehna pri Rogatcu, v četrtek pa 5- letna posestnikova hčerka Marija Vogova s Turnega pri Slivnici in 2- lctna kočarjeva hčerka Štefanija Ka- menškova iz Št. Janža pr Velenju. N. p. v m.! c Tujski promet. V juliju je obis- kalo Celje 1433 tujcev (935 Jugoslo- •venov in 498 inozemcev) nasproti 1080 v letošnjem juniju in 1312 v lan- skem juliju. c Umrljivost. V juliju je unirlo v Celju 31 oscb in siccr 11 v mestu in 20 v javni bolnici. c Na Svetju nad Celjem se bo praz- novala ožbaldska nedelja letos 9. av- gusta in ne 2. avgusta. c Dve maši za planince. V ponede- ljek 3. avgu.sta dopoldne bo niaša v kapelici sv. Cirila in Metoda na Mo- lički planini pod Ojstrico, v nedeljo 9. avgusta ob 10. pa planinska maša pod milim ncbom na Okrefilju. c Kopalna obleka, ki onemogoča utopljenje. Gosp. Vilko Veldamon v Petrinji je izurnil kopalno obleko za moške in ženske, v kateri ni mogoče utbniti. Izum ima ime »Ufa« in je jugoslovenski patent St. 46 zL dhe 1. julija 193(1. Obleka je izdelana iz naj- finojšega impregniranega klota, na sprednjem delu hlačk pa je cevka, skozi katero se napolni sprednji del hlačk z zrakoni. Ta izum omogoča plavanje tudi vsakemu neplavalcu. tzum je predvajal g. Vitomir Dolin- Šek iz Celja v ponedeljek v Savinji pri prvem železniškem mostu, v ce- trtek popoldne pa v moškem kopa- llSču. c Celjski avtobus bo vozil v Ljub- ljano k tekmi Admira : Ljubljana. K mednarodni tekmi avstrijskega prvaka Admire s SK Ljubljano, ki bo v torek 4. t. m. ob 20. v Ljubljani, bo voz.il v torek ob 17.30 izpred celjske- ga kolodvora mestni avtobus. Vozni- na znaša 43 Din za osebo tja in na- zaj. Prijave sprejema pisarna mest- nega avtobusa. c Avtomobi lzgorel na cestL V sre- do okrog 23. je vozil štirisedežni osebni avtomobi 1 zdravilišča v Ro- gaški Slatini iz St. Jurija proti Ce- lju. V avtomobilu so bili šofer, nje- gov brat in neki Hrvat. Na cesti pred Storami je avtomobil dohitel nekega voznika, ki je vozil brez luči. Da pre- proči nesreco, je šofer zavrl s tako silo, da je vrglo avtomobil tri metre pod cesto. Vsi tri je potniki to ostal j nepoškodovani. Ko so izstopili, s-e je avtomobil vnel in je zgorel. c Filatelistično društvo »Celeja« v Celju. Društveni in menjalni večeri, ki so bili doslej vsak petek, bodo od- slej vsak torek od 19.30 do 22. v dru- štvenem lokalu na Dečkovem trgu St. 5, dvoriSCe, levo. Zbiralci znamk in prijatelji filatelijie iskreno vab- Ijeri! c Namesto venca na grob v Ljub- ljani umrlega višjega sodnega ofici- ala v p. g. Friderika Badiure, očeta davčnega uradnika o. Maksa Badi- ure v Celju, je darovalo uradništvo davčne uprave v Celju Domu slepih v Ljubljani 110 Din. c Za počitnice si nabavite pisem- ski papir, praktične žepne albumo za fotografije, nalivna peresa in razno čtivo zelo ugodno ob veliki izMri pri K. Goričar vdv., Celje, Kralja Pe- Zopetftipo«» • res varovano po vsakfinupr^aju Vedno z GAZELA »TERPENTINOVIM MILOM Pere res belo! tra c. 7, knjigarna in veletrgovina s papirjem. c Nočno lekarniško službo ima od 1. do 7. avgusta lekarna »Pri križu«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Od 2. do 8. avgusta ima službo III. vod, inspekcijo namestnik poveljni- ka g. Berna. c Kino Union. Pct-ek 31. t. in., so- bota 1., ncdelja 2. avgusta: »Ljubav- na dražba«. Izvrstna opereta. V glav- nih vlogah Marika Rökk, Ursula Grabley, Hans Stüwe in Paul Kemp. Predigra: zvočni tednik. Ponedeljek 3., torek 4., sreda 5. avgusta: »Sen zimske noči«. Sijajna komedija. V glavnih vlogah Mag da Schneider, Wof Albach-Retty, Hans Moser, Theo Lingen, R. Romanovsky in Gustav Waldau. Predigra: zvočni tednik. — Četrtek G., petek 7., sobota 8. avgu- sta: »Skandal dneva«. Zelo lep film iz družabnega življenja ameriških novinarjev. V glavnih vlogah Clark Gable, Constance Bannett in Kathe- rine Alexander. Predigra: zvočni ted- nik. Gospodarstvo Opozorilo hmeljarjem Iz vseh krajev, kjer gojijo hmeljr sko rastlino, prihajajo vesti o letoö- njem močnem napadu nasadov po peronospori, tej nevarni hmelj- ski kugi. Vsled prekomernih pada- vin v letošnjem letu grozi tudi nain napad tega zla, ki je v veliki meri nevarnejše kakor n. pr. bolhač ali hmeljska uš, ker se moremo pero- nospore le obvarovati, ne moremo je pa zdraviti. Razen tega je lajiku - hmeljarju zelo težko ugotoviti zače- tek napada. Hmeljar vidi šele po- tem obolelost rastline, ko ji navad- no že ni več pomoči. V čeških in nemških dne-vnikih čitamo vsak dan pozive hmeljarskih korporacij, ki priporočajo samo škropljenje in zo- pet ški^opljenje z bakrenim apnom in tudi pri nas je zadnji čas, da se zganejo tisti mnogoštevilni neverni Tomaži, kateri trde, da SkrQpljenje ne pomaga. Seveda bo potem po obiranju, kakor lani, tudi letos mar- sikateremu žal, ko mu bodo za slab in rjav prirtelek ponujali smešne oe- ne, toda takrat bo prepozno. Škropite svoje nasade posebno v cvet in ko- bule le z bakrenim apnom, ker bordoška brozga, t. j. galica in apno puSfa na kobulah apnene pe- ge, pri nepravilni pripravi brozge pa lahko tudi osmodite nežne cvetne nastavke, kai' je pri uporabi bakre- n e g a a p n a nemogoče. Ne pustimo, da nas šele Skoda iz- uči, temveC izkoristimo izkušnje ino- zemskih hmeljarjev, pa bodisi to v Ameriki, Ncmßiji ali na Ceškem, in gkropimo hmeljske nasade intenziv- no z bakrenim apnom. g 1 milijon dinarjev sezonskega kredita za hmeljarje. Privilegirana Stran 4. „.»Nova Doba« 31. VII. 1936. Štev. 31. agrarna banka v Beogradu je dovo- iila na intervencijo narodnega po- slanca g. PrekorSka še nadaljnjih 500.000 Din kredita Savinjski poso- jilnici v Žalcu za obiranje in sušenje hm el ja. g Hmeljarji, ne nasedajte! Pri nas se širijo zlonamernö vesti, dä bo lc- tošnji svetovui pridelek zelo velik in da bodo zato hmeljske cene nizke. Te vesti širijo Speftitlariti, ki hočejo zbegati naše hmeljarje in priti na njihov račun poceni do hmelja. Res- nica pa je ta, da sta toča in vihar uničila najrrianj polovico najboljših hmeljskih nasačTov ,na Češkoslovaš- kem. Letošnji hmeljsRi pridelek v Nemčiji bo za dve petini manjži od lansk-ega, v Ameriki pa bo za pri- bližno 40 odstotkov manjši nego zna- ša potreba, nasprotno pa konzum piva po svetu raste. Naši hmeljarji naj torej ohranijo mirno kri in naj ne nasedajo Spekulnntom, kajti mi imamo zdrav, zelen hmelj, kakršne- ga bo letos po svetu zelo primanj- kovalo. Sokolstvo x Medžupne plavalne tekme v Ro- gaški Slatini. 15. in IB. avgusta bodo ¦v novem kopališkem bazouu držav- nega zdravilišča v Rogaški Slatini medžupne plavalne tekmc vseh so- koiskih žup v dravski banovini, t. j. Ljubljane, Kranja, Novega mes-ta, Maiibora in Sušaka-Roke. Tekmujc- jo vse kategorijo članov, člank: in naraščajev v skokih, štafeti, pro- stem stilu hrbtno in prsno. V propa- gando bo odigrana tudi kratka wa- terpolo tekma. Tekmovalci posamcz- nih žup — dosedaj je prijavlj-enih že preko 100 — bodo napeli vse moči, da v bratski borbi odnesejo zmago. Zato bodo tekme gotovo zclo napete in zanimive, ne glede na to, da so prve v tako velikem številu. x Sokolski zlet v šibeniku. Prija- ve za udeležbo na zlet Sokola na .Ta- dranu, ki bo 22. in 23. avgusta v Ši- beniku, sprejema Sokolsko društvo v Celju za članstvo celjskega Sokola, samo do vštetega 4. avgusta. Zleta se lahko udcležijo samo člani Sokola in to pod pogoji, ki so razvidni iz navodil, razgrnjenih pri društveni posvetoval,nici. 'Telovadeče članstvo kakor tudi pripadniki naraščaja mo- ra javiti svojo udeležbo društvenemu načelništvu po vodniku oziroma vod- nici oddelka. Ostalo članstvo javi h-vojo udeležbo starešinstvu Sokola s posebno prijavo, ki se dobi v dru- i štviehi posvetovalnici ob določenih uradnih dnevih tajništva, t. j. ob po- nedeljkih, sredah in petkih od 19. do 20. Udeleženci uživajo 75% popustn na železniri. x Načelništvo Sokolskeya društva v Celju sporoča, da bodo v torek 4. avgusta in petek 7. avgusta v kopa- lišču »Diani« treningi za skakače in to zaradi bližnjih druStvenih in žup- nih plavalnih tekein. Treningi, ki bo- do oba dneva od 15. dalje, se naj ude- ležijo vsi moški in ženski oddelki. Sport t Revanžna kvalifikacijska tekma Olimp : Ptuj. SK Olimp bo igral v nedeljo 2. avgusta s SK Ptujem re- vanžiio kvalifikacijsko tekmo za vstop v prvi razred. Cetudi je Olimp | preteklo nedeljo v Ptuju premagal enajstoriao Ptuja s pičljm rezulta- tom 4 : 2 (4 : 1), ni izključeno, da Ptuj v Celju zmagu. Zato 1)0 moral Olimp pokazati v nedeljo vse svoje znanje in ne bo smel podcenjevati nasprotnika. Tekma se bo pričela v nedeljo ob 17.301 na Olimpovein igi-ift- ču v Gaberju, ob 16. pa bo predtek- ma rezerv Atletikov in Olimpa. Olimp prosi svoje simpatizerje, da bi obis- kali tekmo v Cim veCjem številu ter tako podprli svoj klub moralno in gmotno. i Celjska posojilnica d. d« if Celju V LASTNl HIŠI NARODNi DOM ülavnica in rezerve nad Din 16,5oo oW— Ktipvtj^ in pro- d€ijo ct&Vf&e in vaiufe Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema h rani lee vioge na knjižice m tekoči račua ter nvAl za nje popolno var» nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštan! t Plavalni dvomatch Trbovlje : Ce- lje. Vsi za to tekmo doloceni plavaci iz Celja naj bodo v soboto 1. avgusta ob 15.30 točno na celjskem kolodvo- ru z vso opremo za odhod v Trbov- lje. Odhod z vlakoin ob 15.53. P. ST.: 4 Medvedovo^selo^ 1848 1. julija so začele izhajati v Ce- lju pri Janezu Jeretinu Celske Slovenske novine, od 1. Jan. 1849 imenovane Slovensk© no- vine, ki pa so s koncem decem- bra prenehale. Urednik jim je bil gimnaz. profesor Valentin Konšek. 1848 10. decembra so bili tukaj gra- ničarji iz Broda brez vojaške obleke, kar v ' svoji narodni obleki. 1848 je silno primanjkovalo drobiža, tako da so pričeli papirnate seksarje, d-esetkrajcarje trgati na dvoje, goldinarje na dva in na štiri dele. Srobrn denar je popolnoma izginil. Ta način plačevanja je trajal še leta 1849. 1849. 9. marca je bila v podCctrteški gi*aščini raKglašena ustava od 4. marca. 1849 16. septembra je bila železnica od Celja v Ljubljano slovesno otvorjena. 1850 31. januarja je prenehal okrož- ni urad v Celju;: na njcgövo mesto so prišla okrajna glavar- stva. K novemu okrajnemugla- varstvu v Brežica je pripadla tudi ta župnija. Okr. glavarstvo Brežice pa je imelo za tc kraje posebno ekspozituro v Rogatcu, ki jo je vodil 1. 1853. komisar Pirkmeier. (Konec prih.) 1—2 ali 3 sobe in kuhinja parkctirane, snažnc, opieniljenc ali prazne se oddajo 1. ali 15. avgusta v najem. Vpra- Sati vsak opoldan v Gosposki ul. 25/1, desno. tetafonska telica visoko breja se proda. Oskrbnišiuo graščine Novi klošter, Sv. Peter v iavinjski dolini. Lepo stanOvanje velika soba, kuhinja in pritikline, mirnalega v rnestu, se odda osebam brez otrok. Naslovj naj se oddajo v upr. 1 ista pod ,Mirna lega'^ fscejo so inteiigcntre in | reprezfcntativne deme z dobrim nastopom in perfektnim znanjem slovenskega in nemškcga jezika aa stalno propagandno »lužbo. Ponudbe s sliko se naj pošljejo na upravo lista pod ,Št. 1302'. Papirnate servijete toaletni papir, papirnate krožnike kakor tud vse druge vrste papirja in pisarniške potreb- ščine kupite poceni pri tvrdki •Fs-a^c Leskovielc fltnilgarna in Irgovlne s paplrjem I Celje, Olavjctt trg 16 Obiščife od I. do 9. avgusta 1936 5. JUBILEJNI MARiBORSK! TEDEN POD POKROVITELJSTVOM NJ. KR.VIS. KRALJEVIČA ANDREJA (50°/0 popusta na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936) Velifea gospodarska it* kuliurna revija! Industrija - Tekstil ^ Obr, - Trgovina - Kmetijska razstava - PokuSnja vin - Velika gasilska razstava in gasilski kongres - Jadralno in motorno letalstvo - Proliplinska obramba - Fila- telishčna razstava in borza ztiamk - Zgodovina - Umctnost - Socijalno skrbstvo - Tuiski promet - 2ena v obrti - Modna revija - stkvaristična - Kuncercjska - Golobarska razstava - Kongresi - Koncerti - Sport - Veselični park na razstavišču Mariborski otok, najlepse kopališče v Jugoslaviji . . . Zeleno, romantično Pohorje . . . Gostoljubni, lepi Maribor ... Vts vabljol Franjo Dolžan - Celje kleparstvo, vodovodne mnalacije^ strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navcdsne stroke spadajoča dela in popravila — Cenc zmerne — Pojtrežba toünn In jolldna D. D. PIVOVARNA „UNION" UUBUflNB priporoča svoje izborne izdelke svetlo in iemno pivo, pekovski kvas in spirit vseh vrst. Uciteljski zbor drž. dekliške meščanske sole v Celju naznanja tužno vest, da je due 50. t. m. nenadoma preminula tovarišica MARIJA ZUPAN Pogreb pokojnice bo v nedeljo 2. avgusta dopoldne na Bl'edü-Selo. V CELJU, dne 31. julija 1936. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA ORAVSKE BANOVINE « tin prej Južnostajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižioe in tekoči račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje : n vloge jamči i D r a tr s fc L win« ! z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Šolske kniige rabljene. kupu je in prodajji knjtgarna In paplrnlca w;Bomovina", Celje, Kralja Petnao. 45 " "urejuje Bado Pe5nlk. - Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cettaa. - Oba v Celju.