Št. 104.
V Gorici, v sredo dne 1. oktobra 1902.
Tečaj XXXII,
Izhaja trikrat na teden v Šestih Izdanjlh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, njutranje is« danje opoldne, veSerno Izdaaje pa ob 3. uri popoldne, in stane z nredniBkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre jemana   ali v  Gorici   na dom poiiljana:
Vse leto.......13 K 20 u, ali gld. 6 fin
pol leta........6 , 60 ,   ,     ,    330
2etrt leta  .  .  .  .  .  ..  3 , 40„   ,    ,    1-70
FosamiSno Številke stanejo 10 vin.   .      ' Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob  sredah in sobotah ob 11  uri dopoludne.
NaroCnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici 5tv. II v Gorici v .Goriški Tiskarni* A. GabrSCek vsai dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oč 9. do 12. ure. Na naroČi!a brez dopo slane naročnine ae ne oziramo.
Oglasi In poslanica se ratoijo po peat-vfflttui, -¦ ce tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K, Lavni.
CrednlStr*
nahaja v 3ospoeki tdioi si 7 t Gorici y L nadstr.
.urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do
|gkY2. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah
L*i>V praznikih   od   9.   do   12.   dop.    UpravniStvo
v*^se nahaja v Gosposki ulici SL 11.
Naročnino in oglase Je plačati loeo Gorlea. .., .   Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in droge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipravnlStvn.                   ____
»PRIMOREC"
izhaja neodvisno od <So5o> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
«8o8a» in .Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakanii Schware v Solati tdioi 'n Jellersitz v Nunski ulici; — v Trata v tobakarni LavrenČič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K*
»Gor. Tiskarna« A. GabrsSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zai
Tabor na Sv.
Živi svetnik Janez Obstrukcijonist od Žlindre prižene na dan 12. t. m. svojo čredo j s Kranjskega na pašo na Sv. Goro. Ta dan je bil določil sicer za tabor v Ljubljani, kjer je hotel napasti svoje verne z ljudskimi pravicami ter jih potem drugi dan 13. t. m. pripoditi na solnčna goriška tla; ali ker je posegla vmes kranjska vlada ter prepovedala klerikalcem nameravano »klanje" v stolnem mestu, da se bela Ljubljana ne porudeči, se je načrt svetnika Janeza Obstrukcijonisjta izjalovil.
V Ljubljano je nameraval pripeljati, kakor nam razlaga v dunajski »Information", 15 do 20 tisoč mož, no, sera k nam na Goriško jih pripelje pa bržčas nekaj manj. Ali pripelje pa jih vendar gotovo lepo Število. Zato že težko pričakujemo dneva, na kateri bomo videli svetnika Janeza od Žlindre z rožnim vencem v roki »naprej* moliti po Gorici, ali pa, ker ima lepo hreščeč glas, bo morda »naprej* pel, kakor tisti romarji in romarice, katerih tuljenje je tako, da se zgraža ob njem vsak pameten človek, kdor isto čuje.
Nam je, odkrito rečemo, vse to, kar hoče početi Žlindra pri nas, le »špas*, in ako je primorski vladi prav, da se napravlja s prihodom kranjskega »zvelitarja* na Goriško nevarnost za javni mir in red, ter ako je prav knezonadškofijskemu ordinarijatu, da se profanuje Sv. Gora ter 2adoni z ;toba katoliškega kardinala tromba skrajnega sovraštva med naše ljudstvo, no, potem je vse prav. — Mi smo prepričani, da Šuster-šičevo početje mora priti tudi enkrat do konca in da se ljudstvo naveliča končno večnega slepljenja in farbanja....
Tukaj moramo za danes glede na nameravano romanje dr. Šusteršiča na Sv. Goro le pribiti, da to romanje ne bo nikaka božja pot, marveč političen tabor. Dr. Žlindra je povedal dosti jasno, da pripelje svoje »ljudstvo" na Sv. Goro v ta namen, da prisežejo tam, da ostanejo zvesti političnim nazorom pokojnega kardinala Missije, kateri je tako globoko posegel v politiko ter v vse delovanje Slovencev. Romanje na Sv. Goro je pobarval dr. Šusteršič politično že poprej nego je
vedel, da mu vlada prepove tabor v Ljubljani. S političnim romanjem na grob kardinalov je hotel dati krono svojemu ljubljanskemu taboru. Ker pa tega ne bo, je gotovo, da ne pride dr. Šusteršič kot lev-zmagovalec tulit na Sv. Goro, ampak pride kot razkačen maček pihat in sikat ogenj in žveplo nad vse, kar mu je neljubo. Da se bo zaletaval v prvi vrsti v liberalce, to pa je umevno samo po sebi. Radi tega je nevarnost, da prevzame »tabor* na Sv. Gori nase nekaj onega, kar bi sicer ostalo na manifestacijskem shodu v Ljubljani, ako bi .se ta vršil. In kdo ve, kaj vse se utegne pripetiti, ker tudi v naši deželi je slovensko ljudstvo deljeno na dva dela, na klerikalce in naprednjake ali »liberalce*. Kdo ve torej, kaj nameravajo klerikalci?! Zlasti še, ker brez dvoma naženejo naši nunci na Sv. Goro za tisti dan kar se bo dalo svojega »ljudstva*. In to se bo vračalo nahujskano in fanalizovano med svoje sorojake drugega političnega mišljenja — — ako ne pride še do kaj hujšega.
Ker no bo v Ljubljani tabora za splošno volilno pravico in za druge »pravice* ljudstva, pa mora biti na sveti Gori! Tako sodijo klerikalci, in v tak namen vabijo sedaj ljudi na Sv. Goro.
Dne 12. t. m. ima biti velik političen shod na Sv. Gori. Kranjska vlada je ustavila nevarne nakane klerikalcev za Ljubljano, bomo videli sedaj, kaj stori primorska glede na Sv. Goro? In kaj stori nadškofijski ordinarijatr' 1
Nam je, kakor rečeao, vse eno, kar se zgodi. Ako pride pri tem morda kak fana-tizovan klerikalec v nesrečo, prav mu bo stalo. Mi ostanemo pri tej reči ob strani ter bomo opazovali, pomilovaje čredo in voditelja, živega svetnika Janeza Obstrukcijonista od Žlindre, ali izzvani se bomo znali braniti. To povemo že naprej!
Sedaj pa naj se stori, kar komu drago.
»Slovenija'
slovenskim abiturijentom in akademikom.
Odbor dunajskega akad. društva »Slovenija* nam je poslal dolg poziv z gorenjim naslovom.  Ker je bil ta poziv prijavljen v
naših dnevnikih ter je že tam prišel v roke onim, katerim je namenjen, podajamo tu le nekaj iz tega poziza, kar se tiče programa omenjenega društva, in sicer:
Vodilna ideja našega programa je na-cijonalna. V času, ko se tudi med Slovenci širi indiferentizem v narodostnem oziru, zdi se nam na mestu, še posebej povdarjati potrebo povzdige narodne zavesti med vsemi Slovenci, kajti ni podcenjevati tega čutstva kot impulz k delu. Kdor ve\ kako je kultura baš na podlagi narodne ideje pognala najlepše cvetove, kako je dosegla umetnost in literatura narodov šele takrat višek, ko je začela zajemati iz neizčrpnega vira narodne duše, kdor dalje ve, kak pomen ima nacionalizem kot državotvorna sila, in kako se vsa zgodovina človeštva vrti le okrog nacionalnih in socijalnih nasprostev, —• ta ne bo zval nacijonalizma barbarstvo ali nazadovanje, pač pa mora priznati njegov velikanski pomen za napredek vseh posameznih narodov, iz česar rezultira celotni napredek človeštva. Narodnostna ideja bodi temelj vsega slovenskega Življenja, temelj vsega našega delovanja: naš nacijonalizem je radikalen. — Ni pa radikalizem šovinizem, saj zahteva le, kar je Slovencem za njihov narodni procvit neobhodno potrebno, to pa seveda z vso odločnostjo. Radikalizem je dalje po svojem bistvu nasproten kričaštvu; njegov cilj, pri korenini iskati in zatirati zlo, ki ovira naš napredek, se da doseči le potom intenzivnega dela. Posledica kapitalističnega načina produkcije je socijalno gibanje, kakor je ravno v zadnjih desetletjih z vehementno silo stopilo na dnevni red. Gibanja, kakor je socijalno, ki ni morebiti delo kakih agitato-rijev, temuč produkt konkretnih razmer, se ne sme zatreti. Mi mu posvečujemo vso pozornost. Posamezne njegove struje pa presojamo s stališča razmer, v katerih živi slovenski narod. Treba torej tako korenito proučevanja celega socijalnega gibanja, kakor tudi dobrega poznanja naših razmer, saj je brez slednjega vspešno narodno delo sploh nemožno. Ostati moramo v vedni, ozki dotiki z narodom, ne le s takozvano inteligenci j o, kajti ta še ne reprezentuje naroda, temveč tudi s široko ljudsko maso, ravnaje se po slovenijanskem od slavnega Ilira Vraza izrečenem  geslu: Iz naroda za narod!
Tem splošnim opazkam naj sledi program; ~ »Slovenija*
1. — se smatra važnim organom v javni vseslovenski narodni organizaciji. Zbira in vzgaja slovensko akademično mladino; vsestransko radikalno delo za narodni obstoj in procvit, bodisi v kulturnem, bodisi v na-rodno-gospodarskem oriru smatra za prvo dolžnost vsakega Slovenijana. Tej dolžnosti se uklanjajo vse iruge.
% — zahteva za svoj narod vse pravice, izvirajoče iz jednakopravnosti in jedna-koveljavnosti.
3.  — smatra narodno šolstvo pogojeni kulturnega procvita med Slovenci in zahteva odločno ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.
4.   — smatra organizovano narodno-gospodarsko delo temeljnim pogojem narodne samostalnosti.
5.  — smatra razdirajoče razlike med narodom, izvirajoče iz imetka in naeprotstva med duševnim in telesnim delom, za neopravičene; razliko, izvirajoč* iz noomikanosti, upošteva in hoče s razširjanjem vsestranske omike manjšati to zlo.
6.   — prizna vedi in umetnosti vsestransko svobodo.
7.  — je nepolitično društvo. Z ničemur niti z brzojavkami, niti z adresami se ne utika v prašanje dnevne politike.
8.   — smatra vero za privatno zadevo društvenikov, ki ne sodi v njen delokrog.
9.   — želi si prijateljskih odnoSajev z vsemi slovensko- in slovansko-narodnimi društvi, katera po svojih programih ne nasprotujejo njenemu programu. Z ostalimi stopa v dotiko le tedaj, kedar veleva narodna dolžnost.
10.  — ne stoji na stališču brezpogojnega zadoščenja z orožjem.
Domače in razne novice.
Gg. naročnike opozarjamo, da smo nastopili z današnjo številko zadnje četrtletje. Kdor je z naročnino v zasianku, naj se požuri, sicer list ustavimo, kakor smo storiii pred malo časom vsem onim, ki za letos še niso nič poslali.
Osebne vesti. Imenovanje redarstveni komisar A. Zekelv svetovalcem, red. komisar Oskar Podbernik višjim  red. komisarjem  in
— lo —
Križarji.
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. Sienkiewicz. — Posl. Podravski.
(Dalje.>
»Ne ponašaj se s svojo močjo, ker so še boljši od tebe. Jaz tega nisem videl, toda moj oče je bil priča nekaj takemu, kar se je bilo pripetilo na dvoru Karola, rimskega cesarja. K njemu je prišel na posete kralj Kazimir z mnogimi dvorniki, med katerimi je bil tudi radi svoje moči sloveči Stašek Telek, sin vojvode Andreja. Cesar se jel hvaliti, da ima med svojimi ljudmi Čeha, ki objame medveda okrog pasu ter ga zadavi. Priredili so predstavo in Ceh je res dva medveda drugega za drugim zadavil na mestu.
Naš kralj se je temu zelo čudil in se ob enem bal, da bi moral osramočen oditi, torej je dejal: »Velika je v resnici moč tega Človeka, toda moj Telek se ne da osramotiti od njega. Na to so sklenili, da se čez tri dni poskusita oba korenjaka. Sešlo se je mnogo gospode in slavnih vitezov, in čez tri ini sta se Čeh in Telek spoprijela na grajskem dvorišču; toda borba ni dolgo trajala. Komaj sta se dobro objela, je že zlomil Telek Čehu križ in mu polomil vsa rebra ter
komaj nekoliko živega, pohvaljen od kralja, izpustil iz rok.*)
Od tega časa so ga imenovali hrusta. Enkrat je sam zanesel v stolp velik zvon, katerega je dvajset meščanov komaj moglo premakniti z mesta.«
»Ali koliko je bil star?« vpraša Zbišek.
»On je bil še mlad.«
Med tem se je Povala iz Tačeva, jezde* na desni strani kneginje, končno sklonil k njenemu ušesu in jej povedal čisto resnico o znanem nedavnem dogodku ter jo ob enem poprosil, naj podpre njegovo prošnjo, kadar se potegne pri kralju za Zbiška, katerega je radi njegove drznosti čakal težak odgovor. Kne-ginja, kateri je bil Zbišek všeč, je s tugo začula to novico ter je bila radi nje zelo vznemirjena.
»Krakovski škof mi je naklonjen,« je rekel Povala; »nemara se da naprositi, kakor tudi kraljica, toda čim več bo prošnjikov, tem bolje bo za mladeniča.«
»Ako se kraljica potegne zanj, pa mu niti jeden las ne pade z glave,« reče Ana Danuta, »ker jo kralj radi njenih Čednostij in njene doto zelo spoštuje, ali to zlasti sedaj,  ko je rešena sran-ote nerodovitnosti,
Toda v Krakovu je kraljeva najljubša sestra, kne-ginja Zemovitova, k tej pojdite! Jaz storim, kar mi bo mogoče, toda ona je njegeva sestra, katero ima on rad, jaz pa sem zgolj njegova sorodnica.«
*) zgodovinsko.
»Kralj ima rad tudi vas, milooujiva gospa.«
»Ej, ne tako, kakor njo,« odvrne dovolj otožno kneginja. »Meni podari zgolj prstan, njej pa celo verižico ; meni lisičjo kožo, njej pa sobolovino. Nikogar izmed svojih sorodnikov ne ljubi kralj tako, kakor Aleksandro. Ne mine dan, da bi odšla od njega s praznimi rokami.«
Tako se razgovarjaje so se približali Krakovu. Njihovo spremstvo, Li je bilo številno že od Tinjca, se je tu še povečalo. Srečali so kmete, ki so šli v mesto na čelu svojih mladeničev, nekateri v vojaški, drugi pa v poletni opravi pod slamnatimi klobuki. Nekateri so jezdili na konjih, drugi so se peljali na vozeh z ženami in hčerkami, katere so hotele videti že davno napovedane bojne igre. Ponekje je bila cesta popolnoma zaphana z vozovi trgovcev, kateri se niso smeli izogniti Krakovu, da bi mesto ne imelo od tega dobička. Vozili so na vozovih sol, vosek, zrno, ribe, kože in kožuhovine, konopje in drva. Drugi vozovi so bili naloženi s suknora, s sodčki piva ter z raznim blagom, v mestu potrebnim. Krakov je bilo mogoče že dobro videti; kraljevi, gosposki in mestni vrtovi, ki so od vseh stranij obkoljevali mesto, za njimi pa grajsko obzidje in cerkveni stolpi, čim bolj so se bližali mestu, tem večje je bilo gibanje, in skozi mestna vrata so se le s težavo prerili.
»To je mesto! Nemara ni temu drugega podobnega na svetu,« reče Matija.
red. koncipist dr. JosipMlekuš komisarjem pri red. ravnateljstvu v Trstu.
Vipavska želeanica. — S kolodvora južne železnice smo dobili od ravnateljstva državnih železnic v Trstu v laščini sestavljeni urnik nove krajevne železnice Gorica-Ajdovščina. Vozni zed po uradnem »Con-ducteurju* smo že natisnili v »Soči* 13. pr. ra. Razlika je le mala pri zjutrišnjih vlakih. Urnik je torej tak-le:
Izjulr.	zreier	Postaje:	zjutr.	zvečer
8*55	7-151	*- Gorica   . . M	6-35	620
908	7-27	Q Št. Peter . . ^	624	6-09
9-22	7*40	TvoICjadrcga .  j	6-12	5-54-
9 35	7-53	1 Prvačina . . j	5 58	5*3'J
945	803	1 Dornberg . .	5 53	5-34
1 9*56	8-13	Selo .  . . .	5 43	6-M
11009	8 26	j Kamnje    . , j	599	506
10-17	8-34	1 Dobravlje .  ,  J	5 21	4-58
1026	841	i Sv. Križ-Gesta g	5 15	4-52
1035	8-SO	M. Ajdovščina nk	5 05	4-40
železnice z Dunajem, Ljubljano, Trstom itd., je taka-le:                                         ____
700	8-40	«*• Dunaj    . M	8-m	915
11«	512	1 Gradec . f	4*12	421
359	1258	1   Ljubljana	1123	U-45
6-20	435 53o|	Trst   .  .	8 45	8-301
7 06	5-6	1   Nabrežina J	802	7-56
6-35	5-10	1   Cervinjan  1	8 13	iOIS
7 47	5-53 6*23	Tržič .  . pj	7-bs	7»
8*30	6-26	1 Krmin    . M	—	60OI
846	634 656	m. Gorica   . tf	700	6-51 I
Črta pod minutami, od 6L0 do 5Wj po-menja ponočnc ure. Torej ako se kdo pelje zvečer z brzovlakom ob 7. z Dunaja, je v Gorici zjutraj ob 8-46, kjer prestopi, ako ima, recimo opravilo v Ajdovščini, na Vipavsko železnico ob 8-55 ter je v Ajdovščini ob 10*35. Za postni vlak, ki odide zvečer ob 8*40 z Dunaja, ima zvezo drogi večer ob 715 iz Gorice, kamor dospe ob 656. — Iz Ajdovščine na Dunaj n. pr. se odpotuje zjutraj ob 5'05 ter se dospe z brzovlakom na Dunaj ob 850 zvečer.
Gena za III. razred na Vipavski železnici ne bode 52 kr., kakor sporočeno, marveč celo 58 kr. — Kakor se vidi, se je postavil urnik tako radi zvez z južno železnico. Že prav, ali na vsak način je potreba pri tej krajevni železnici vpoštevati tudi krajevne razmere, ker železnica ni zgrajena le za dunajske agente, marveč tudi za naše Vipavce, ki stojijo v stalni zvezi z Gorico, in za te je treba napraviti zveze tako, kakor smo govorili.
K raznim nevšečnostim pri tej železnici prihaja še ta-Ie: V Št. Petru pri Gorici je napravljena postaja ali dovozne ceste ni. Pod ranjkim grofom Goroninijem se je bi?o zavezalo šempetersko županstvo zgraditi to dovozno cesto, kakih 40 aH 50 m, nič več, ali sedanjo županstvo se je branilo to storiti, in tako ni ceste; vsied tega pa je višji nadzornik železnice že določil, da se vlak v Št. Petru ne bo ustavljal, dokler  se ne napravi
omenjena cesta. Kaj vendar misli šempetersko županstvo, ki je vendar .katoliško-narodno", da dela take sitnosti?! Gujemo celo, da tiči g. dekan za to rečjo. Ali je to res ? t
Ta postaja v Št. Petru je jako važna, ker tu se bo vstavljal marsikdo, ki bo imel opravila v severnejšem delu mesta, pa tudi na sodniji, saj ga pelje pot iz Št. Petra naravnost gori; — kdo se bo vozil skozi Šl. Andrež na južni kolodvor in od tam recimo v Gosposko ulico, ko pride sem skozi Pod-turcn in čez Živinski trg gotovo za polovico časa poprej. In ta postaja ne bo delovala, ker ni dovozne ceste; za 40 ali 50 m ceste delajo take sitnosti in zapreke. Kaj sklep bivšega starašinstva in šempeterskega dobrotnika grofa G, nič ne velja?!
V Ajdovščini se je zgodilo nekaj nečuve-nega. Povabili so več veljakov, ajdovskih in enega iz Lokavca, pred dnevi na kolodvor ob 4. uri pop. Gospodje pridejo, čakajo in čakajo, ali čakajo zaman, kajti nikogar ni od nikoder. Slednjič zvedo, da je postajenačelnik v neki bližnji krčmi. Pošljejo k njemu, kaj da je, aH ta jim da sporočiti, da komisija je že odšla, in ako pa hočejo kaj vprašati ali vedeti, pa naj pridejo k njemu v krčmo. Naši možje so na tako ravnanje, umevno, odšli indignirani vsak na svoj kraj. — Pa je treba tudi precejšnje porcije nesramnosti, da se vodi tako za nos naše može-veljake! Upamo, da so dali ti tudi primeren odgovor na pristojno mesto. — Od postaje iz Gorice do postaje v Ajdovščini je 34 km; do Št. Petra 4, do Volčjedrage 9, do Prvačioe 14, do Dornberga 16, do Batuj 19, do Kamenj 24, do Dobravelj 27, do Sv. Križ-Ceste 30.
Pripominjamo še, da urnik smo dobili s kolodvora v laškem jeziku. Radi bi vedeli, zakaj in kako se je to zgodilo. Ali ni slov. urnikov? Ali si na kolodvoru nalašč dovoljujejo tako draženje, da pošiljajo slov. listu laški urnik ? Že izvemo.
Iz Ajdovščine smo dobili ob 8*40 tako- le brzojavko: 2 i vi o železnica otvorjenal Slavnost velikanska. Občinstvo pričakuje prvi vlak?
Razglas c. kr. namestništva za Pri-morje za dno 16. septembra 1902. L, štev. 24721, o definitivni določitvi deželnih doklad v pokneženi grofiji Goriški   in         »iščanski
za leto 1902.
Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo z Najvišjim odlokom od 5. septembra 1902. najmilostneje potrditi sklep deželnega zbora poknežene grofije Goriške in Gradiščanske z dne 18. julija 1902. o pobiranju deželnih doklad in davščin za leto 1902.
Pobirale se bodo torej v prilog deželnemu zalogu poknežene grofije Goriške in Gradiščanske za leto 1902. od dneva objavljanja tega razglasa te-le doklade, in sicer:
a)  doklada 18% na državni zemljiški davek;
b)  doklada 20% na hišnino  in najemnino;
c)  doklada 25% na obrtnino, dohodnino in plačarino od višjih službenih prejemkov; d) doklada 80% na užitnino vina, mošta in mesa; e) davščina po 1 K od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva z omejitvijo
vendar, da se ta davščina ne sme pobirati niti pri izdelovanju niti pri uvožnji piva.
Na tukajšnjem ženskem Izobražera-115La se je bilo oglasilo letos k vsprejem-nemu izpitu 83 Slovenk. Sprejetih je bilo 40, ker je na zavodu prostora le za to število.
Pogoidovalna komisija. — Mini-sterstvo za poljedelstvo je r-.;snovalo na temelju zakona od 9. dec. 1883. o pogozdovanju Krasa v naši deželi predsednikom komisije namestniškega podpredsednika v p., Alojzija vil. Bosizio.
Železniški urniki ob pričetku jesenske dobe s 1. oktobrom kažejo prav izdatne spremembe. Mi smo pohiteli, da smo v današnji »Soči* podali povsem točen urnik proge Kormin-Trst z vsemi zvezami od Benetk, Dunaja, Peste, Zagreba in Reke. Kdor ume citati urnik, dobi v njem najnovejši povsem točen vozni red.
G. dr. Karol Pečnlk v Aleksandriji je pristopil s 1. sept. kot sodrug k tvrdki S. B en-silum. Eksport posebno kranjskih in štajerskih pridelkov mu jako dobro vspeva (na Kranjskem dela največ z g. Iv. Majdičem v Kranju); obžaluje, da mu ni bilo še moči dobiti na Goriškem dobre relacije. Potrebuje n. pr. več vagonov kostanja. Kdo bi mu ga preskrbel ? Istotako se peča tvrdka z drugimi rečnii na pr. z usnjarijo (posebno dober kup »pofel* gre izvrstno) itd., sploh se da spe-čati vse pridelke in izdelke, ki grejo v Trst. G. doktor poroča dalje, da velet vrdka S. Ben-silum gre rada vsakemu na roko ter daje tudi rada poduk, kako in kaj, kar kdo potrebuje. Poskus nič ne stane, ako se pa kaj najde, je vendarle vredno.
Kdor bi kaj želel, naj se obrne naravnost na g. dr. Pečnika.
Vpisovanje na eksportnl akademiji. — Prijave za prvi tečaj eksportne akademije c. kr. avstrijskega trgovskega muzeja so bile tako številne, da se je moralo zaključiti vpisovanje že drugi dan. Nasproti temu pa so se vpisavali v enoletni splošni komercijalni oddelek absolventi srednjih in višjih obrtnih šol do začetka oktobra.
Slavnost na Na l> reži nI. — Prijazna naša Nabrežina je dozi*' !. v nedeljo zopet lep naroden dan. Vodica pevskega društva »Nabrežina*, katero je poveličal impo-zantni nastop pevskega društva »Hajdrih* s Proseka, je vspela naravnost izborno vkljub dovolj neprijetnemu veternemu vremenu. — Vrt nasproti znani narodni gostilni ,pri Nemcu* za kolodvorom je bil prav lepo prirejen za tako veselico. Vihralo je nešteto zastav, samih trobojnic, na obeh straneh odra pa sta dobili prostor društveni zastavi »Na-brežine* in »Hajdriha*. — Udeležba je bila precej številna, dasi bi morala biti večja. Odkar pa je zavel med delavci mokraški duh,
se ti izogibajo-----narodnih veselic. Raje
ostajajo po krčmah, kjer s furlanskimi so-drugi prepevajo internacionalno — t. j. laško. Tudi tamošnja godba rada kljubuje, dasi ima od občine prostor in razsvečavo brezplačno (Zakaj pa ? 1) Zato je oskrbel koncertno godbo orhester diletantov, za ples pa godci iz Trsta.
Ako je vse res, kar smo slišali, nabrežinske godbe ne moremo več priporočati narodnim društvom; naj svira edino le mofcračera. — DHetantski orhester je sviral pri veselici štiri komade, in to prav dobro. Naj bi se le vzdržal tudi zanaprej. — Proseško društvo »Hajdrih«, ki se odlikuje z ličnimi čepicami, je pelo Ipavčev »Pozdrav* (moški zbor) in veliki Bendlov mešani zbor .Križa ci na morju*. Kar čuditi se je, da je mogoč v priprosti vasi tako velik, tako izvežban zbor; tu se nam kaže, kaj zmore dobra volja in vneto rodoljubno srce. »Hajdrih* je žel tudi zasluženo pohvalo. Čast mu!
Našim čitateljem že dobro znano pevsko društvo »Nabrežina* je nastopilo z dvema moškima zboroma: Sattnerjev »Na planine* in Eisenhuttov »Krasni spol i 1 j u b a v". Izvršitev seveda prav dobra. Omenimo le to, da je bil tempo v drugem delu »Na planine" napačen, prepočasen.
K sklepu je vzbujala veliko smeha in živahne zabave igrica »Lokavi snubač". — Na to živahen ples.
Pevsko društvo »Hajdrih* je pozneje prepevalo v veliki gostilniški sobi »pri Nemcu*. To je bil pravi duševni užitek, ka» koršnega človek kmalu ne pozabi. In sredi te navdušenosti je v vnetih besedah nazdravil g. MaksoGotič, urednik »Edinosti*, vzajemnemu delu .tržaških in goriških Slovencev. Hvala mu za lepe besede o pravem času!
Tako je zopet minula nedelja, na katero smemo biti z narodnega stališča ponosni. Naj bi jih bilo še mnogo, mnogo!
Krščansko-katcllško zmerjanje. — Vsakdo, ki ni,slep ali zaslepljen po strankarskem fanatizmu, mora rad ali nerad pri-poznati, da sta »Gorica* in »Prim. List* uvedla v polemiko ton, ki je ostuden, narodu našemu v sramoto in Kristovi cerkvi v ne« čast. Ako je potem »Soča* postala v slučajih tudi brezobzirna in rabila izraze, ki bi bili sicer izostili, je le naravna posledica klerikalnega izzivanja.
Zdi se, da naSi kavči nočejo stvarne polemike brez osebnega sovraštva in ostudnega zmerjanja. — Danes teden smo napisali nekaj stvarne polemike brez sence kake osebne razžalitve, — na kar se je vsula potem v »Gorici* na znano osebo ploha samih — barab.
Baraba tje, baraba sem! In vendar ve vsakdo, da tako podlo opsovana oseba je ugleden član v vodstvu velike politiške stranke, spoštovan veliko dalje zunaj onih mej, kamor sega le glas Gregorčičevega lista. — Taka je ljubezen do bližnjega v klerikalnih vrstah. Na tako podle načine hočejo osebno žaliti poli-liškega nasprotnika. Ako jim pa »Soča* le v obče katero trpko zr'uča v obraz, pa bodo govorili o surovostih 1 — Taki so najnovejši apostoli jeze in sovraštva l Kristus bi vzel bič in jih pognal iz svojega svetišča!
Ponesrečil je pevmski kurat, preč. 6. Jan. Kumar. Peljal se je do kapelice sv. Mihaela maševat, kar se je konj splašil, in g. kurat je padel z voza tako nesrečno, da si je zvil roku ter se močno poškodoval na glavi.
»Tukaj je, kakor bi neprestano imeli  semenj, reče jeden pevec. »Ali je že dolgo, kar ste bili zadnjič tukaj ?<
»Da, dolgo je že. Vsekakor pa se čudim, kakor bi ga videl prvikrat, ker prihajam iz divjih krajin.«
»Pravijo, da je Krakov od časov kralja** Jagiela značno narastel.
»To je tudi resnica. Od časa, kar je ta veliki kcez litevski stopil na prestol, so bile neizmerne pokrajine litovske in ruske odprte krakovski trgovini in vsied tega se je nastanilo v mestu vsaki dan več ljudi j, postavilo več hiš in nakopičilo bogastva in mesto je postalo jedno izmed najodličnejših na svetu.«
»Križarska mesta so tudi znamenita,« oglasi se jeden izmed vitežkih pevcev.
»Ko bi le mogli vdreti va-nje!« odvrne Matija. »Ondi bi bilo dovolj plena.«
Toda Povala je mislil na nekaj drugega, zlasti na to, da mladi Zbišek, zapeljan po svoji vročekrvnosti, stopa sedaj nekako volku v žrelo. Gospodar iz Tačeva, strog in neizprosen ob času boja, je imel vendar v svojih krepkih prsih pravcato golobičje srce in ker je vedel bolje nego drugi, kaj pričakuje zločinca, zato mu je bilo žal za mladeniča.
»Neprestano premišljujem,« je dejal kneginji, »ali naj povem kralju, kar se je bilo pripetilo, ali ne. Ako se Križar ne pritoži, ne bo ničesar; ako se pa pritoži, bilo bi nemara bolje sporočiti to kralju poprej, da se preveč ne razsrdi.«
»Ako zamore Križar koga ugonobiti, gotovo ne opusti tega,« odvrne kneginja, »toda poprej še po-rečem temu mladeniču, naj se pridruži našemu dvoru.
Nemara kralj našega dvornika ne bo prestrogo kaznoval.«
Po teh besedah pokliče Zbiška, kateri je skočil s konja, ko je poizvedel, za kaj gre, objel kneginji noge ter pritrdil z največjim veseljem, da hoče biti njen dvornik, ne toliko radi večje varnosti, marveč radi tega, da je mogel ostati blizu Danuše.
Med tem vpraša Povala Matijca:                             I
»Kje se nameravate nastaniti?«
»V krčmi.«
»V krčmah že davno ni praznega prostora.«
»Tedaj pa krenem k znanemu trgovcu Amileju; nemara nas sprejme v svojo hišo?«
»Jaz vam pa pravim: Bodite moji gostje! Vaš bratranec bi se mogel s kneginjimi dvorniki nastaniti na gradu, toda bolje bode zanj, ako kralju ne pride takoj pred oči. Kar bi on storil v prvi jezi, tega ne stori v drugi. Vrhu tega bi morala tudi razdeliti svoj živež, vozove in služabnike, za to pa je treba časa. Dobro se boste imeli pri meni.«
Matija, dasiravno vznemirjen radi tega, da Povala toliko misli na nevarnost, ki ju čaka, sprejme hvaležno vabilo, na kar prispd v mesto. Toda oba z Zbiškom sta znovič pozabila za trenutek na svoje i skrbi pri pogledu na čuda, ki so ju obkoljevala. Na Litvi in za mejo sta videla zgolj posamezne gradove! in izmed mest zgolj samo Vilno, neredno pozidano in požgano, vso v pepelu in blatu, in tu so pogostoma pozidane trgcvsks hiše bile lepše in večje, nego on-dotni velikoknežji grad. Dokaj hiš je bilo seveda lesenih, pa tudi te so vzbujale začudenje vsied svojih
visokih sten in lepih streh; zlasti okusno narejena so bila okna, obrobljena s svincem, od katerih so se odbijali žarki zahajajočega solnca, da si si lahko mislil, da je v hiši požar. V ulicah, blizo velikega trga, je bilo dokaj hiš iz rudeče opeke, ali iz kamenja pozidanih, z visokimi stropi ter s Črnimi križi po stenah. Stale so druga poleg druge v vrsti kakor vojaki, nekatere široke, druge ozke, vse pa lepe, z visokimi obokanimi vežami ter pogostoma opremljene s svt_ ni razpelom, ali s sliko svete božje Porodnice nad vrati. Bile so ulice, v katerih je bilo videti dve vrsti hiš, nad katerimi se je razgrinjal kos neba; ulica je bila tlakovana s kamenjem, na obeh straneh pa, kamor je le moglo segati oko, so bile zgolj prodajalnice in pro-dajalnice, prenapolnjene vsakovrstnega, pogostoma povsem nepoznanega blaga, po katerem se je v boju na plen privajen Matija oziral s poželjivim očesom. Še večje začudenje pa so vzbudile v njima javne stavbe, cerkev blažene Device Marije na »Rinku« (trgu), rotovž z ogromno kletjo, v katerih se je prodajalo mrzlo pivo, kakor tudi druge cerkve, skladnice sukna ter ogromni »mercatorium«, prirejen za tuje-zemske trgovce, poslopje, v katerem je bila spravljena mestna tehniea (vaga), brivnice, kopelji, poslopja, v katerih so topili vosek, zlatnina, srebro, pivovarne ter cele gore sodov poleg tako imenovanega »Sehrot-amta«, z jedno besedo: izobilje in bogastvo, katerega bi si celo premožen gospodar, ki ne pozna mesta, niti predstavljati ne mogel.
(Dalje pride).
»Pevsko in glasbeno druStro* vabi vse one učence, ki mislijo obiskovati društveno Šolo, da se oglasijo danes popoludne ob dveh radi dogovora glede urnika. Natančen urnik se objavi pozneje. Danes zvečer od 8.-9. ure je vaja možkega zbora.
Kdo ye kaj ? — Med Št. Petrom ob Soči in Foljanom v Furlaniji so potegnili meseca julija iz Soče- truplo neznanego «lor veka, kije mogel biti star 30—40 let, kolikor se je dalo sploh konstatovati, ker truplo je bilo že nekoliko razpadlo in razjedeno, da ni bilo mogoče popisati isto natančneje. Vse ^poizvedbe, kdo bi bil oni človek, so ostale doslej brez vspeha. Kdor bi kaj vedel, naj "sporoCi glavarstvu v Gradišču.
PoStne razmere t Št. Andrežo, — Pišejo nam: .Znano je, da je St. Andrež prav tik Gorice, t. j. mesta, Se bližej pa je pošte na kolodvoru. In vendar smo s poštnimi pošiljatvami tako daleC, kakor najbolj oddaljena gorska vas. VeCkrat se pripeti, da Čakajo razne postne pošiljatve celih 24 ur na posti predno jih stranka dobi. Posebno se zdi težko vsaki stranki, ko dobi včasih prav nujno pismo šele naslednjega dne. Temu ni dosedaj nihče kriv, ali vendar bi se dalo temu opomoči prav z majhnim troškom. Sedaj se vzajema na pošti enkrat na dan, in to okoli poldne. Da bi se občinskemu slugi plača nekoliko povišala, t. j. samo 20 K, bi imeli pošto dvakrat na dan in sicer; ob 8. zjutraj in ob 4 popoldne, ker je samo 10—15 minut daljave; in to bi bilo za vse stranke primerno. Teh 20 K pa bi mdralar plačati nekoliko občina, nekoliko pa pošta." Izpred sodnlje. — Pred sodniki je stal 75 letni Blaž Tinta iz Gorenjevasi, obtožen krive izpovedbe pri okr. sodniji v Kanalu glede dveh zneskov gld. 14 in gld. 16 na škodo zeta Ant. Saligoja. Ali ker so priče izpovedale ugodno za obtoženca, je bilo videti, da je tožba bolj .domačega* značaja, in starec je bil oproščen.
66-letni voznik Ludvik Pavlin iz Kreda je šel dne 12. avgusta letos s težkim vozom po cesti Kamno-Lom-Podbrdo. V nekem klancu, kjer se pot tudi zavije, je priletela iz hiše 20 mesecev stara deklica Katarina Cu-ferjeva proti vozu. Prišla je pod voz ter našla tam smrt. Orožniški postajevodja gosp. Mesar je bil priča ter je izpovedal ugodno za obtoženca, da ni mogel preprečiti nesreče. Pavlin je bil obtožbe oproščen. Na razpravi se je povdarjalo tudi, da skozi 40 dolgih let, odkar je voznik, ni bil nikdar kaznovan.
Okrajna posojilnica t Kanala, re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo, bode imela vsled § 30. društvenih pravil svoj iz-vanredni občni zbor dne 19. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne v občinski dvorani v Kanalu. Dnevni red: Volitev načelništva in nadzorstva.— K obilni udeležbi vabi načelništvo. Izredni občni zbor tolminskega učiteljskega društva se bo vršil v nedeljo dne 5. oktobra ob 1. uri popoldne v prostorih ljudske šole v Kobaridu. Dnevni red: 1. Volitev novega odbora. 2. Predlogi in nasveti. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Drobiž. — Posestnikom občine gradi-ščanske ob Soči so odpisali glede na točo z dne 21. jul. letos davka K 754*56; odpisali so jim tudi naklade. — Okr. glavarstvo v Gradišču je prepovedalo poljskim čuvajem občine krminske nositi puško; odslej bodo imeli le sablje. — Soški most pri Gorici, ki vodi v Pevmo, postaja nevaren. Vozovi s težo nad 25 kvintalov, ne smejo čez. čas je pač, da se most pravočasno popravi in preuredi ter se ne čaka šele — razpok ali nesreč! — Tvrdka Josip Goriup v Gorici otvori za en mesec ali dva tovarno za umetni led. Tovarna bo stala v Tržaški ulici tik Gorjupove pi-varne. — V Korenjskem rebru je pot ozka. Kmet Pertovt je šel s svojimi volovi počasi po rebru, ker pride nasproti neki izvošeek, ki zadene z vozom v jednega vola ter ga rani nevarno na enem očesu. Pertovt je vložil tožbo radi poškodbe živali. — Vlada je dala odboru za pomoč proti pelagri v Gradišču svoto 10.000 K na razpolago. — Za nag »Kažipot*. — Čas je tu, ko * zbiramo nove podatke za »Kažipot« 1. 1903., oziroma spremembe, ki so se dovršile od lani. — Ob tej priliki opozarjamo vse gg. trgovce, obrtnike in druge rojake, ki imajo v tem oziru kake želje, da se sami oglasijo. — Oglasijo naj se posebno tisti, ki so bili lani izpuščeni ali so v tem letu ustanovili kako trgovino ali obrt...
»Ka ž i p o t* je danes jako važna, mnogo rabljena knjiga.  Ona je nekako zrcalo  naše
mnogem oziru. Zato bodi točna, kolikor je to v človeških močeh. Da bodo podatki kolikor le mogoče novi, knjiga ne pojde v tisek pred decembrom, ker smo nabavili toliko materijala, da je postavljena cela. Oglase sprejemamo že zdaj. Za prednostne strani velja načelo: kdor prej pride, prej melje! '¦¦ ..«M?tn*0B%"~' Ra<** pomanjkanja prostora $mo"morafi ^ooTožTlfza prTfiolftijič več gradiva, med njim tudi odgovor g. prof. Ber-buču na njegovo farbanje po , Gorici* in na ono, katero je poslal v Ljubljano v zadevi nemške šole v Gorici.
Razgled po svetu.
Beknrz za slovenske Šole t Trstu
odbit. — V soboto je dobil g. dr, Gregorin
v roke odlok ministerstva, s katerim je odbit
rekurz za slov. Šole v Trstu. Odlok se glasi:
Št. 59312
'VI"
Gospodu
Josipu Vodopivcu in drugom
Tukaj.
Vsled odloka c. kr. namestništva od dne 19. t. m. št. 24511/VH. se naznanja, da c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk z odločbo od dne 29. avgusta 1902. št. 27102. de 1899. nI ugodilo vašemu rekurzu proti namestniškemu odloku od dne 2. maja 1899. št. 3453/VII., nanašajočemu se na zavrnitev vaše prošnje za ustanovljenje ljudske šole se slovenskim učnim jezikom v mestu tržaškem in to iz razlogov, obseženih v odločbi, proti kateri ste se pritožili.
Ta odločba temelji v prvi vrsti na uvaževanju, da v predložečem slučaju ne gre za šolo, katere ustanovitev se sme naložiti proti volji onega, kateri je dolžan isto vzdrževati ter da je kakor takega v konkretnem slučaju smatrati občino tržaško samo. Za župana:
Asottor Verneda.
»Ud.* pravi na to, da je storjen s tem odlokom korak naprej v boju za slov. šolo v Trstu, ker — tako pravi »nam je s to formalno rešitvijo vsaj dana prilika, da s svojo opravičeno zahtevo pridemo enkrat pred upravno sodišče, katero je, kakor se je na-glašalo večkrat v podobnem slučaju, sodilo v prilog čifutom v gališkem mestu Brody, kateri so zahtevali  nemško šolo od poljske občine.
Dotična razsodba upravnega sodišča je izrekla načelo, da se je o ustunovljanju Šol v že obstoječi šolski občini ozirati na dejansko potrebo v zvezi z določbami člena XIX. državnih osnovnih zakonov. O dejanski potrebi slovenske šole v Trstu pa paC ne more dvomiti nikdo — najmanje pa državne oblasti! Da zahteva načelo ravno-pravnosti, da se tržaškim Slovencem da vsaj ena ljudska šola, ko jih imajo Italijani trinajst, o tem menda tudi ne morejo dvomiti iste državne oblasti."
Počakajmo torej, kaj poreče upravno sodišče.
V Tlnjanu v Istri je zmagala pri občinskih volitvah hrvatska stranka v vseh treh razredih. Lahi pihajo radi tega ter vlože — rekurz!
Emil Zola — umrl. Pred kratkim se je povrnil Emil Zola, ta francoski duševni velikan, v Pariz — v smrt. Zadušili so ga plini v spalni sobi iz prižganega kamina, v katerem je počila menda cev. Soproga ga je poklicala, naj odpre okno, da jo duši; on je težko vstal, ali padel vznak ter se zadušil v plinih, gospa pa se je ones° >;stila. Zjutraj so dobili njega mrtvega. Tako je preminul ta slavni sin Francije.
Državna višja realka v Idnbljant bo slavila dn6 4. t. m. 50 letnico svojega obstanka. Da se ta znameniti dan v zgodovini zavoda primerno proslavi, se je sestavil poseben slavnostni odbor Slovencev in Nemcev, ki so pohajali ta zavod. Odbor vabi nekdanje učence, da se udeleže slavij a v kar mogoče velikem številu.
Zveza slov. posojilnic v Celju bo imela dne 22. t. m. v Velikovcu na Koroškem svoj izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je tudi poročilo revizorja o koroških posojilnicah, pouk o raznih posojilničnih zadevah, poročilo o cepljenju nekaterih koroških posojilnic od slov. Zveze, volitev pododbora za Koroško itd. Poročali bodo Mih. Vošnjak, dr. Dečko, tajnik Fr. Jošt in kanonik Fr. Treiber.
Pred kratkim smo dobili XII. letopis slovenskih posojilnic za leto 1901.   Sestavil
je letopis marljivi tajnik Zveze g. Fr. Jošt, pregledno in umljivo. Letopis je zanimiv prispevek k splošnemu pregledu razvijanja naših posojilnic ter važno merilo v našem narodnem gospodarstvu.
Laški tolovaji t Zadru. — Urednik Kisič, pesnik Katalinič-Jeretov in knjigar Šarič so se sprehajali ob morski obali v Zadru. Kar se približa Kisiču, uredniku »Nar. lista«, neki lahonček ter se začne* prepiraitr ž njim. Za njim so se zbirali drugi. Lahonček je udaril Kisiča, da se je opotekel, Šarič je hitel na pomoč, in nastal je velik pretep. Šariča so skoro ubili, Kataliniča-Jeretova je udaril nekdo poglavi_z; bokserjem,
da je padel v nezavest. Prišel je bil pomagat en redar, ali tega je laška druhal ob-koljila, da ni mogel nič. Tako tolovajstvo so vprizorili laški tolovaji v Zadru. Nad tem »činom* se Lahi ne zgražajo, ne, to se je vršilo v znaku dvatisočletne kulture!
Slavnosti na Sipki. — Pred 25 leti je divjala ljuta borba med Turki in Rusi na Sipki. Sipka je klanec, na kateri dospeš od starega bolgarskega kraljevega mesta Tirnove j po cesti, ki pelje proti Balkanu ter prekorači j v klancu Sipka balkansko pogorje. Na južni strani Balkana je ta cesta jako strma; na višini leži naravna utvrdba sv. Nikole. Pet mesecev j* trajal hud boj na Sipki, ki pa je skončal z zmago Rusov in z osvobojo Bul-garske izpod turškega jarma. — Od dne 23. sept. t, 1. do.sobote so trajale na tem klancu velike vojaške slavnosti, katere je uprizorila bolgarska vlada. Udeležili so se slavnosti tudi ruski vojaki, na čelu jim veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Slavnosti so skončale impozantno; imajo pa tudi svoj politični pomen, kajti te dni se je manifestovalo, da na Balkanu imajo gospodariti slovanski rodovi z Rusi na čelu ter da tam doli druge*odci nimajo nič opraviti.
Zanimivo gibanje med žldl. — O Židih velja splošno prepričanje, da .tulijo vedno z volkovi", da so pristaši večine, in v Avstriji, da so bili vedno na stran! Nemcev, Lahov in Madjarjev proti Slovanom. — To je resnično. Zato tudi je dobil med Slovani antisemitizem prav ugodna tla. — Toda časi se spreminjajo. Židje niso Želi dovolj hvale od Nemcev, Lahov in Madjarjev za vso podporo proti Slovanom, marveč množe se antisemitiške vrste. Med gospodujočirai nemškimi strankami vlada že marsikje antisemitiška struja, zato je naravno, da židje ne morejo več iti čez drn in strn s takimi gospodujočimi Nemci, ker bi redili gada tudi na svojih prsih. — Zategadel je nastalo med židi gibanje, katero ni brez pomena. Za danes bodi dovolj, ako »Sočine* čitatelje po svoji časnikarski dolžnosti obvestimo o tem gibanju. •— Pojavlja se stranka — narodnih zidov. Ta se hoče boriti za pravice — židovskega naroda, ki bodi jedna-kopraven z vsemi drugimi narodi, in sicer naj se izvršuje načelo jednakopravnosti na podlagi — narodne avtonomije. Zategadel je ta židovska stranka za jedna-kopravnost in jednakoveljavnost vseh narodov, ki naj se upravljajo sami v vseh svojih verskih, narodnih in kulturnih zadevah. Ta stranka je proti nemškim antise-milom, nacijonalcem in vsenemcem, je v teorji proti premoči Nemcev nad drugimi narodi itd. — Njeno pravo glasilo je dunajski »Judisches Volksblatt*. Ta list n. pr. ponuja Čehom na Dunaju in na Moravskem pomoč svoje stranke, toda s pogojem, da tudi ondi priznajo zidom enake pravice, t. j. da se odpovedd antisemitizmu. »J. V." od 5. pr. m. pravi n, pr. v neki polemiki z dunajskim »Slovanom4 tako :
»Den »Slovan* kdnnen wir versichern, dass unser gegensatzlicher Standpunkt in dieser Frage uns von dem Grundsatze der nationalen Gleichberechtigung aller Nationen Oesterreichs auf Grundlage der nationalen Autonomie nicht abbringen kann.
Die Juden stehen heute grčsstenteils im deutschen Lager. Wollen die Tschechen ihre Bundesgenossensehaft, so stellen wir folgende Bedigungen an die Tschechen: Ablehnung des Antisero "ismus in jeder Form, Aner-kennung der judisehen Nationalil&t und Unlerslutzung der Juden bei Erlangung der nationalen Autonomie. Dann wird die bčh-misehe Nation keinen besseren Freund haben als die Nationaljuden*.
Stranka narodnih zidov še ni prodrla med tem plemenom, toda množi se. In ako bi kdaj združila pod jedno zastavo vse žide, ubožce in bogataše, bi tone ostalo brez vpliva na avstrijske razmere.
Kolera t Aleksandri. — Poročajo nam iz Aleksandrije, da kolera tam hudo razsaja. Slovenk je umrlo že kakih 10 samo v Aleksandriji; ozdravela je doslej le jedna, in ta je neka Saksida, gotovo doma z Vipavskega, iz Dornberga?
Na otoka Sicilija je zadela mesto Modica grozna katastrofa. Nastal je bil ve-likansk vihar z deževjem, nekaj nezaslišanega. Vihar je razsajal po celi pokrajini Sirakuza ter je razdjal hiše, njive, pridelke in umoril na stotine ljudij ter jih pometal v morje. — Sedaj pa poročajo, da so se viharji ponovili ter prizadjali velikansko škodo.
Bazne Testi. -~ V Jesenicah na Gorenjskem je prestopilo k prostestantovski veri te dni 18 oseb. Vojna šola na Dunaju bo praznovala 30. t. m. svojo 50-letnico. — V Opatiji je bilo navzočih dne 24. pr. m. 1808 oseb, — Burski generali pridejo sredi t. m. v Berolin ter poprosijo nemškega cesarja za avdijenco. — Princezinja Hohen-berg, soproga prestolonaslednika Franca Ferdinanda, je povila sina. — Nemlki cesar vrne poset laškemu kralju baje začetkom februvarja prih. leta, — Z Lipskega poročajo, da je ponesrečilo na planini Kuhstein 14 turistov, Trije so bili mrtvi takoj, drugi so nevarno ranjeni, — Defravdanta Jelineka so potegnili Iz Donave,
Narodno gospodarstvo.
Na Gorenje-Avstrijskem, dne Si, septembra 1902. - (Dopis,) — Med razne dopisnike cenj, lista »Soča" naj se oglatim Se jaz s par vrsticami, ker bi morebiti hotelo koga zanimati, kako da je v teh severnih krajih; posebno me priganja k temu slaba organizacija našega kmeta, Kmet je res siromak, posebno pri nas na Goriškem. Največji njegov pridelek je vinoreja in sadje* reja. Kar zadeva doma, če ima ravno libko vladno pomoč, se naš kmet s svojimi Zulja-vimi rokami tuintam le drži pokoncu, da se preživi in zdrži težko kmetsko breme; ali po večini gleda izpod krova hil goriškega kmeta skrb, kaj bo, ako gre tako naprej, po večini gleda iz nasib hiS skrb in beda. Veselje obdaja našega kmeta, kadar mu lepo obrodi trta in sadje. Nasprotno pa ga zopet žalost prime, kadar dozori, da ne ve kam ž njim in kako vse pripraviti v denar. Kupci sicer prihajajo in kupujejo v slepo ceno, tako da naš kmet dobi najmanj, tujci pa si polnijo žepe z dobičkom našega kmeta. Temu v opomoč so že vstali nekateri rodoljubni možje, ki snujejo sadjarska in vinarska društva. Ali, žal, da se za ta društva naš kmet premalo zanima. Pogiejmo, kako se tukaj razprodaja naše goriško sadje. Češnje so razprodajah po 40 kr. kilo, breskvi, hruške Ud. ravno tako; češpe so menda pri nas od 3 do 4 kr., tukaj pa se prodajajo na drobno pn 30 kr. kilo, grozdje od 40 do 50 kr. Poglejte, koliko lepega dobička bi V»hko imeli mi sami, kateri pa po večini fpnvjjajo tujci v svoj žep. Kaj ne bi tukaj lahko po večjih trgih in mestih imela naša sadjarska društva svoje razprodajalce, in ki bi lahko veliko ceneje razprodajah nego drugi, toliko da bi moglo tudi nižje delavsko ljudstvo seči po njem. Ali v tako visoko ceno, kakor se sedaj prodaja, je le za gospodo, ki ima denar. Delavci in sploh manj premožni sloji s svojim pičlim zaslužkom ne morejo seči po tako dragem sadju.
Kaj pa z vinom? Ako bo naš kmetovalec tako napredoval v vinarstvu, ga bo tudi toliko, da ne bo vedel, kam ž njim, ako se ne dobi izvoza v druge kraje. Dosedaj imajo naša vina največ izvoza na Kranjsko; tukaj ni duha ne sluha o našem dobrem vinu, in večina jih je, da niti ne vedo, da pri nas raste vinska trta. Mar ni to žalostno ?
_________ (Konec prih.)
književnost
Knjige družbe sv. Mohorja. — Dobili smo knjige družbe sv. Mohorja za leto 1903., in sicer: Koledar; Zgodbe sv. pisma; Zimski večeri, k?"ga za odraslo mladino, spisal Jožef Stritar; Veliki trgovec, povest, spisal En^bert Gangl; Poljedelstvo, slovenskim gospodarjem v pouk spisal Viljem Rohrraan, II. del, posebno poljedelstvo; Slava Gospodu 1 molitvenik. Knjige so ljudstvu, kateremu so namenjene, dobrodošle — le molitveni kov je še več kot preveč v vsaki kmetski hiši. Čas bi bil, da se neha z izdajanjem molitvenikov, ter namesto istih izda kaka koritnejša knjiga. To priporočamo družbinemu odboru- v premislek.
Št. 639.
Razglas prodaje.
V  državnem gozdu  Panovic  pri Gorici   se   prodaja v jeseni   in   zimi 1902/3 v oddelkih  lic in 20c neraz- j deljeno na izvožnjih potih gozda okoli • 100 kubičnih metrov stavbno vporabljive- j ga Itrastovega lesa od i m dolgosti naprej. ' Kupožejjni se vahjjo predložiti dotične , pismene  ponudbe,  previdene z jedno ' krono  kolekom do 13. oktobra  1902 pri ces.  kr.  gozdnem in grajšemskem oskrbništvu v Gorici na Solkanski cesti Št. 5, v katerih se odločno izrečejo, da se obvežejo v slučaju sprejete ponudbe ; vložiti kot varščino (kavcijo) v gotovini : ali v državnih papirjih v povprečnem j znesku 20 procentov kupninskega zneska v gozdno skladišče.
Kupni predmeti se lahko ogledajo vsak čas v gozdu, kupne pogodbe pa pri c. kr. oskrbništvu gozdov in grajščin v Gorici.
Gorico, dne 29. septembra 1902.
G. kr. oskrtništvo gozdnih uradov.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi BaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališce nirnberikega ta drobnega blaga ter tkanin, preje in niti].
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČESE
za krojače in čevljarje.
Svetinjiee. — Rožni venei. — Masne knjižice.
lišna obuvala za ysb letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in Melje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih, ter na deželi.-   2    35—8
privfl.
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici
na Travnik« it. 5.
-fl
Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-gara, pieraet laslink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni. da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   3 do   9 let K   2-40  in više >          »       .       ,    9   ,   15  ,   ,   8-50      ,
¦          n       »       >   15 dalje  .  . , 15*—      ,
vrhne suknje vsake mode.....„ 24-—      ,
,          ,    za Castito duhovščino   , 28-—      ,
3 metre 20 cm                  »
črnega ali modrega kamgarna za snažno obleko, j primerno za vsakega ženina samo za gld. 4*50. Pošilja se po povzetju. Kar ne ugaja, se sprejme nazaj.
Razprodaja dežnikov!
Kormin-Nabrežlna in obratno.
Kraji nad Trstom in pod KormUtom kažejo zveze te proge z onimi od Nabrežine naprej in v Italiji.
»»»raSf«
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. doc. 1901. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po 47»%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 57,$, na varščino ali zastavo 6%, na menice Q%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%,
Stanja 31. dec. 1901.(v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20K=158.640. —Hranilne vloge 1,318.965. —Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar, se dajejo le zadružnikom.
- Posojila
m
OOT^^^^^raOOTOTOPOiOTroO^^l^Ol
l^arol prašSK,
pekovski mojster in sladčiear v Gorlel na Kornu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Naznanilo.
Z ozirom na to, da se je preselila c. kr. okrajna in okrožna sod-nija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno
„Pri zlatem Mu" (pri Lizi)
v Kapucinski ulici
katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove.
Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo pripo.oča udani
Ivan Katnik, lastnik.
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna už igalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigaKce
¦»- Apollo-m
Anton Pečenko
Vrtna uli<:a 8 - GORICA  -   Via (Jiardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železni«} na vse kraje avstro - ogeske monarhije v Hodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzoree.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Dobre ure in po eeni!
s 3-letnim pismenim jamstvom
razpošilja na zasebnike
prta tovarna ur t Mosta (Mi)
Hanns Konrad,
lan «t« iUIbIu — Mast (ČeSko).
Dobra ura Rem. iznikjjafl.3'75;
srebrna ara Bem. fl. 5-80; srebrna
verižica fl. 1*20; budilnik iz nikfia
fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c, kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — HnstreTMi cenik za; tonjt
Podpisani priporoča slavnem« občinstvu v Gorici irt na deželi, svojo                                   |
prodajalmeo jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz K jdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevee, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drago v to stroko spadajoče blago- Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v SemeniSki ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
/.eta 1881. v Gorici ustavljena tvrdka
E.niesmjtoMci3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoCa preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene petrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Naznanjamo vsem veičakom, častnikom, poštnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli
edino razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure zlatega - elektro • pla-que, »sestav glas-hotte*. Te ure imajo protimagnetiSne pre-ciziski urni stroj, so najnatanCneje regulirane in preskužene in dajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s !4-karaL zlatom, tako, <Ja je podoben čistemu zlatu, in veSčaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Gena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zla-tega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3- _ 5-_ in 8 — K Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.
Naročbe je pošiljati na Razpošiljanj« ur „Chrafios Bescl" (ivlea). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot.
Čistilna voda  * *  *
j» t „Reale"
iz vrelcev Mathias, lastnina
Henrika Mattonija v Budimpešti
je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje Čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom.
Zaloga za Gorico:
Lekarna G. B. Pontoni.