64. ät^v. V OELJU, tcrek 25, ma ja 8920. Poštiiina plačana v gotovini. LETO , Ixhaja vtak tor*k, dotrtex in •oboto. - Cena i Za cdö leto 80 K za pol leta 40 kron, za Cetrt Ida 20 K* m 1.mesec 7 kron. Poaamezna «Uvilka «tana I krono. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja •• no tnoremo ozirati. Narečnikf naj pošljjajo naročnino po poštni nakaznid. Reklatnacije glede lista so poštnine proste. Ne- frankJrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. llrednlAtvo in uprawnl&tvo sc nahaja v Zvezni tlskarni v Celju, •frossmajerjeva uiica «t. 8. Oglasi se računajo po porabljenem •rostoru in slcer: za navadne oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, na manila občnih rborov, naznanila o ¦nrti, zahvale itd. K I-2O od 1 mm, »»Veklamne notice med tetetom 5 K •d vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 1% K. Pri večkratnih objavah popiat Rokoplsi se ne vračajo. Telefon it 65, IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. EQH 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Konec snasilju! Cel'e, -M ma ja. Najo.v(.!uliiejšo straiikarsko straho- vlado, kakor si je ostudnejše skoro n! inogoee predoeiti, jc pod bivso Protic- Koroščevo vlado uvcdel na Slovenskem dr. Brejc s svojimi poverieniki Remcem in Vejstovškom. Za vsako dejanje P3rej- cevo jc bil nierodajen izkljneiio Ic klcn- kalnostcankarski interes. vklitib Icmi«. da »Slovenec« ncprcstaiio povdarja, da so /.a nic-ffovo straiiko mcroda.ini nc stran- karski intcrcsi, ampak »vcliki vidiki dr- žavnih potreb«. Po.i>ledati pa jc treba sa- nio nckaterc sliičajc. da sc vsakomur v pravi luči pokažejo ti vidiki državnih po- trcb. V neštciih občinah jc Breie d-d od- staviti zupane in gerente in gerentslce so- svcie saiiio zato, kcr niso bili ti niozjc iz vrste ujegove strauke. Povsod !c nasta- vil mi ta liicsUi ljudi iz vrsl svojc strait- !.e, brez ozira na U\ all ic to želja wciüe prcbivalstva v dotičnih krajih ali nc. Tako jc v Mariboni, v niestu, kjer uiniajo klcrikalci racimiti niti na desetino Slasov, postavil zagrizenega šuSteršijan- ca dr. Leskovarja za tferenta ill klerikal- no vcCino v sosvet. V /srkovdfi pri .Vwuv born je dal odstaviti župana. zavednega. Slovenea, ki pa je xliicajno naprednjak, in ,ua nadoniestil z ^erentom - nvmskir- tarjcni. V tr.uu St. Lenart v Slov. tforicali jc odstavil jjerenla nadučitclja Kopiča in sosvet tcr nastavil kot tferenla klerikal- netfa advokata in klcrikalni sosvet. Takih i)i podobniji sinčiijfv Jc na stotine P<> Ol-I! Sloveniji. Ko je iinel öi\ Zerjav vodstvo ucžcl- v.v vlade v rokali, so tndi priliajali k nje- r.iu od raznih strani, nal hi tiiintam odsta- vil klerikalne župane in Kcrcnte. On pa sc /: vso odlocnostjo iz.iavil. da to storilc. uko so mu slcdc vsaUtcrcffa doprincso tlokazi, da postopa kot funkcijonar občini ali državi v škodo. In teffa načela sc |c tiidi doslcdno držal tcr mu tudi klerikalnl Jisti v tern pojjledu niso mo^li hohenesu slučaja nasilnosti in strankarskc zlorabe očitati. Pa porcce kdo: Ootovo ima tndi (\v. Hrejc v vseh gori navedenih shičajili do- kazc v rokali, da so kaj za.c:rcsilj in Jc irnel povoil sprcmembe izvrSiti. Nai |)ri- tlejo kJerikalui listi z vsemi clokazi Jin i'iiH. Izkazalo se bo vse kot ničevo. \sc l.ot priprosta klcrikaliia lopovščina, kot najvccja pristranost in strahovlada, ka- kor je niti ^nštcršičova doba ni za.ü,"rc- šjln. •Mi naj iKiStevamo šc nadaljne zlorn- hc- nradiie oblasti pri prcmesčanjih ra?:- nih neliubil) uradnikov. ali naj «ovorinin o skandaloznem izkoriščanju političnc.en Milan SkrbinSck: Celjsko mestno glertaiišče. Prernasali si?io /nnaniega sovražnl- ka, ki nam jc v našem kultiiriicm pohodn povsod zastopal pot, priborili smo si ;ia vseh poljih svojc. pravicc, ki gredo vsa- •koirmr v lastni hiši, in tako se je zgodilo, da je zazvenela končno z odra eeljskeffa mcstncica glcdališča — slovenska besc- da. Ali, kakor v vseh vprašanjih procvita naše inladc države, ic tudi na poljn naSc- kra kulturiicga naprodovanja vse poino notranjih sovražnikov, ki jili je trcba 5c prcmajrati. Takšcn notranii sovražnik jc tlKÜ Politjeno-strankarski boj, ki nc osta- "cfV svojiii nicjah. temvcč zanaša svo) 0Jni hrup tudi v tihi brain.....nmetnostl! '^i'idno poscča celjsko obeinstvo '^dstavc v našcin Tali.iinctn hramu, In tfodilo Sc j^ za,jnjič celo. kar sc nikdar ^oprej,,— gledaliscc je bilo tndi pri rc- ^Yy/'l ki sc jc vr.šila ravno tako, kakor °M'aj dan prej premiicia, na dtlavnik, •nalodane — razprodano. In to ob priliki vDrizorjtve dramnričnejva dela. ki ic po sv'i»ji simboliki povprečneimi obeinstvu e težko razmnljivo. In zgodilo se bo tudi prvje v Celju, da sc bo moRla cna in ista '^'"U vprizoriti vec ko dvakrat. Takf) da lee bi bilo vse prav in zelo 1l;po. Lepo bi bilo, «Icdati to obcinstvo, ' I'oscca predstnve v mestnem nlodaliS- luM.^/.iu: /- likiiienJLin zbornvalno svobo- Jc, katero nam je sc ie skoraj po.preteku meseca dni moraia vrniti cciitralna vla- da na predlo.^ deniokratskih niinistrcv? in mi riisj se dalje inirno trpinio, Ofa bosta srnela Hrejc in Remcc po Sloven- skem Kospodariti po svoji mili volji? JVli naj sc dalle prenaSLuno ujuno brezvest- nost. brezobzirnost in ncsrainnost? Od uove koncuitracijske vladc v ßco.^radi; niijno zahtcvamo remedurc. zahicvanio Pa nidi preiskavo vseh iiasilj in vseh kri- vic, ki jih jc izvrSila konipanija Breje- Rcniec. Zalitevamo zadoseenje za skan- ilal. da so se uaprednim clcmcntoin prc- povedala eelo zborovanja z z^oli ^cspo- darskirn znacajetn, klerikalci pa so smeTi pod firnio Orlov dclati politiko. Zahtcva- mo zadošeenja za vse strankarske orKi- ie, ki sta jih v dobj Prouo-Koroščeve aiT- ailnje iiManjala nn Slovenskcm ili'>sknrn Brcjc in K'eincc. Koneentracija v Bco«Tadn se ni iia- pravila zato, da se potfrnc plašč pozab- licuja čez klerikalue političnc lopovšeine. I'Jiti niora konee uasiliii. pravneniu čntii iiii.scK'a naroda pa se inora clati tndi /a- doščcnje za vsa zlodela klerikalne stra- liovlade v zaJnjili par mcsecili. uevrcdne svobodm .v;;i narnda \' deinokratski O.r- zavi. Ruska in francoska revolurija. Pra^ko »Ruskoje Djelo« priobčuje sledečo zanimivo razpravo angleškega zgodovinarja Aleksandra Ananta v listu »The New Russia*. Anologija zgodovinskih deistev je labko povscm zunanja, mogoče pa je tudi, da prihaja popolnoma iz enakili vzrokov. Usoda nngleškega krf.]ja Kr rola 1,, Ludovika XVI. in carja Nikolaja II. je zelo slična. Vse revolucije imajo nekaj sličnega na sebi, vendar se treba ozirati pri njih na čas in kraj dogodkov, na podnebje, narodnostne, kulturne in psihološke činjenice. Posebnost froncoske revolu- cije je bilanjena razprostranjenot in njen mednarodnj značaj. V tem se odükuje pred drugimi revolueijami, ki so irrele bolj meSan značaj. Svobodomir.leci ce- lega .sveta so pripravilr 1789 I. padec Bastilije in revolueija je s svoio živo propagando razburkala vso Evropo. Boljševiki pošiljajo I. 1920 svoje pam- flete, polne razredne mržnje, iz Moskve v Ameriko, Indijo in Australijo, beseda boljševik je danes po vsem svetu rav- no tako znana, kakor svoj čas beseda revolucijonar ali jakobinec. Ako ravno en; ali to obeinstvo nas zadovolji sanio po svoji mnotfoStevilno.sti, sestava nje- .uova pa ni tak.sna, da bi od.novarjalu no- vcniu duhu, ki vlada zdai v našem Talijf- nem hraniu, kier sc polagnjo prvi di:Scv- ni tcineljni kamni stalnemu .yledaliScu, svctišču umetnosti, ki :ramatično drnStvo« ie s tem. da se je odloeilo pripravljati tla za bodoee stalno poklicno Rledališčc v Ccljii. stopilo iz vrst strankarskih drnštev in se prelevilo tako v ono samo kulturno druStvo, ki je omogočilo, da je prevzel artistično vod- stvo našcffa Rledališča v rokc poklican človek, strokovnjak. in ki stremi za tem, Ja se s prihodnjo sezono angažira tudi čmi vcč poklicnih igralqev in igralk. — Predstavc, ki se vršc torci danes v celj- skem mestnem glcdališeu, stojc že v zna- »^njii __ stalncga «lcdališča. kiiltiirnega zavoda, kjer naj pomagajo uresničiti ii- nietniškc tcžnje, ki jih ima njegovo voa- stvo in kicr naj uživajo čisti plod teh te- zenj vsi, brez razlikc stanu, verskega In političnejca prepričanja. Ni šc onih sredstcv, da bi sc tnogM takoj anjiažirati igralci po poklicu, m mestno tfledališče jc tako navezano na sodelovanjc diletantov. Naravno je, da so kot prvi stopili na oder diletantje, ki si* se bili zbrali tekom proslih let okoli Mramatičnega društva«. ali nikdo se nc odklanja, ki bi bil zmožen in hotel sode- revolucijonarno diktaturo imenom one- ga razreda, ki je leta 1918 v Rusiji, kakor leta 1793 v Franciji tvoril manj- Sino. Montagnarji so ta razred nazivali sankilote, b'oljSeviki 'pa ga imenujejo proletariat, v bistvu sta pa oba isto. 6.) Iz potrebe nove vlade ustano- vili so nove upravne organe. Na Fran- coskem so bili to jakobinski klubi, „comites de surveillance" in drugi, vsem na čelu pa je stal odbor za javno varnost. V Rusiji so sovjeti pod- rejeni vseruskemu sovjetu. Najmočnej- ša. oblast pa vkljub temu ni mogla uveljaviti novega ekonomskega polo- žaja. Skrajna nesigurnost, brezumno tiskanje bankoveev, vse to je privedlo konečno Ijudstvo do tega, da ni hotelo prodajati žita, priSlo je do rekvizicij, gladu, a nizka vrednost denarja vodila je do zvišanfa cen proizvodov. Ves ta teror v letu 1793 se je še povečal radi angleške blokade l. 1704 ter se je ponovil v Rusiji 1. 1919. Razun tega so boljševiki povečali pogreške konventa s socijalizacijo in nacijonalizacijo ter s tem unicüi indu- strijo. V obeh slučajih je angle§ka b!o- kada povišala prometn: glad, v obeh slučajih so stradala mesta zato, ker so kmetie raje prikrivali žito nego da prodajajo isto za nepovoljne cene. 7.) Sankilotsko gospostvo in dik- tatura proletarijata dovedla sta do ineščanske vojske in vme§avanje Evrope tako v Franciji, kakor na Ruskem. An- gleška je tvorila duSo nasprotnikov montagnarcev, kakor boljSevfkov: An- gleška je podpirala Vandejce in naci- jonalni blök ruskih Vandejcev in ru- skih žirondistov pod poveljstvom Kol- čaka in Djenikina. Evropska koalieija je bila slaba, nedosledna, medtem ko je delovanje montagnarcev in boljSevikov v meSčan- ski vojski bilo dosledno in uporno. Montagnarci so uspostavili desorgani- zirano francosko vojsko, to so storili tudi boljševiki. Mornarica je bila na francoskem za mnogo let razrušena in bo tako tudi na Ruskem. Obenem s te- rorjem pa raste militarizem v obeh dr2avah in vojska se preporaja s pomoč- jo preostalih častnikov. Boljševiki se trudijo, da praktično izvedejo smoter francoske revolucije: princip ekonomske enakosti. V obeh slučajih se pojavljajo sporedno javni despotizem, teror, meščanska vojska, preganjanje svobode naziranja, razvija se nasilna propaganda in brezdanji en- tuzijazem. Jakobinci so hoteli izc-raz- niti Evropo monarhov in fevdalcev, bolj- ševiki pa gredo Se korak dalje in hočejo lovati, in naj si bo poteni rolitičen Peter ali Pavel! Ncrad govorim o politikt. ko govorim o sledalisču, ali izpodbiti hoeem enkrat za vsclej napačncmu naziranju o zdajSnjih predstavah v mcstneinu jjlcda- lišeu tla. in tako jc potrebno. da se lotrm vseffa, kar mi jc trcba", da pripravirr eisti umetnosti ncoviran pohod. Na rncstu artistične^a vodje iia.M.-.%<» mestnega gledaliSca stojim jaz in bom kot taksen sporazumno z »Dramaticnlm druStvom« pri izberi rcpertoana in sode- lujoeega cnscmbla (doklcr sem navczan še tudi na diletantskc moči) ne oziraicse na levo nli desno hodil sanio ono pot. KI nns bo vodiln vse skupaj. brcz ozira na socifalcn stalež, svetovni nazor in poIT- tično naziranje — vlšinam člste sledall- §ke umetnosti nasprotJ! V tem znaiucnju si moreto na našcm odru vstvarjajoč in pred zastorjem užl- vnjoč podati rokc pristaši razlionih poTI- tienih stronk, kcr pred visoko umetnos?- jo scm.samo človck, čigar 'dnSa hrencnJ no naivzvišenojScin, kar obstoi.i. no lefpoti! Pridiic turej in sodelnjte vm, m mc voljni! Pridite in uživajtc vsi. ki hočete duševnctfa nžitka! A predno sc odpTavite z dornn, odložitc politično snknjo. In prcdno prestopitc praff Talijincga hrama?- Strtn2. .,N OVA l> O Hi Ac 5tev. 64 streti bogastvo na celem svetu, izigra- vajoč siromake proti bogatašem. Ruska revolucija je nekako nadal- jevanje francoske revolucije; počela je tam, kjer je prva nehala in sicer z zahtevo po razdelitvi zemlje, kakor je to izumil leta 1795. Grachus Babeuf, vs]e4 češar ga je direktorlj 'odstranil. Po tern takem obstoji1 rried revolucija- ma 18. in 20. stoietja globoko notranja vez. Razllke. 1.) Prebivalstvo Francoske je štelo leta 1789 okrog 23 miljonov, a Ruska je imela leta 1917 okroglo 180 miljonov prebivalcev. PovrSine je imela Rusija 20—30 krat toliko ko Francoska, ako- ravno telefon, brzojav in vse druge tehnične iznajdbe skrajšujejo razsežnost in čas. 2.) Francozi so bili buržuji.medtem ko so Rusi—socijalisti. Marksisti sicer pravijo, da ta malenkost ničesar ne za- leže, ker po njihovi doktrini ne rešu- jejo zgodovinskih dogodkov ideje in ljudje, ampak gospodarski in razredni odnošaji. 3) FratKOska revolucija je nasta- la v mirnem času, medtem ko se je njen militarizem počel leta 1792, in so revolucijonarji sami napovedali vojno Evropi. Leta 1917 pa je počela revolucija v dobi, ko ie bila Rusija izmučena po največji vojni zgodovine in ko je imela v vojni več izgub kct katera druga država, ker je mobilizirala za to vojno 18 miljonov mož. 4.) Francoska revolucija je izjed- načila princip nacijonalnosti in domo- vine z občečlovečanskim principom. Francoz je v tern času bil prepričan, da jc opravičen in neodvisen clan vsega človečanstva. Boljševiki pa so nasprotno na osnovi Marksovega internacijonaliz- ma rušili idejo domovine z mislijo, da morajo s časom vspostaviti socijalistič- no domovino za proletariat na celem svetu. Ideje v 18. stoletju so bile sve- tovne in internacionalne, toda ko je pričela vojska I. 1792, znali so jako- binci vzbuditi v masah patrijotizem. Danton se je izkazal kot patriot in francoska revolucija je uspela. V Rusiji ni Kerenskijev in ves napor začasne vlade mogel zbuditi patrijotizrna v vojski, ker je ista bila radi doigotrajne vojne izmučena. Sedaj pa boIjSeviki odpravljajo vsako idejo o domovini kot nekak buržuazni predsodek. Antinacijonalni značaj boljševizma je glavna poteza, ki loči najbolj revolucijo 1. 1793 od re- voiucije 1. 1918 5.) Razlika sekažstudi pri izseljen- cih. Francoski izseljenci so odšli v Lon- don in Koblenz ter so prelivali kri kot zakieti sovražniki francoske revotucije za tnonarhistične ideje in katoličanstvo. Danton in Robespierre sta pravilno na- zivala Vandejce protirevolucijonarce. Boljševiki pa kot antinacijonalisti svo- jim protivnikom ne morejo predbaci- vati, da se borijo proti nacijonalizmu. Rusi so ie leta 1918 sestavili biok desnice in levice in se združili v Parizu, da rešiio domovino. Bodočnost bo po- kazala, kaj bo z boljševki. ki sedaj odbhajo idejo nacijonalizma. 6.) Leta 1792 se je evropska ko- alicija takoj vmešaia v notranje zade- ve Francije. Zavezniki so pa Rusi jo ho- teii I. 19.18 in 1919 uveriti, da se ne nameravajo vmežavati vnjeno notranjo poiitiko, vendar pa so zahtevali sklic konstituante in ustarcovo racijonalne vlade. Vendar je bilo eno in drugo vme- Savanje slabo, ker je bilo brez sisterna. Kaj lahko sklepamo iz sličnih in razltCnih vzrokov obeh revolucij? Na to naj odgovorijo evropski po- litiki, vendar jim svetuiemo, da oddajo popolno sodbo in se naj ne zadovoljijo samo s političnimi notami, ki so jih sestavili njihov. tainiki, svatovalci in dUetanti! Fcliiične vesii. Predstava vlade parlamcntu. Tutri 2':. tin. bo podala vlada parlamcntu svojo izjavo. v kateri ga bo po/.vala, da se pt»- sveti z vso vnemo skončanju važnih pieulog projjraimi Narodnega predstav- nStva. Finančni odbor in odbor za volit- vc priuicta takoj z Jclom. Finančui od- bor ie iniel nrvo sejo ic 22, tin. Razprav- ljal jc 0 dvanajstitiah. Državnozborske voJitve v oktobru. V Srbiii so razpisanc občinske vol'ttve za 22. avgust. Volilni red je izpopolnjen /, mmistrsko naredbo. Z ozirom na tc volit- ve in zlasti tudi radi preosnove občin \ Bosni, se volitve za konstituanto i"ie boi!i> mogle vršiti pred mesecem oktobrom O dctnisiji pokraiinskih vlad. Mini strski svet se jc due 21. tin. bavil s spre- niemnami pokrajinskih vlad. DavidoviCu se je naložilo, da uredi vsc potrebno, da se pokrajinske vlade čimprej prcosniije- jo. Obenem sta dobila Davidovič in cTr. Kukovcc nalo&\ da izdelata načrt za za- konsko prcdlogo 0 delu v naši državi. Demisija Ijubljanske vlade. Kakor l)()ioeaio iz Beograda. bo minister notra- njih del Ljnba Davidovie pozval setlajno pokrajinsko vlado za Slovcni.io, da od- stopi. Deinisija se pričakuje vsak čas. — Kakor se poroea, bo nova vlada sesfav- Ijeiia po beograjskein ključu. Nadejati sc je. da zasedejo poverjmištva trezni in iz- knscni možje, ki bodo sposobni upravlja- (i dcželo ncpristransko. Zborovalna svoboda. V ministrski seji due 21. tm. sc je sklenilo na predlog ministra Svetozara Pribieevica. da se ••azveliavi od pokrajinskih vlad v Slovc- tiiji in na Hrvatskcin izdana proposed. oz. omejitcv zborovain. Nenadoma k umil v Zagrebu vslecl kapi konzul poljske reijiiblike Unger. ki je imel te dni nastoi iti svoic messe, v Liiibljani. Vesti 0 poljsko-jisadžarski /vc/i, h kateri je zadnje ease Doročalo easopisje, demetira poljsko poslaništvo v Bcogratiu y. vso odločnostjo. Vesti o rumuiisko-poljski vojni kon- venclji proti sovjetski Rusiji. ki so zadnji Cas bile razširjene po ^asopisjti, odločim denientira rimnmsko poslauistvo v Beo- gradn. Take Jonescu, o katerem se je go- vorilo, da je šel v Varšavo sklepal kon- veacijo, sploh ni zapustil Bukarešte, am- pak vodi kot šcf demokratske stranKc agitacijo za paiiamenrame volitve, ki bodo 25. tm. Nov Halijaiiski kaUiiet ie seötavil Nitti sledeee: Predsedstvo in notranje posle prevzamc Nitii, zunanie stvari Scialoia. kolonije Ruin:, /aklad Schanzei, finance Nava, dela Teano, poljcdclstvo, Mieheli, industrijo Abbiatc, pravosodie F'alcioni, vojno Rodi'io. moniarico Cec- chi, pouk Torre, »odrcšene« pokrajiiu Lapegna, pošto Paratove. — V Klavnorn jc ostala Jtalija »stara znanka«. Iz Jugoslav, dem. strande Glavna seja načelstva JDS se vrSi danes 25. tm. v Ljubljani. O poli- tičnem položaju poroča minister dr. V. Kukovec. Krajevna organizacija JDS se je ustanovila v Sevnici ter se je izvolil začasni odbor. Okrožno organizacijo JDS je zastopal urednik V. Spindles. MARI60RSKE NOVICE. Zanimivo! «Jugoslavija« poroea, da je bila 19. tm. v mariborski frančiškansk; cerkvi poroka jugoslovesiskega eastnika z Mariboreanko, ki prav dobro razumc- slovenski. Poroka pa ie bila nemška. Ali se je kaj spremenilo? Dokler je bil dr. Pfeifer komisar v Mariboru, So sc klcrikalni listi dan na dan kar cedili n,i- rodnega radikalizma. Ce so zapazili na kakem zakotnem ali zasebnem straniSču nemški napis. so izbruhali kar par član- kov žvepla in ognja nad dr. Pfeiferjem. Upraviecno smo torej prieakovali vsaj od te strani velike metle klerikalnega gromovnika dr. Leskovarja. Potekajo pa tecliii iiK/.o meseci, pa 0 tci dr. Leskovar- jevi metli ui prav nie slišati, že manic vi- deii. Nasprc>tno, ravno pod dr. Leskovar- jem so začeli Nemei dvigati slave, po ulieah in zlasti izložbali dan na dan taste- jo dvojezični in celo samonemški napisi in t'.idi lepaki. Vsi nemški iiraduiki s Ku- nom vied so ostali, uobenciini Se dr. Les- kovar ni upal reči žal besede -- samo nad Slovcnca. ki je bil rned voino inter- niran kot srbofil in bil nato na fronti sTiirtno-Hevanio ranjen, jiaSesa kiilturne- gu delavca - - invalida dr. Lalui. se je upal naš novi komis.'ir. bivši šusteršičcv koiičipijent in ulcgov ožji priiatclj - vrc- či na cesto. Klcrikalni zurnalisti pod vod- stvom kaplnna in »p'usatelja« dr. Lenarda. I ki je v svoji narodni srboritosti še na I sjiirtiii postelji napadal glavarja Scliitm- i ka radi dozdeyiie narodnc nilačnosti — ! ii rodoljubi sedaj ue vidi.io vee nemžkih napisov, ne nemškili uradnikov, pae pa >o z divjim junažtvom lopnili po odstav- lifjicm kolegu dr. Lalut. Kaj sc je toraj i sprcJicenilo? Prav nie 11a bo Lie ''u narod- "o stvar, Ie naši klerikal.ei so se itnisoiiQ vrnili v blato dr. šušterši^ in dr. Lesko- var je pridobil koi^o nemških klijentov v svojo odvetniško nisavno! Pika. OEUSKE NOVlGfc- Minister dr. V. Kukovec se je v pon- deliek 24. tm. mudil \- Celjn. Danes zj«i- tiaj je odpotoval v Ljubljano, kjcr bo prc- gledal poslovanjcpovericništva za soci- jalno skrbstvo. Nocoj se ie odpeljal na/aj v lieograd. Mestno gledallšče. V soboto, dne29. ma]a sc na vsestransko željo igra trsijic — pri zni/anili cenah — Cankarjeva fai- sa v treli dejanjih »Poliuisanjie v doliifi šeiitflorjanski«. Zaeetek ob 20. wri. Iz sodne shižbe. Avskultaiitoin je iiiienovaii pravni praktikant g. .'os. Hn- bernik v Cclju. Iz davene služba. (i. Rafael Dolin- šek, predstojiiik daveuefta urada v Celju, ie poinaknjen v 7. eiuovi.'i razred. Iz policijske služhc. Policiiski kanc list pri polic. oddelku okraj. glavarstva v Celju g. Jos. Strmšek ie imenovan poli cijskiin oficijalojn. Da se mu velika krivica KoUi, se prl- tožuje zagrizeni nemški nacijonalec zdravnik dr. Gollitscli, ivcr smo pribili njegovo nesrarnnost. ua pošilja slovenski občini nemške zdravniške prijave. All dr. 'Jollitscliii ni znanc, da nase slovetiskc )bčine se \ stari Avstri.ii niso bile dolzut sprejeinati nemskili vlog, kaino-ii danes \ svobodni narodni dr/avi?! Pravilno v/cto, je postopanje dr. (iollitschn naj- oredrzncjše izzivanje. kakoršnega je zinožen !e človek di. UollitscIiLVe nem- ške nadntosti in neslrpiiosli. To si naj t7r. rrcliitsel; zaponmi! II. Porotno zasedanje v Celju due 7, junija 1920. (linenik porotnikov): Franc Pikl. hotelir, Ootovlje; Rudolf Qorccan, posestnik, Klanc; Ivan Mastnak, krojae, Celje; Blaž Sodin, veleposestnik, Bukov- žlak; Franc Kodre, posestnik. Vransko; Franc Povalej. posestnik. Sv. Primož; Franc Rotovnik. posestnik. Slov. (ira- dec; Rajmund Lipavc, posestnik. Lem- berg; Franc Kocipcr. •občinski t;ijnik, Vojnik; Franc Melausek. posestnik, Ve- lenje; Franc Grilcc. posestnik. (iaberje; Franc Štefančič, posestnik. Podlog; Vin- cene Musi, posestnik, Cepljc; Jožef Švent posestnik, Klanc: Toniaž Kreiizi- ger, krčmar, Rogatec; Jožef Sporn, krč- mar. Rogatcc; Ivan Nachbcrger, posest- nik, Ložnica; Anton Slomšek, posestnik, Ciorieica; Martin (Jtiček, trgovec, Skrni- ce: Jožef Dobovičnik. posestnik, Klanc; Ignac Potočnik, posestnik, Vcrpete; Vin- ko Kveder, posestnik, Žalec; Martin Ko- vac, posestnik, /?alec; Franc (iaber, po- st stnik. Lokrovec; Karl Kunier, posest- nik, Kapla; Adolf Zottl, trgovec, Vojnik: Ivan Karčinik, posestnik, Novavas: Ant. Fidler, possetnik, Lemberg; Matija Po- hajac, posestnik, Hrenova: Alojz Rataj. posestnik, Bezovje; Alojz Oobec, posest- nik, Novacerkfv; Rudolf Stermecki. tr- govee, Celje: Jožef Barth, posestnik, St. Janž: Jožef Pompe, posestnik, Lahov- Kraben: Jurij Oorišek, posestnik, Sv. Pankrae: Ivan Kramer, trgovec. Trbov- lje. Dopolnilni porotniki: Anton Zupančič, kancelist, Celje; Franc Oset. posestnik, Dršinjavas: Anton Majccn, posestnik, $marjeta: Franc Kind, posestnik, St. Jur ob juž. žel.: Matija Bcnčan. kniigovodja. Lava; Alojz Žribar, posestnik. Sv. Peter v Sav. do!.; Martin Razboršek, posest- nik, Ariavas; Matija Krajnc. mesar, Ža- lec: Franc Soler, posestnik. Bezovje. DNEVNE MOViCE, Kaj bo z občinsklm vollJnim re- dom? Nekateri listi sc prinesli vest, da bodo demokratski ministri skusiü doseči preklic od repp.nta že podpisa- nega občinsksga volilne^a reda, ki so si ga klerikalci prikrojiü po svojo in v zadnjem hipu dobili zani še podpis regenta. To sevedu ne odgovarja res- nici. Voülni red jt1 podpir.au in je njegov preklic izkljufrn. Pa Jugoslaviji in njo- iiih odiiosajih. — Bilo bi želeti. da so tudi pri nas odzoverno tej bratski pozornostl ter vstanovinio povsod, kjer" 1c mo/.no, češke jezikovne tečajc. da so eimboli zbli- žamo. gospodarsko in politieno z brati Čehoslovaki. Na naši yladi je, da se s tern vprašanjeni Intetizivtio bavi. OOPISI. Zidarski mojstri in fušarstvo! (Tz kroftov saniostojnih dolavskih mojstrov.) Vsaka obrt se laž.ic dobi kakor konccsijla stavbeno obrti; ravno pri to.i obrti so nc pripozna nobona olajšava tor se morajo vse doloebe uatančno izpolniti. A kljub tomuje ta zvišona obrt najboi.i postav- ljena v kot, kakor obrt kakšnega potujo- čega postopaea. Splošno se prcbivalstvo poslužnjo šušmarjev, katerih vse polno mrgoli povsod v Celju in okrog Celja. prebivalstvo zaupa šušmarjein ,zidarski mojstri seveda, z absolvirano obrtno so- lo in državno skušnjo ne vcdo uie. Zidar- ski mojstri so npravičeni raeiiniti ?A)"'<> do 45% doklade, a Co mojster račtini 20% za bohnSko blagajno, obratuc stroške, za zavarovalnino proti nezgodam. za obrt- ne davke in za nadzorstvo. torej 20% k delavskim plačain, se Ijudje eudijo, ga imajo za odoruha. za nobodigatreba, ra- čune pošiliajo v cenzure itd., pri lem pa ne vidijo tistih, kateri delajo oderuško s 100% do L00% in So vcč dobička. Vsak zidarski mojster jc hodil v državno obrt- no solo vsak je moral prcstati 8-dnevno oziroma H-dnevno proizkušnjo pri dr- žavni oblasti, vsak mora delavce zava- rovati pri bolniški blagajni, pri zavaro- valnici proti nezgodain, vsak ima obilo davkov plačcvati in dniKih obratnili sfro- škov, in če raeimi 20% doklade za vse lo, stori največji zločin. ocnziiriraio se inn račuiii, i" zidarski mojster, kateri skrbi /a pravo stavbonoga reda, je takorekoč nebodigatroba v čioveški družbi. Vsakdo vč, kje je gostilna. pekarna .mesarija itd.. samo zidarskejca mojstra ne pozna kot clana človeštva. .-- Zidarski mojstri, vsl brez izieme, bodini osložni. zatira.imo fu- Sarstvo dclajmo ovadbe orožnikom naj politična oblast zapove in jih poduči, da ie prestopek obrtne^a reda tudi zlocin, orožniki so naj proti ovadbam zidarskili mojstrov dostojno obnašajo. in naj ne iz- ražalo besed, katore sc še tukaj inifciio- vati ne smejo, orožniki naj mislijo, da so oni od davkoplačcvalcev plačani, torej tudi od zidarskih mojstrov. in pa dč* zi- darski mojstri niso od orožuika odvisnl; orožništvo mora vsako tako ovadbo na- tančno postavnim potom izneliati nika- kor pa ne fušarjem izkazovati simpatijc, aii iim celo obljubovati, da jim pomas;a1o do stavbenih koncesij. — Zidarski moj- stri, v kratkem bomo šli v uiubljano K ustanovitvi Zadruge zidarskih mojstrov; tarn bomo odločno zahtcvali od vlade, da naše zahtcvc upoStcva v polnem obsegu; ugotovi se naj zakon, da se fušarstvo po- polncma zatre. koncesije po § (> Popolno- ina odpravijo, nobena olaišava ne dopu- sti, fuj>arii se najstrožjc po zakonu ka- ;:jmjejo, spostavi se naj za*kon, da bo vs^k Kospodar, kateri Sušmar.ia sprejmc, kaznovan s kaznijo, katera zna^a 100'^ več, kakor bi znašal proraeun po fufiarlu nanravljenoKa dela. — Zidarski mojstrl, orRaniziraite se, pokažite prebivalstvn, ^a ste tudi vi jugoslovanski drzavlj.ini, da tudi vi imate vsaj iste pravicc kakor druc:i, pokažite. da je vaš poklic prevzvi- 5eii poklic. da je va§e delo strokovno iz- obrazbe, ter vaš stan edino lc sola in zo- pet S*)la, da 2 vašim strokovnim znanjcm stc \r\ Sc bodete premnoKo koristili člo- veski družbi. — Zidarski mojstri pa od- ločno skupno zalitevajmo, da politična oblast naše prošnje usHši. orožnikom w- kaže, vse šusmarje postavno zaslcdovati, pravione in resničnc ovadbe politicnemu oblastvu oddati, in da sc orožniki proli ovaditeljem, zidarskim mojstrom, vedejo vsaj tako, kakor zahteva orožniški red ; oblastva se pa naprosijo. da vse šušmai- je najstrožje prciščcjo. v dvomljivih slu- Cajih pokličejo price, ker v nasprotnem slučajii damo tudi mi vsi lahko koncesij- ske listine nazaj ter se upreino davkoin, bolniski blagajni in zavarovalnici proti nezgodam. Upaiuo da bodo oblasti naše prošnje v polnem obsegu upoštevale. ¦- 'riden za vse, zidarski mojster. Zä. Polskava. Tu sc ie 10. !m. vršilo okiajno zborovauie. ober.em Tiajni^ki jz- \\.{ iičitcljskcga drustva iz slovc.njebii-tri- škega oktaja ob jako častni udtležbi uči- te'jstva. Kot gostc smo videli poslanca Voglarja z gospo, dr. Reismana, dr. PuC- nika in sj vec dmgili. Zbor je pozdravil v imenu občine gerun g. Kranjek. Prcd /borovaujom je uc'iteljski zbor prt-d solo, (/krašeno z narodno troboinico in ze!e- iijom, lepo zapei veO pesmi. Zborovanje je vodil predsednik g. nadueitelj Sabati, iiioz, ki ie kijub 4.> s'tizbenim letom so vedno oil in svež. Podal .ie uvodoma zgo- clovino uoiteliskili zbo-ovani na (:or. J>oljskavi, kamor je ueitelistvo zavoljo krasne lege kraja vedno rado poletelo. l\> precitanjii zapisnika zadnjega občne- g:i zbora je uiodnik Spindle:1 iz Celja predaval o razvoju oasuikarxtva, zlasti jugoslovanskega, ter n pomenu Casnikay- stva za narod in uloveštvo. Izvršila se je še volitev delcgatov z.i zbor Zaveze v Cclju in so se pretresla Se nckatera dru- ga doinača vprašauja, nakar so je vrSil skiipen obed v vaski gostilni; po obedii se je razvila živnima volja, Petje in na- govori. Preživeli smo v tovariški družbi vcscl dan. naj bi itin sledilo še veliko er.akih! Sv. Juri ob Ščavnici. V »Domovini«-« si. 35 z due 24. marea 1^20 ie obiavljcn ueopravičeii napad na a. pojtaiji» Ivana Kreft-a. Napad izvira zgol] iz osebne mižnje. Kdor po/na gc»spoda Kreft-a in je imel priliko biti v niegovi družbi. jca pozna gotovo kot narodnega »no/a in do- brega .lugoslovana. Dopisnik pravi med dniRim. da jc bil Kospod Krci:. ko je shi- žil med vojno kot računski podtastnik v bolnici v Radgoni. v intimni zvezi s ta- kratnim vodjem bolniee, zloglasnim dr. Kamnikaricni. Ctidno je. da pozablja 1)1- sec še omeniti, kako je prislo do toga, da jc dr. Kamnikar denunciral gospoda Krefta v Graden pri vojaški oblasti radi njegove narodne zavednosti? Zakaj pi- see še no otnenja, koliko naših fantov je še danes gospodu Kreftu bvaležnili za njeRov trud. da so prišli vsled njegovega posredo\unia med vofsko v svojo doma- čo bolnico v Radffono? Ali ni dopisnik nikdar slišal, kako so naši fanti prepeva- li v bolnici z g. Kreftom vred siovenske narodne pesmiV Koliko naših fantov se še danes zalivaljuj'j g. Kreftu za n.iegov trud in skrb, katero je gojil do njih, ko so ležali z razstroljeniini udi v bolnici. Ali dopisnik :ic ve, da je dr. Kamnikar Krel- ta prepovedal govoriti z našimi i'anti v bolnici slovenski jezik, tor prepevati sio- venske pesmi? G. Krett sc pa ni držal nikdar te prepovcdi. Napadu na g Kreita odloeno zavračamo, ker g;i poznanu; kot narodno-zaviN'ne.ga Slovene.-!, kj sc. ie kot tak ka^al vsikda-. tudi pod starim avstriiskim režimom. TRGOVINA. OBRT IN NA- RODNQ GOSPODARSTVO .IDS za revizijo pristojbin uvoza in izvoza. Načolstvo .IDS je v svoji seji due 18. tm. skleniio podvzeti odločne kora- kc, da sc popravi oz. prepreči Skoda, ki jo je narodnemu gospodarstvu prizadc- |ala Protic-Koroščcva vlada z nvcdbo raznili taksnih pristojbin in z zvisaniem poštarine. Tudi sc bo zahtcvaia odprava izvozne carinc ha vino, sadje in one predmete. ki jili pridelamo v izobilju in s katerimi bo trcba nastopiti na inozem- skm tržiscih. Akcija so bo raztezala tudf na Uiksuzne predmete, ker jc med njiml navedenega mnogo blaga. ki spada k vsakdauji potrebi. Jugoslovanski zadru/ni kougres. Ka- kor smo že kratko poročali. vrSi sc dne \2., 13. in 14. junija tl. v Zagrebu kongres jugosiovnnskih zadrug. Na kongresu bo zastopano vse kmetijsko zadružništvo Iz ecle Jugoslavije. Na dnevucui r-dii so vpmSarija uajvečjc važnosti za r-»?f kmetijstvo in gospodarstvo v obce. Gospodarsk) prjmanjkljai v lröüa. Proračuii občine Trst za Jcto 19^0 znaSa 01,549.221 lir dohodkov in 87.872.600 lir izdatkov, primanjkljaja je torej ogromna svota 26,323.379 lir. Za pokritje tega znc- ska se zvišajo vse naklade in siccr im davke. stanovanja, voine dobičkc, prt- rastkc na vrcdnosti. tantieme, papirje, tr- govino. obrt. predmete razkošja. glaso- virk itd. Nov drobiž latinske dejiarne zvczc. »II Lavoratore della Sera« javlja iz Turi- na: Dcnarna konferenca latinske zveze, kateri pripadajo Praneija, Belgija, Italila, Svica in Orška, je sklenila. da bodo iuic- novaiio države kovalo novce iz aluminl- ja in brona po 50 cent.. 1 in 2 liri. Novi drobiž bo izglcdal kot zlato. vendar bo veliko lažji. V promct bo prišel denar v 3 uicsccih. Delniska di'uzba za sladkorno indu- strljo v ÖFjtiku je imela v lctu 191') ciste- ga dobieka 1,499.605 K 09 v. Kriza v švicarski urarski industiiji. V.m\ naivažncjšiii švicarskih industrijskih pauog, švicarska urarska industrija, ki se je razvila iz doirmče obrti in ki si je o- nianila do danes svoi znača.i po nekate- rili delili Žviee, prišla je v težko id ne- varno krizo, radi visoke šviearske valii- te. Kdor bi si hotel danes nabaviti Svicar- sko uro znamke »Schaffhauseiw aii »licrn«. potrcboval bi za to vse sveje premoženje. Posledica je seveda ta, da se švicarske urc, ki so jih prej tako iskali, sedaj več ne kupujejo, ker so predragc, vsled Cesar je cela urarska industrija ogrožena v svojem obstoju. Nov premogovnik so izsledili blizu Sinja v Ualmaciji. Ena žila je 2 tnetra de- bela, druga plast pa meri 12 metrov in se razteza od Sinja do Trilja. t. j. približno 10 kilometrov v daljavi. Premog je dobre kakovosti in obeta mnogo dobička in go- spodarskega procvita no Ie za Sinj, am- pak tudi za ostalo Dalmacijo. Propaganda za 10-urni dtlavnik v Svici. Bogata Svica stoji pred razrešit- vo vprašanja o prehodu iz 8-urnega v 10-urni delavnik. Po eeli republiki se de- la za to siner velika propaganda. »Neue Züricher Zeitung« prinaša sledečih dcset zapovcdi: 10-urni delavnik bo reguliral gospodarsko življenje; 10-urni delavnik nam bo dal vse produkte. ki nam manj- kajo; 10-urni delavnik bo uničil draginjo in povzročil padanje cen; 10-urni delav- nik odstranil bo vse težave, na katcrih danes trpimo; 10-urni delavnik bo vspo- stavil Fiuancijelno ravnotežje; 10-urni de- lavnik v oboe nam bo prinesel veselje do dela; 10-urni delavnik nam bo vrnil zdravie in blagostanje; 10-urni delavnik nam bo vrnil mir; 10-urni delavnik nam bo pomagal, da odpravimo socijalni ne- sporazum; 10-urni delavnik nas reSi bolj- ševizma! RazSirjcnjc poljedelstva na Ruskem. J^uski sovjet je po svojih Ijiidskili komi- sariiJ] izdal dekret, da se bodo vsa zem- ljiSča oziroma vse ujive. ki dosedaj niso obdclane. oziroma, ki se leta 1920 iz ka- kegakoli vzroka ne bodo obdelale, pri- števala državnemu fondu ter bodo obde- lana na državne stroške. Zetev bo pre- vzela prehranjevalna komisija ter bo iz- ročila isto v prvi vrsti tovarniSkim de- la vcem. Zadnja po^očiBa, Nov nac'elntk v ministrstvu za konstituanto. , Beograd, 24. rnaja. Dosedajni na- celnik pisarne ministrskegra predsed- nika Andra Dimič je imenovan za na- celnika v ministrstvu za konstituanto. Na njegovo dosedanje »nesto pride Dra- gotin Gojič in za tajnika dosedanji po- slaniški tajnik v Londonu Nastas llič. Sekvestr! razveijavlien!. Beograd, 24. maja. Ministrstvo za trgövino in industrijo je skleniio raz- veljaviti po 3. novembru 1918 razgla- šenc odrejene sekvestre nad lastnino, pravicami in interesi državljanov ne- prijateljskih držav na onem ozemlju bivše Avstroogrske, ki pripada Jugo- slaviji. Sekvestri' se rarrveljpvljajo tudi pred ratifikacijo mirovtie pögodbe, toda Ie sub titulo juris, ako na tern intere- sirane osebe izjavijo, da ne zahtevajo ociškodnine in on. z ra/.veljavljenjem se- kvestrov nimajo vtroškov. Ri^veljav- Ijenje pa se n* nr.na^a na pravice in interese, kakor to predvltieva c!en 208 mirovne pogodbe. Za izboijäauje učiteljsk^ga pcložaja. Beograd, 24. maja. Minister pro- svete je upoSteva! ugovore učiteljs^va \ glede megovega na^ac'ovanja pri ure- aitvi drt\ginjskih doklad in je podvzel vse korake, da se nedostatki odpravijo. Za agrarno reformo v Bosni. Sarajevo, 24. maja. Po celi Bosni se vrše protestni shodi proti ukinjenju § 6. in 7. naredbe o agrarni reformi. Vse prebivalstvo zahteva, da ostane ta naredba neizpremenjena. Deschanel lahko ponesrečil. Pariz, 24. maja. Predsednik De- schanel je na vožnji v Montagris padel z vlaka; pri tern je dobil Ie labke po- Skodbe. Predsednik je brzojavil svoji soprogi v Elysee in Milierandru po- rnirliivo. Soproga in Miilerand sta se odpeljala k Deschanelu v Montagris. Nova Čehoslovaaka vlada. Praga, 24. maja. Predsednik Ma- saryk je sprejel predlog min. predsed- nika Tusarja o sestavi novega kabineta ter si pridržal kratek rok za odobritev končnoveljavnesestave. Ministrska lista izide v torek. Garnizije v Avstrijl. Dunaj, 24. maja. Ponedeljski listi pišejo, da bo imela Avstrija skupno 30 gamizij. Največje bodo na Dunaju po Stevilu 8300 mož, v Gradcu 2750 mož, v Lincu 1850 mož, v Celovcu 1150 mož, v Stockerau 1000 mož. NajmanjSe po- sadke bodo imela mesta Enns. Schxxaz in Radgona, vsaka pod 1000 mož. Dunajski nadžupan? Dunaj, 24. maja. Pondeljski listi prinašajo vest iz dobro poučenih du- najskih krogov, da se razmotriva vpra- §anje ustanovitve mesta dunajskega nadžupana, ki bi stal zunaj strank. Njegov delokrog bi bila Ie reprezen- tacija. Seton Watson pri Trumbiču. Beograd, 24. maja. Iz Pariza javljajo. da je minister za zunanje posle dr. Trumbič priredil obed na cast an gleškemu publicistu Mr. Seton Watsonu. Prosveta. Shakespeare I. Sen kresne nod. Pre- vel Oton ŽupanČlč 1920. Založila Tiskov- na zadruga v Ljubljani 8". 128 strani, ce- na 21 K. Po posti priporočeno 1 K več. Oton Zupančič se je lotil provajanja Sha- kespear-jevih dram, od katerih hoče pre- vesti največje in najvažnejše. Izda jih Ti- skovna zadruga v 10—12 knjigah. Prvi zvezck je pravkar izšel in prinaša dramo »Sen kresne noči«, kateri je napisal uvod in dodal vse potrebne oponibe vseučil. prof. Jak. Kelemina. Ni potrebno omenja- ti, da je Zupančičev prevod vzoren. Pa tudi oprema je jako lična in tiskana na jako dobrcm papirju. »Sen kresne noči« toplo priporočamo. Naroča se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Sodna ul. 6. Mala Pesmarica je dosedaj objavila sledeče moške zboro in četverospeve: i. D. ,/cnko: Sto eutiS; 2. I. pi. Zajc: Zrinj- sko-Frankopanka; 3. A. Hajdrih: Slabo svcča jc brlela; 4. Pod oknoni; 5. V slad- kih saujah; 6. Adrijansko moric. lzdaja drugih priliubljcnih moških zborov sledi. Pevska društva in pevci naj pridno seže- jo po oktisni in ceni izdaji; izvod stane Ie 1 K, 11 izvodov 10 K. Dobiva se Mala Pcsrnarica v Zvezni knjigarni. Marijin trg, Ljubljana. Jugoslavenska Obnova-NJiva, br. 12. Iz vsebine omenjamo aktualni članek dr. Truskega: Jugoslavija i njeni zadaci na zdravstvenem polju. Med beležkami najdemo zanimivo črtico r-Konrad Hecen- dorf u svetskom ratu«. Izložba jugoslovanskega uarodnesa veziva v New Yorku. V početku aprila tl. otvorila se je v Art-Clubu v New-Yor- ku izložba jugoslovanskega narodnega veziva. Med istim je vzbudilo posebno veliko pozornost vezivo hrvatskih se- •ljakinj iz «2enske Udruge za očuvanje in razširjanje hrvatske narodne umetno- sti in obrta v Zagrebu«. lzložbo je otvori- la kizarica Miss Malvina Hoffman. — O- tvarjajoč izložbo je govorila o kultiirnem stanju .lugoslovaiiov in o hrvatskih n- metnikih. katerih atelüe ie obiskala po- vodom svojega bivanja v Zagrebu, Nato je Mis Paskuale izrazila željo. dabi'taiz- ložba imela tudi praktično svrho, t. j., da se zainteresira široka ameriSka publika za tc proizvode jugoslovanskih žena ter predlagala, da se vezenine postavijo na trg in osnuje odbor, ki bo stopil v zvezo z »2ensko Udrugo* v Zagrebu. »PRIRODA« broj 5. izaSao je sa sll- jedečim, osobito zanimliivim sadr^ajem: P. S. Thompson, Runov, ovčarski pas. ^. K. Absolon. Macoha. naiveči ponor na svijetu u Moravskoj. - Dr. N. Fink, Sll- jepc životinje, kojima osobito obiluje nx- ša domovina. — Dr. O. Kučera. Zvjczda- no ncbo u lipriju 1920. — Pabirci. — Raz- Stran 4. »NOVA D O B A« Stev. 63, Registrov. kreditna in stavbena ladrugazom.iav. ss*ÄliBB Prešernova ul. 15 w **eiJM-M "LftSTNI DOM** <*i*u~i'»*«Vrri'»*\j~tVW'M>vrira^Ai>*u<~irrOj~inrrurrrr*i_rVLr»'L>rijnruijyi_ru-u-Jin_i*irwyin^rinn i-i nni-irnn nn n t n Sprejema hranilne vtoge in jih obre&tuje po g^W_O\ > 401 štiri od sfo ^^* |O# 156-24 Edina slovenska specijaina I trgovina z barvami in lakl. Agenlura In komi- sijsko podjetie. Iv. Terlež s Celje 447156-26 Nai^ociiM dom r~^ » —— — ¦»¦-»¦ »-w ¦»—-¦—"»—-i—i--!——-^ anil» 4 \t^\J W ¦•n^iif j\/1 Trgovina z lesom In drvnii I na drobno in debelo. Kupuje jamski In ostali les po najvišjih dnevnfh cenah. govori. — Uz sve poteškoče što biju sva- ko iztlavačko poduzeče. slijedi »Priroda« neuinorno svoj put prirodniačkoga pro- svjcčivanja naroda. Ne hi smielo biti ku- če, u kojoj se nc čita «Priroda«, djačeta, kojcmu nije »Priroda« naimiliji druc: 1 pratilac. Preplata je 30 K, za djake i uči- telje 20 K, a članarina hrv. prirodoslov- noga društva, koie izdaje uz »Prirodu« još druga vrijedna prirodniaeka izdanja, ic 40 K. Salje se »Prirodi«. Demetrova ul. 1, Zagreb. Ne morale spafti? Niti dciati? Imate nervozne bolečine? Občutek zado- voljstva dopiinese Vam Felierjev pravi Elza-fluid, 6 dvojnatih a!i 2 veliki spe- cijalni stekletiici 26 K. Topfte *ta počaeni prebavi? Zaprtju? To z!o se odftrani s pravimi Fellerjevimi Elza krogljicami 6 škatljic 18 K. Želodec okrppčujoča švedska tinktura, steklenica 15 K. - Beia batistna ohleka za 10—12 letr.o dekle, perilo, kratke nogavice in sandale za 3—5 letnega fanta in nekaj beiih platnenih klobuč- kov" za otroke se dobi pri Kovač, 707 Kralja Petra c. 16, 111. nadstr. l V najem se da travnik v bližini kolodvora Grobelno. Isti meri 10 oralov in se sme pričakovati od sedanje košnje približno 220 met. storov mrve. Na travniku se nahajajoča uta, zadostna za shrambo celega prldi'lka, je najemniku na razpolstgo. Ponudbe se naj stavijo na gospo Marijo Kartin, v St. Jurju ob juž. 2el. 709 1 Suäilnioa za hmelj skoro nova se proda. ynraSa se pri Anton Blatniku, Poljče pri Braslov^ah. • 708 1 Kupim trl prasce 3- 5 mescev stare. 710 1 Dr. Josip Sepnec. Soliden xel> poduradnik isčc sobo ev. s hrano. Cenjcni: ponudbe z navedbo ccnc se prosijo pod šilro „Soča" na upravništvo tega lists. 762 2-2 Proda se dobro ohranjen žakef. Vpraša se na Bre- gu St. 13 od 12.—2. ure. 682 Na prodaj je dobroohranjena Žaga s pol- nim jarmom (Vollgatter). Naslov povc uprav- ništvo „Nove Dobe". 676 4-3 Ivan Strelec tapetnik v Celjii, Samostinska ul. 2. Prevzame vsa tapetarska dela, kakor napravo žimnic, tapetniških mobilij itd. Popravila iz- vršuje točno in solidno. Točasno v zalogi 502 divani in otomasii. 50—8 &9~ Trgovina s Specerljo Ana Kolewcy Celje TO Gostllničarji ! Izletniki! ffi Ž krajnske klobase ^ g0 prvovrstne se dobe vsaki čas. H« 683 2-2 Prodam hi so z gostilno in vrtom ležečo v trgu ob Savi. Izve se pri gospodu Ivan Kunst-uy w Žalcu. 688 3-1 Stole, iimnicc, razno pohi&tvo in tapeä^i^ke izdelke ima v %Zl< fflariia Baumgartiw Gospoftkä u9ica 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. lu Rnunikar veletrgavina, Celje, priporoča špeceHjsko blago in vse wrste mineralnih voda na drobno Rim debelo. Franc Kramarv Ceiju Zaloga galanterijskega, norimberškeaa in modnega blaga, igrač ter kranjskih izdelkov na debelo in drobno. Velfka zaloga najboljših. stročnic in ciga- ¦¦ retrcega paplrja. == ¦ ¦¦¦¦ '318 50-13 Ios.Hqjc ===mehaw5k v Oei§u==g ' Pff-ešernova ul. 16 "" 1 Slav, občinstvu \z mesta in oko- lice vljudno naznanjam, da spre- jemam v popravüo šivalne in pis. sirojfe. r-^q. blagia|ns9 kolesa ter sploh vsa v stroko spadajoča dela. 690 3-2 V zalogi Imam vedno vsako- vrstna kolesa, francosko in an- gleško pneumaiikb tor vse druge potrebščine. Wazwanilo Slavnemu občinstvu \z mesta in oko- lice si usoiam vljudno nnznaniti, da pričnem v delavnici (lokal J. Rojca) Celje, Pfesernova ulioa 16 hišnih felefoeiuw in zYoncevi> Potrudi! se bodem z dobro izpeljavo ter solidnimi cenami cenjene naroč- nike vsestransko postreči. Kot za- četnik ter celjski roiak se slavnemu občinstvu kar najtopJeje priporočam. Leopold Inkret enutafaiep. 690 3-2 —^^----~~*~* Usianovljsno 8861. ^-^^-—<~*~+~ Movisad-Ujvidek 705 2-, äptritna raflnerlja, igan)arna sllvovKe, tropinovca in brinovca. Tovarna konjaka, Itkerjev, rnma in kisnega špirita. ______________________________^___________________________________________________________________________ --¦ ^ Oskrbništvo Lok a pri Zidanem mostu spreime usposobljeno samostojno in energično gospodinjo z daljšimi spričevali, ki je popol- noma vežča v reji perutnine ter govovi tudi nemško. Sprejme se tudi samski O»Krt>BiiH (Safav). Ponudbe z zahtevo plač naj se dopošljejo na zgornji naslov. 685 1 ¦-----------------------_g Oskrbništvo Loka ßrL=Zida^em=mo|tu sprejme takoj izuriene samske niapce za polfedeljslvo in gozdarstvo. Prehrana v oskrbnišivu, plača po doROvoru. Predstavijo se naj od j 26. maja naprej. Sprejetim se I povrnejo potni stroSki. 684 I I I Stavbeno In galan- i I teriisko R^eparstvo I * Ant. Joiia na«l. ' Franjo Dolzan ---------Celie--------- 26 Kralfa Velra cesla 8 nanprotl ..Beleua vola" 6b m Prevtcma via v slroho ipodaJoC« i H dolo, lxvrsitev toCna In Boltdua. I STJENICE i njihova legla poginu, ako upotrijebite UftRTIM steklenica 12- IWI^JrBHlra K }<0d zavoda M. Junker, Zagreb 706 1 Petrinjska ul. 3, 111. ^3--------- ef» m V goslilnl pri m Hopucinsiiein mostu LQ »e ločifo prislna l|u- W* M% tomerska In haloska (i& $M vlna. Vaakl dan sveže H> feBI pivo v sodčhlH. Topla fa pB4 in mrzla jedila vedno |cs gjR «a razpolago. « W34 Za oblate se prlporoCa |^O gH_ Ana Mtkuš. JtB i KOpfl SIU i Najboljša mineralna voda | Tempel ureiec, namizna voda Stypiaurelec, medicinal, uoda ! Donotshi yrelec, medicinalna I wda naimočneiše wrste. | Zastopstvavvsehvečjihme- | stih in krajih. Dobiva se v | vseh prodajalnah in restav- [ :-""; racijah. Pojasnila daje :-: \ Ravnateljstvo \ umMU Rogasha Slatina. 646 8 - 7 | I Amerikanske I od pefroleja I skupno z zaboji; | steklenice od | konjaka. 275 J Zaboje in stekie- E nice od kisle vode ku- I « puje po najvišjih cenah I W ml I CeSje, Glavni fry 8 I Kozličje » kože,» ovčf^, kozje» in vse druge kože kupi po najvi^Jih canah Malis Stoss!, Celje Kralia Petra ersta .^3. 598 10-9 Wlaks ikrojsnki mojstei* v CeBju Ca??harjeva ulica se priporoča za točno in so- lidno izvrSitev oblek za go- spode. 11 20 tail Jills priporoča cenj.gostom najboljSa domača vina ter vsak čas toplo »n iTirzlo kuhinjo. Za obilni obisk sc priporoča . 99104-38 A. KobeR. , ogiomno poSi- B Ijatev inanufak- ^ ture naravnost B& \ iz inozemstva je m I mejela «wrHka M I R.StBPmeclil I f vCel-u in S|cer ^^.__ volne.tiskanine, cefiija, ctamma, batista za ženskc o- blcke, sukna, kamgarna in hlaCevine za moSke obleke, belega in pisancga p!;itna zn perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še nmogo raznega druzega blaga, katero se prodaja zaradi nakupa v velikanskih množinali po čudovito nizkih cenah. Razen toga vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, pred- ¦ pasnikov, bluz, kril, Žcnskih, moskü'i ¦ in fantovskih oblek po zel© nizkih B cenah. čevlji, 2enski, mo§ki in otroSki ¦ I v velikanski izberi, pristno ročno dolo ¦ I lastnih čevljarjev. llustrovani cenik H | zastonj! Nadebelosamovl.nadstropju. ¦ Ilk Veietrflovina ¦ razpošjljalna ill III R. StermecKi ||| ISjCelje - Slovenija.$*y|