St 53. V! Gorici, v soboto dne 25. julija 1914 Te&tf XL1V. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4 uri popoldne. Stane na leto K 10*— V, lota"' \''?'\'4 $''&*"< lU.....» 2-5a Posamične številke stanejo .8 yin.4 Ka naročili bres doposlane naročnine se ne obiramo. Telefon št. 83. -Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrlč. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. tlnvavnlStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na J«vo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po-godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Somišljenikom. Težki in resni časi se obljubljajo na političnem obzorju, zato je naša dolžnost, da pravočasno uravnamo svojo pot in da uredimo svoje razmere. Posebno nujno je to sedaj, ko ne ščiti naših pravic in naših, teženj noben parlament, ko je v Avstriji gospodar države absolutizem. A ne samo, da ovira absolutizem razvoj narodov, mi Slovenci moramo občutiti še druge nasprotnike, mi moramo čutiti tudi še prav posebno krivičnosti vlade. Ta narn brani, da ne moremo niti glasno protestirati proti nasilju, ta'je kriva", tfa ne velja za nas zakon in da moramo pretrpeti največje samopašno§fj;-'Ne- samo Koroška in Štajerska pri.a o tem, še glasnejše govori o tem Kranjska in zadnje hišne preiskave v GoriciJKolikor daleč sega Slovenija, tako daleč doni žalostna pesem o naši boli, o ne\iWafsljivi:i boli našega trpljenja. ¦ " ¦ • v V tem težkem položaju stojimo osamljeni in le lastna moč je naša opora. Nikdar pa ne vzbudimo vse naše sile, če je ne črpamo iz neusahljive zakladnice domovinske ljubezni in vere v domovino. Zato si utrjujnio medsebojno vero v bodočnost Slovenije, zato verujmo v Združeno Slovenijo. Fanatična bodi naša vera, ko vera Mobame^ancev, razumna. kq ona največjih racionalistov in goreča ko vera prvih kri-stianov! Le en svetel cilj nam bodi pred ^čmi, interes Združene Slovenije in po tem se ravnajmo. Težke boje smo pretrpeli za naš svete?! ideal, težkibeji nas še čakajo. Ali vera v domovino nam mora biti večna gonilna sila, da nas ne potare noben boj, nobena žrtva in nobena krivica. V"vseh položajih, v vseh nezgodah bodi nam zvezda vodnica Združena Slovenija in tudi v najbur-nejših časih najdemo svoj izhod. Brez parlamenta, brez blagodejne ni"či ljudske zbornice smo in zato je naša edina opora — narodno časopisje in naše organizacije. Z vsem ognjem, z vso dušo 1 ^ moramo lotiti dela za razvoj časopisja. Brez njega smo obsojeni na premago, brez njega, pademo. Kadarkoli je napredoval slovenski narn;! v zadnjih sto letih, vselej je bilo časo-rfrj?, ki je pokazalo njegov napredek, vselej je bilo časopisje, ki je izvojevalo največje uspehe. Gora bojev, jezero trpljenja in preganjanja je zgodovina slovenskega časnikarstva. To verno vsi, o tem smo Prepričani vsi, zato delajmo za razvoj časnikarstva. Od hiše do hiše nabirajmo naročnike, od kraja do kraja dopisnike, da nas ščiti potem velik in ugleden list. Sami smo v boju, brez zaščitnikov, zato si ustvarimo z močnimi listi našega, zaščitnika Vsa dolga verfaa našega trpljenja ra tudi kaže, da je bil edino narodni žur-naMst oni, ki je vedno in dosledno branil slovenski interes. Na delo za slovensko časnikarstvo! Kakor general brez vojakov, kakor tovarna brez delavcev, tako smo mi brez narodnega časopisja. Zato na delo za slovensko časnikarstvo. Kogar na«=orotnik najbolj nreganja, ta je potreben naše največje oodnore. Preštejte konfiskacije slovenskih listov, primerjajte njih število s konfiskacijami drugih listov! Slovensko časnikarstvo je potrebno največje podpore, zato delujte za njegovo . rast in moč! Narodna društva so kri in mozeg slovenskega naroda. Brez njih poginemo hipno. Kakor drevo brez debla, kakor lev brez zob, tako brezsifni smo mi, če izgubimo naša društva. Narodno časopisje naj dovaja hrano našim društvom, naše delo pa naj utrja njih silo. Če skrbimo za to, potem je naš napredek gotov in vsevzdržljiv, potem je prihodnjost naša. Oprti na narodno časopisje, silni vsled naših društev gremo lahko v boj, v vsak boj. A v boju bodimo zviti ko lisica, bodimo hrabri ko levi in vztrajni ko mravlje, borimo se složno ko bratje in zmaga je naša — uspeh je naš. Če upoštevamo vse to, potem se pričenja novo poglavje v zgodovini slovenskega naroda, ki -bo imelo bliščeč naslov: Zgodovina Združene Slovenije. Blazno siopyetanje Srbije. Dunajski ugledni list »Dic Zeit«, katerega radi presoje balkanskih razmer in naših avstrijskih mnogo upoštevajo v Parizu, Petrogradu, Belgradu itd., je priobčil te dni za sedanje čase prav značilen članek, ki slove: »Pri nas se govori tako" pogostoma o samopoveličevanju Srbije, ki baje misli, da more svoje moči meriti z onimi avstro-ogrske monarhije. Tako pojmovanje, ka-koršno pa resni srbski politiki zanikajo, bi se moralo smatrati v resnici za blazno sa-mopoveličevanje, ako se tudi le hipoma ozremo na resnično velikost obeh primer-jevalnih objektov. Razlika v velikosti med obema, deloma je sko.ro smešna, pritlikava država in velesi'a. Naša monarhija - - ni popolnoma odveč, ako se spomnimo teh številk — šteje znano 52 milijonov prebivalcev, kraljestvo Srbija pred Balkansko vojno je štelo 3 milijone, sedaj šteje 4.400.000 prebivalcev, pri čemur se. ne sme povsem računati na prirastek v pridobljenih zemljah, ker administrativno še ni popolnoma utelešen in obstoji tudi le deloma iz Srbov. Ali to ne stori nič, kajti o srbskem samopoveličevanju se je govorilo pri nas že pred Balkansko vojno, točno toliko časa že, odkar se vršijo prepiri s Srbijo, torej kakih 10 let. Torej prav, na prvi pogled vidimo: Srbi trpijo na blaznem samopoveličevanju. In kaj delamo mi in naši državniki? Mi- redimo to blazno samopoveličevanje. Mi, to se pravi oficijozni listi z Ballplatza, ne streljajo od Aehrentalove dobe dalje proti nobeni drugi državi s tako surovim strelivom kakor proti Srbiji. Na vrabce se vendar ne strelja s topovi. Ako pa Ballplatz porabi tako mnogo svoje municije največjega kalibra proti Srbiji, morajo pač Srbi priti do naziranja, da so vsaj kakor se vidi to z Dunaja in iz Budimpešte, njim iednaka veličina. 1 eta že ne porablja naša diplomacija za nikako drugo državo toliko svojih sicer ne prebogatih možganov kakor za Srbijo. Naša diplomacija se giblje vedno in vedno v mislih, da vsako gibanje Srbije resno ogroža življenske interese naše monarhije. To si morajo vendar misliti Srbi, da so neznansko nevarni in tudi mogočni ljudje. Naši generali imajo vedno zopet opraviti s Srbijo. Ali si ne morajo Srbi zbog tega kaj domišljevati glede sebe in glede svoje države? V aneksijski kampanji in v času Balkanske vojne smo zapravili za mobilizacije, ki so jih opravičevali z nemirnim gibanjem Srbije, po pol milijarde, skoro osemkrat toliko, kolikor znaša ves letni proračun Srbije, dvakrat toliko, kolikor so znašali njeni dolgovi do balkanske vojne. Mi bi bili največji dobrotniki Srbov, ako bi jim bili darovali ta denar, kolikor ga nikoli še niso videli skupaj. Ako trpijo Srbi na blaznem samopoveličevanju, so na vsak način naši državniki s svojo politiko in s svojimi listi pripomogli do tega samopoveličevanja. Skoro ni v zgodovini zgleda za to, da bi bila napravila tako mala država tako veliki toliko resnih skrbi. S srbskim samo-poveličevanjem pa ta izredni pojav še ni pri kraju, drugače bi morali dolžiti svoje državnike posledno pravilno, da so kaznivo malodušni. Stvar je vendar malce drugačna. Kar se zjubi listom z Ballplatza zmerjati s srbskim samopoveličevanjem, to ima vendar svojo realno podlago in ne ?>atologične, in ta se imenuje Rusija. Srbija je začela leta 1876., ko je bila še manjša kot je danes, vojno s Turčijo, ki je bila takrat še mnogo večja kot pred Balkanskimi vojnami, ne iz kake domišljavosti o svoji veličini, marveč v nadi na pomoč Rusije, ki jo je tudi dobila, ko je bila Srbija od Turčije poražena, leta 1871. v rusko-tur-ški vojni. Srbi niso blazno domišljavi, oni vedo prav dobro, da vsa njihova navidezna veličina je povzeta od Rusije. Pri nas na neprestano grmimo proti predrzni Srbih, Rusu, ki stoji za njo, pa izkazujemo, iceljaje vsled razburjenosti in rešpetka, svoje »stalno prijateljske odnošaje«! V naši prijaznosti do Rusije tiči konvencio-nelna laž, katero zakrije le absurdna fik-'ija srbskega samopoveličevanja. Rusija v naš sovražnik, Rusija streže nam po življenju. Rusija je nevarnost. Taka je resnica. Ni pa ravno najvspodbudnejše, ko se vidi, da naša diplomacija nima poguma, nogledati tej resnici v obraz, da se s srbskim postrežčkom okoli peha in da krivi svoj hrbet pred ruskim gospodarjem in zanrvednikom. Dokler se bomo zadevali le Srbne in ne Rusije, ne bo konca srbskih tožb, kljub vsem diplomatičnim demar-šam.« V težkih dneh. Zopet smo prijadrali v razburkane čase. Zopet živimo v dvomih in težko čakamo trenutka, ko nam pove, ali smemo upati na mir ali bodo zopet doneli topovi preko južnih poljan. Po balkanski vojni smo mislili, da se razmere med državami konsolidirajo, da Balkan stopi na pot pov-zdige svojih zemelj ter bo gojil z močnim sosedom dobre odnošaje, kar je počil strel, kateremu sledijo sedaj koraki, ki odločijo v kratkem ali mir ali vojno. Avstrijska, vlada je čutila potrebo, nastopiti prav energično proti Srbiji. De-niarša v Belgradu, ki naj razjasni končno dogodek v Sarajevu in za bodoče prepreči take zločinske atentate. Takoj ko se je culo o demarši, se je ugibalo, kaka bo ona nota, ki se jo poda Srbiji, ali bo jako ostra, ali bo taka, da pritisne Srbijo v odgovor, kateremu sledi molk in se orožje dene v stran, alr bo sledila vojna?.Slišali pa smo tudi pomirjevalne vesti, da nota bo gotovo ostra ali ni se bati oboroženega konflikta. Navzlic takim pomirjevalnim vestem se je zgodilo, da je bila v četrtek izročena srbski vladi avstrijska nota, v kateri se naglasa, da je srbska vlada po aneksiji 1909 priznala aneksijo in da je izjavila, da njena prava niso prikrajšana in da se je zavezala, da se ne bo upirala in da napram monarhiji izpremeni svojo politiko. Zgodovina zadnjih let pa je dokazala, da je srbska vfada ^IJub tej zavezi trpela protiavstrijsko propagando, trpela nekaznovano vse šuntanje časopisja in puščala društva, ki so terorizirala, morila in povzročala atentate. Srbska vlada je tudi mirno gledala, da je srbsko časopisje poveličevalo atentat. Ničesar ni podvzela proti uradnikom in oficirjem, ki so se propagande udeleževali in ki so bili udeleženi pri atentatu. Radi tega je avstro-ogrska vlada prisiljena od srbske vlade zahtevati uradne izjave, da obsoja protiavstrijsko propagando, da bo propagando, ki ima namen odtrgati del avstrijskih dežel od monarhije, preprečiia in zatrla. Avstrijska vlada zahteva, da priobči srbski uradni list 26. julija sledečo izjavo: Srbska vlada obsoja proti Avstro-Ogrski naperjeno propagando, ki ima za čili odtrgati od monarhije del dežela. Srbska vlada opozori vse oficirje, uradnike, in prebivalstvo, da bo v prihodnje z vso strogostjo nastopala proti onim, ki se bodo propagande udeleževali. Raz ven tega bo izdal kralj dnevno povelje na armado. Zavezuje se, da prepreči one publikacije, ki bodo ščuvale in zaničevale. Srbska vlada bo razpustila »Narodno obrano«. In v prihodnje ne dovoli, da bi se pod kakšno drugo formo ta društva obnovila. Srbska vlada bo brez obotavljanja takoj po svojih Šolah in učiliščih odstranila vse sestavke, ki gojijo tudi od daleč propagando. Srbska vlada odstrani vse oficirje, ki so propagande krivi in njihova imena objavi avstrijski vladi. Srbska vlada dovoli, da se bodo organi avstrijske vlade udeleževali zatiranja vseh proti teritorijalni nedotakljivosti avstrijskih dežel naperjenih čini-teljev. Srbska vlada pripusti, da se sodnih obravnav proti udeležencem sarajevskega komplota udeležijo tudi zastopniki avstro-ogrski. Avstrijska vlada zahteva aretacijo majorja Tankosiča in nekega Cteanovtča. Imajo se končno ukreniti vsi potrebni koraki, da se prepreči utlhotapljanfe orožja in eksplozivnih snovi. Srbska vlada ima dati odgovor 25. julija ob 5. uri popoldne. Spis o rezultatih v Sarajevu, v kolikor se nanašajo na funkcijonarje, imenovane v točkah 7. in 8., je priložen tej noti. Priloge. Pri sodiščih v Sarajevu proti Gabrilu Principu in tovarišem zaradi dne 28. junija 1.1. storjenega zavratnega umora, oziroma zaradi sokrivde tekoča kazenska preiskava je doslej dognala: 1. Načrt, umoriti nadvojvodo Frana Ferdinanda ob njegovem bivanju v Sarajevu, je bil narejen v Belgradu od Gabrila Principa, Nedeljka Čabrinoviča, nekega Milana Ciganoviča in Trifka Grabeča s pomočjo majorja Voja TankOviča. 2. Šest bomb in štiri browning-plštole z municijo vred, ki so jih zločinci rabili kot orodje, sta preskrbela neki Milan Cigano-vič in major Voja Tankošič ter jih dala v Belgradu Principu, Čabrinoviču in Gra-beču. 3. Bombe so ročne granate, ki izvirajo iz orožnega skladišča srbske armade v Kragujevcu. 4. Da se zajamči, da se atentat posreči, je Ciganovič podučil Principa, Čabrinoviča in Grabeča, kako je ravnati z granatami ter je v nekem gozdu zraven stre- lišča v Topčlderu podučeval Principa in Grabeča v streljanju z browningom. 5. Da se omogoči Principu, Čabrino-vlču in Grabeču prehod čez bosansko-hercegovinsko mejo in vtihotapljenje orožja, je Clganovič organiziral popolnoma tajen sistem transporta. Prihod zločincev in orožja v Bosno in Hercegovino, so obmejni stotniki v Šabacu (Rade Popovič) in v Lovnici, ter carinski uslužbennc Radivoj Grbič v Lcvnlci s pomočjo več drugih oseb Izvršili. Uradni komentar k demarsi je jako dolg. »Fremdenblatt« piše med drugim: »Dogodki so dovedli do tega, da je došlo naše razmerje nasproti Srbiji do resne izpremembe. Ni stanu v obširni naši monarhiji, ki bi ne želel, da bi z vsemi svojimi sosedi, tudi s Srbijo, živeli v prijaznem sporazumu. Tudi izročilom in bistvu naše politike bi odgovarjalo, da bi gojili prijazne razmere nasproti tej deželi, ki je z nami z več interesi zvezana. Kakor so se dogodki v Srbiji razvili, pa nam je to onemogočeno. Srbija koraka v smeri, ki je dovedla že ponovno do konfliktov. Nam sovražne tendence so tam zadobile popolno premoč in so vedno bolj napredovale v strasti v brezobzirnosti. Napad v Sarajevu, ki je prepojil Avstro-Ogrsko z žalostjo in z ogorčenjem, je uspeh dušne smeri, ki je postala vSrbiji mogočna, in je sad večletne agitacije. Odkril je celemu svetu, kakšne nevarnosti nam groze, in nam je pokazal nujno potrebo, da moramo za vsako ceno ustvariti mir in varnost. Pred pragom naše hiše so pod vplivom veleskrbske misli nastale razmere, ki jih ne moremo več dopustiti. Srbija se je pokrila z mrežo društev, ki pod pretvezo, da zasledujejo kulturne smotre, povsod v deželi propovedujejo sovraštvo proti nam. Avstro-Ogrska se predstavlja kot muči-telj Jugoslovanov, vojska za odrešenje, kakor pravijo, zatirancev, se slavi kot sveta dolžnost, mladina se zaklinja, da imej vedno v spominu, da je Avstro-Ogrska sovražnica srbskega naroda. Emisarji se pošiljajo v Bosno, Hercegovino in na Hrvaško, da zapeljujejo prebivalstvo k odpadu in da napovedujejo, da se kmalu s srbskim kraljestvom združijo. Srbske vlade niso, dasi so to izrecno obljubile, ničesar storile, da to gibanje ustavijo. Njih mlačnost se je smatrala za tiho pritrditev. Kar se je zgodilo, se je zgodilo le navidezno, prejkoslej vodijo ta drzni ton osebe na visokih vojaških mestih ali pa profesorji in učitelji v državni službi. Pokazalo se je, da se je umor nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove žene izvedel po propagandi dejanja z odločujočo podporo Srbov v kraljestvu. Opraviti imamo z nespravljivim, raz-paljenim sovražnim gibanjem, ki se sicer pojavlja v najrazličnejših oblikah, ki pa po svojem skupnem učinku naše obmejno prebivalstvo razburja, ki omajuje zaupanje narodov naše monarhije v vzdrževanje zunanjega miru, ki tvori jedro za vsa nam sovražna stremljenja in ki napaja našo zemljo z dragoceno krvjo. Posledice tega delovanja so se pokazale že večkrat najobčutljivejše tudi v našem gospodarskem življenju; na tisoče eksistenc je bilo po alarmantnih krogih, ki so jih provzro-čili osvajalni koraki velesrbstva, uničenih. Če bi vse to mirno sorejeli, ne da se odločimo za temeljito obrambo, bi agitatorji, ki nas radi govorniškega uspeha neore-stano obtožujejo zlorabe sile, smatrali to za znak slabosti*, neodločnosti in strahu. Govorili bi, da se ne upamo braniti, pridobivali bi nove privržence in dobili bi pogum za podvojene napade. Uveljavljajoč svojo voljo, dovedemo srbsko ljudstvo do samospoznanja. Uvidelo bo, da so jo varali, da se velesrbsko gibanje zlomi na železnem zidu, da je monarhija odločena, je brezpogojno zavrniti. Nobena vlada na svetu bi ne mogla drugače postopati, kakor je . avstro-ogr-ska; ker nobena država ne sme izročiti svojega ugleda, Življenja najvišje postavljenih oseb, svojega miru in svojega gospodarskega napredka fanatizmu gibanja, ki z zadnjim namenom dela na to, da ji odtrga province, \n z vsemi sredstvi za ta smoter deluje. Na naši odločni volji, da hočemo svoje stališče v vseh okolnostih vzdržati, naj ravno tako ne dvomi, kakor tudi ne na naši odkriti želji, da bi se v bodoče razvilo med njo in Avstro-Ogrsko boljše razmerje. »Neues Wienet Tagblatt« prinaša članek z merodajne strani,, da čuti ves svet potrebo, da morajo enkrat prenehati neprestana razburjenja, ki pretresajo vso Evropo. Odgovor srbske vlade mora priti v soboto do 6. ure zvečer ter se mora Srbija sedaj odloČiti^ aH hoče z nami živeti v miru ali ne. Kajti drugače se stvari nikoli ne pride do konca. Kako podaljšanje stavljenega roka od strani Srbije je popolnoma izključeno, kakor tudi posredovanje kake druge velevlasti, ker gre za zadevo, ki se tiče edinole Avstro-Ogrske in Srbije. Mi se ne moremo več dalje pogajati. Ne gojimo nobenih osvajalnih namenov in je popolnoma neresnična trditev, da si hoče Avstro-Ogrska s svojo noto napraviti priliko za osvojitev poti do Soluna. Vojaške odredbe se doslej še niso nobene ukrenile, ako pa bomo mobilizirali, bomo to storili zadnjič, ker se mora položaj rešiti tako ali tako. Pred odločitvijo. Danes ob šesti uri se odloči, Če odpotuje iz Belgrada avstrijski poslanik baron Oiessl, danes ob šesti uri odloči Srbija, če je vojna med Avstrijo in Srbijo. To resno besedo govori danes položaj in napačno je to prikrivati. Presenečeni stojimo pred gotovim dejstvom in s strahom se sprašujemo ali je moralo priti tako daleč, da se trese danes nevesta in žena, da zaplakajo otroci, ker toliko in toliko mož in fantov mora biti pripravljenih iti na boj, v smrt, ker kliče cesar. Vojna, najstrašnejša grozota sveta se nam obeta in reči moremo le to, kar je dejal naš cesar: Upam, da se izognem krvavemu konfliktu. Ali pa bo naše upanje uresničeno, ali bo odpravljena vojna nevarnost? Doživeli smo že več nevarnih političnih položajev, bilo je 1.1908, bilo je I. 1912, ko je odredila ena država za drugo mobilizacijo, ko je bila vsa Evropa pred svetovno vojno. Dvakrat v par letih smo bili pred vojno, obakrat smo se rešili grozot vojne, ali Da nam bo to tudi mogoče sedaj! V naših srcih vstaja dvom in brzojav prinaša vsako uro poročila, ki stopnjujejo dvom skoraj do sigurnosti. Položaj je resen, ko še nikdar, o tem je vsak dvom neumesten. Avstrijska nota v Belgradu ne pripušča nobenega dvoma, da je mišljena nad vse resno, vsebuje pa težke pogoje, katere more Srbija le težko izpolniti. Na obeh straneh so huda nasprotja in znakov ni, da je volja na eni strani, zgraditi vez med obemi nasprotji. Če se pa to ne posreči, potem smo v vojni, potem se spremeni vse življenje narodov v monarhiji. Težki in resni časi se napovedujejo, \relike žrtve na blagu in krvi se zahtevajo od avstrijskih narodov. Ravno radi tegfi pa bi se jim moralo tudi dati to, kar je njih pravica. Parlament bi moral delovati sedaj in naj bodo vsi njegovi neprija-telji prepričani, da bi znal varovati pravice in ugled monarhije. Če bi bil? notranje močni, potem bi šle naše čete pač z največjo vnemo v boj in stara slava avstrijskega orožja bi zavladala v vsem sijaju. In trdimo dalje, če bi vodila avstrijsj ke državnike prava modrost, potem bi najprej izvedli javno sodno obravnavo v Sarajevu proti atentatorjem in ta obravnava bi vse drugače uplivala na prebivalstvo, ko vsi manifesti in vse lepe besede. Če bi pokazala obravnava vse tiste fakte l^o preiskava, tedaj ima Avstrija pač vse drugo stališče pred Evropo ko sedaj, ker preiskava prinese s u m n j e, javna sodna obravnava pa dokaze! To so prezrli naši državniki in storili radi tega veliko napako. V kratkem smo morebiti že v vojnem stanju in vsi avstrijski narodi bodo dali svoje sinove cesarju, da jih vodi v boj. Vsi narodi in mi Slovenci ne bomo prizadeti najmanj. Pri tej priliki na povdarjamo, da zahtevamo za svoj velik krvni davek tudi to, da se nas ščiti pred zasramovanjem. Po vsej Evropi leže kosti naših slovenskih vojakov, ki so se bili za Avstrijo, morje solz so že pretočile slovenske vdove in sirote po možeh, padlih za črno-žolto zastavo in vendar sme marsikdo plačati našo požrtvovalnost z obrekovanjem. PovsocU nas grde gotovi elementi, da smo veleiz-dajalci, povsodi nam očitajo ruvanje proti državi — in vendar govori zgodovina, da niše cesar nikdar klical zaman slovenskih fantov! Kdor je državnik nam da pravico, kdor je pravičen nam pripozna pravico in kdor je pošten nas ščiti pred nesramnim obrekovanjem. To so naše želje in zahteve v resnem trenutku, to mora biti program razsodnih državnikov po konfliktu. * Belgrad, 24. julija. Avstrijska nota, ki jo je včeraj izročil avstrijski poslanik srbski vladi, je vzbudila v srbskih vladnih krogih silno konsternacijo. Zvečer se je sestal ministerski svet pod predsedstvom prestolonaslednika-regenta. Nikdo ne ve, kaj se bo zgodilo. Razširja se mnenje, da se Srbija ne bo udala. ' Dunaj, 24. julija. Oficijozno se danes zatrjuje, da računa avstrijska vlada na to, da se bo Srbija udala. Če se Srbija ne uda, nastopi Avstrija z vso energijo. Stavljenega roka ne bomo podaljšali. Pogajanja se ne bodo vršila. Vmešavanje kake tretje velesile bo Avstrija zavrnila. Zahteve se ne bodo omilile. Situacija je taka, da velia za Avstrijo danes aut — aut. Avstrl-ia nima bsvojevalnih načrtov, Če pa bo tokrat mobilizirala, bo stvar kruto resna. Dunaj, 24. julija. Snoči se je vršil izredni ministerski svet. Na dopustu se nahajajoči deželni šefi so bili pozvani, da se vrnejo na svoja mesta. Oališki namestnik Korytowski je prispel na Dunaj ter je kon-feriral s poklicanimi najvišjimi državnimi faktorji. Minister Heinold je dospel snoči na Dunaj. Danes ob 11. dopoldne ga je cesar sprejel v dolgi avdijenci. Dunaj,-24. julija. Politični krogi presojajo položaj skrajno pesimistično ter ne verjamejo, da bi se dal konflikt mirno rešiti. Dunaj, 24. julija. Kakor poročajo iz Belgrada. Srbija mrzlično mobilizira. Vrše se veliki transporti čet. Ves dopoldan so se vršila ministerska posvetovanja. Pa-šič je opetovano konferiral s prestolonaslednikom. Vrše se neprestano vojaške konference pod predsedstvom šefa generalnega štaba vojvode Putnika. ! Utls avstrijske note po tujini. — Nem. ški listi odobravajo korak Avstrije. »Ko-kalanzeiger« pravi, da se veseli nemški narod, da bodo vendar enkrat urejene razmere na Balkanu. Drugi zopet pravijo, da je Avstrija dolžna storiti tak korak, da obvaruje sebe. »Tžigliche Rundschau« pravi, da konflikt med Avstrijo in Srbijo pni v nič ne briga Nemčije, dokler sta Avstrija in Srbija v sporu sami. Laški listi. — Manj odločno za avstrijsko stališče pišejo laški listi. Vendar pa priznajo, da je Avstrija upravičena braniti se pred velesrbsko propagando, i i-sti povdarjajo veliko resnost položaja iti pričakujejo, da ugodi Srbija avstrijskim željam. Angleški listi povdarjajo predvsem veliko nevarnost za evropski mir. Avstrija je na vsak način upravičena, da nastopi proti velesrbski propagandi odločno in da zahteva, da kaznuje Srbija krivce Sarajevskega atentata in dolžnost srbske vlade je, da jim odreka varstvo juridikcije. Avstrijske zahteve pa ne smejo ogrožati samostojnost srbske države, ker bi to pomenilo, vsled ruskega stališča — evropsko vojno. V Peterburgu se je vršila vsled avstrijske demarše seja kronskega sveta, na kateri je poročal zunanji minister Sazonov o avstrijsko-srbski krizi. Nekateri zatrjujejo, da išče Sazonov formulo, po kateri bi se lokali/hala vojna med Srbijo in Avstrijo. Vtis avstrijske note v Belgradu je bi/ naravnost kolosalen. Občinstvo je zvedelo šele okoli poldneva o natančni vsebim note. Vseh se je polastilo takoj velikansko vznemirjenje in posebno ultimativni značaj note je razburil ljudi. Ministrski predsednik Pasfd se je vrnil ob 5. uri zjutraj v Belgrad. Sklicana je bila takoj ministerska seja in je končala s Pašičevim naznanilom, da morajo biti ministri pripravljeni v permanenci. Vsi armadni poveljniki so bili poklicani brzojavno v Belgrad. Pod predsedstvom vojvode Putnika se vrši ves dan posvetovanja vojnega sveta. Avstrijski poslanik v Belgradu baron Oiessl ie dobil ukaz, da odpotuje, če n«1 ugodi do 6. ure zvečer Srbija brezpogojno vsem avstrijskim zahtevam, iz Belgrada z vsem poslaniškim osobjem. i Strahovita eksplozija v Gorici. | Žrtve: pirotehnik Ferdinand Makuc, njegova soproga Ivana in pomočngk Rudolf Kome!. Pri znanem našem pirotehniku Ferd. Makucu je nastala v sredo okoli pol sedme ure zvečer strahovita eksplozija, ki je zahtevala tri žrtve in uničila vso delavnico g. Makuca. Med Tržaško cesto in ulico Adelaide Ristori je imel pokojni Ferdinand Makuc hišo in poleg nje pisarno in delavnico za umetne ognje. Iz lastne moči, z neumornim delom se je priboril do boljše eksistence. Iz priprostega pirotehnika je nastal ugleden podjetnik, ki je slovel po svoji iznajdljivosti. Še pred kratkim je delal smodnik lastnoročno. Pri tem je moral biti silno previden, ker vedno je, obstajala nevarnost, da vsled trenja ne eksplodira smodnik.. Zato si je nabavil pokojni Makuc nov stroj za mešanje in delanje smodnika in prav to je bilo morda vzrok njegove smrti. Delavnica pokojnega Makuca je bila obrnjena proti tolerančni hiši. Na tej strani so bila okna, drugo okno je bilo na nasprotni strani. Na obeh drugih straneh je bil precej trden zid. Za delavnico je bila pisarna in potem malo dvorišče, ki je peljalo v stanovanje Makuca, ležeče na ulici Adelaide Ristori. Eksplozija. Usodnega dne so bili pred delavnico na travniku pokojni Makuc, njegova žena Ana, roj. Leban in mehanik Adolf Komel. Nakrat je pretresel zrak silen pok, ko iz topa, delavnica se je zrušila, po zraku so leteli predmeti, po vseh treh pa je stegnila svoje mrzle roke smrt. Grozovito razmesarjeni $o bili vsi trije trenutno mrtvi. Pr- vi eksploziji ie sledila druga manjša, male eksplozije pa so bile ves Čas. Učinek eksplozije je bil strahovit. i Vsi trije ponesrečenci so bili grozo- p vito razmesarjeni, najbolj pa Makueeva j žena. Glava je ležala posebej ko odrezana. > tu ena roka, tam kos roke, daleč stra» I možgani in čisto posebej čreva. Po vsm I travniku so bili razmetani deli njenega te- | , lesa. Čisto pri zidu tolerančne hiše sKorai 25 metrov daleč, so ležali zadnji kosi. Nai- • večji del njenega telesa je predstavljal:) | j noga, kos ledic in pljuč. Vse drugo je bi'11 razbito na kosce. Njena obleka je bila v*J raztrgana, tu je ležal kos srajce, tam košček drugega blaga, pogled na njo je lv': strahovit. Člari sodne komisije, ki so p^ vajeni sličnln groznim pogledom so izjavili, da niso : . nikdar videli tako razmesarjenega tri • a. —- Grozne poškodbo ima tudi lastnik .jodjetja pokojni 'Ferdinand Makuc. G*oboke rane pokrivajo telo. v()I<:l je pa popolnoma zverižena. Mehanik Ad<>!! Komel ima na prsih, ravno nad srcem globoko rano, ko da bi bil prestreljen. Tr«pl° je pokrito z ranami. Kakor je učinkoval3 eksplozija strahotno nad ponesrečenci, tako je tudi njen učinek nad poslopjem grozovit.-S tolikim trudom in delom postavljena delavnica je uničena. Stene so podrte, streha je odnesena, vse orodje, vsi stroji razbiti. Po vsem travniku, 50 metrov daleč leže posamezni kosi delavnic Pogled na razvaline je nad vse žalosten. Med razbitimi stroji, opeko in tramovi gleda trgovska knjiga, tam se vidi zopet zaboj zažganih raket, na travniku pa l^c Priloga „SBto"§t: 53, z dne 25. Julija 1914. pomešani med kosi poslopja deli nesrečne i žene in trupli obeh ponesrečencev. Strašno je divjala nesreča. Pok, ki je nastal pri eksploziji je bil tako silen, da ga je bilo čuti tja v Brda, po mestu in celi okolici so slišali detonacijo. Na bližnji tolerančni hiši je poškodovana streha, vsa okna proti delavnici so razb?t&!to\v.i)^ey|R9.^Jiridpin^;.t priletel kos lesa s tako • ilo, da Jo $e*preVif|' ko kroglja s puške. V hiši, kjer je stanoval pokojni Makuc so razbita okna in vrata in tudi srednji del strehe je precej poškodo- 1 van. Poškodovana so tudi .druga.sosedna'[ poslopja; šipe so popokane. Kako je nastala eksplozija. Vsi, ki so bili pri delavnici so mrtvi edino ti pa so tudi poznali delo v delavnici, zato je zelo težko dognati vzrok nesreče. Ker je žena najbolj razmesarjena, so prvotno mislili, da je morala ona povzročiti nesrečo, potem pa so se dognale stvari, ki to izključujejo. Usodnega trenutka je bila dekla pri Makučevih deklica Pavla Soban v kuhinji. Od tam je videla vse tri, kako so stali na travniku izven hiše. V delavnici ni bilo nikogar. V tem nastane ta strahovita eksplozija in sledili so dogodki, ki so že popisani. Ker je bila delavnica trdno obzidana je izključeno, da bi kdo od zunaj povzroči! eksplozijo. Nesreča je nastala torej sama od sebe, ali vsled neprevidnosti, da je pustil kdo v delavnici kak goreč predmet, aH da je bil stroj premalo nadziran. Splošno se pa domneva, da je povzročil eksplozijo kratek stik, ker vse stroje je gonila električna sila. Domneva, da bi vročina povzročila eksplozijo je neverjetna, ker ob tem času ni bilo skoraj nobene vročine. Z vso sigurnostjo se pa vzroka eksplozije seveda ne more dognati. Rešilna dela. Takoj, ko je bila prva detonacija so prihiteli ljudje od vseh strani na kraj nesreče. Kot prvi je prišel zidarski mojster Alojzij Mozetič, ki se je peljal s kolesom ravno mimo, ko je nastala eksplozija. Hitel je takoj v hišo in hotel pogledati po ponesrečencih. V tem pa je že drugič eksplodiralo. V tem hipu je bila že vsa delavnica sesuta, vsi trije mrtvi, iz delavnice na je švignil gost oblak, ki so ga videli ljudje ure daleč. Kmalu za tem je prišel oddelek tooničarjev. Ker je med tem Časom vedno še pokalo in so se vršile manjše detonacije, so potegnili kordon okoli kraja nesreče, da ne doleti še koga kaka nesreča. V tem pa so prišli že stražniki in na dveh vozeh gasilci. Takoj so napeljali cevi in | pričeli z gašenjem. Med tem so pa trumo-ma prihajali ljudje in kmalu je bilo za kor-donom vse črno občinstva. Na kraj nesre- j če je prišel med drugimi tudi župan Bombic, narnestništveni svetnik Rebek in skoraj je bila navzoča tudi sodna komisija obstoječa iz preiskovalnega sodnika dr. Gjradnika. avskultanta Simčiča, zdravnika dr. Brama in dveh častnikov saperjev. Prvo truplo, ki so ga našli je bilo truplo mehanika Komela Rudolfa. Bil je grozno razmesarjen. Nad srcem je imel globoko rano, ko da bi bil prestreljen. Par korakov od Komela je ležalo drugo truplo, vse razmesarjeno in pokrito z zevajočimi ranami. Bilo je to truplo lastnika podjetja, g. Ferdinanda Makuca. Roke so bile Čisto zve-rižene, pogled na truplo je bil grozen. Kle |e 2ena pokojnika? Ljudje so trdili, da je bila žena takrat navzoča, ko se je Izvršila eksplozija. Ali nikjer ni bilo opaziti nobenega sledu. Končno pa je našel gasilec 25 m daleč kup temne mase. Ko so pogledali bližje, so spoznali, da je to truplo nesrečne žene. Polagoma so našli tudi druge dele teiesa, ali vedno je še manjkala ena roka in noga. V tem pa se je storila noč in pri svitu ba-keij je bilo iskanje posameznih koščkov ponesrečene žene nemogoče. Zato je odložila komisija svoje delo do Četrtka zjutraj. V Četrtek ob sedmi uri zjutraj je nadaljevala komisija svoje delo. Sedaj pri belem dnevu se je šele prav spoznala vsa strahota katastrofe. Pogled na razvaline je bil obupen. Ob ulici Adelaide Ristori je stal mrtvaški voz, da vzame še koščke neusmiljeno razmesarjenega dela nesrečne Žene. Na travniku, od prejšnje delavnice pa do zidu tolerančne hiše so bili zabiti v zemljo kolcl, ki so označevali, kje so bili najdeni koščki žene. Pobrali so zemeljske ostanke pokojnice, ali roke in no- ge Še vedno niso našli. Šele okoli dvanaj- ( stih so izkopali med razvalinami'nogo. Vsled eksplozije je nastala pri sosednih prebivalcih prava panika. Vse je bežalo iz hiš in vladal je prvi hip splošen beg. Pa saj ni čuda, pritisk zraka je bil tako silen, da so padli že odraslejši otroci na tla. Otroci so jokali, vse je bilo zmedeno, ljud-? j&m Jbi&sill -vsevprek-**... Kaj pripoveduje oče nesrečnega Fer-| ' dinanda Makuca? Oče ponesrečenega' pirotehnika g. Karol Makuc, ki "stanuje dober streljaj proč v svoji hiši onstran Tržaške ceste, je šel ravno na svoj vrt polivat cvetlice. Naenkrat začuje grozen pok.. Pogleda kvišku in vidi, kako leti po zraku trarriov-je in kamenje. V hipu je vedel: Moj sin je mrtev. Ko je ubogi oče prišel na kraj nesreče, se ni še vedelo, ali je mrtva tudi sinova žena. Ko se mu je povedalo, da je niso še našli, je vzdihnil: Da bi vsaj nje ne bilo v groblji. Saj nekaj bi mi bilo rešeno. Ko smo vprašali ubogega očeta, če se je sin zavedal velike nevarnosti svojega posla, je dejal: Dobro, dobro je vedel, da je to zelo nevarno. Zato je pa tudi ravnal vedno skrajno previdno. Vzrok nesreče morda prevelika naglica? O. Izidor Nanut, ožji prijatelj in sosed Makučevih, pripoveduje: Še danes sem mu izvršil načrte njegove delavnice, ki jo je imel preurediti. Glavarstvo je zahtevalo načrte. Bil sem pri njem še ob 11. uri dopoldne. Oba, mož in žena. sta mi tožila, da imata grozno dela. Imeli so izvršiti 400 topičev še danes in jutri. 100 topičev je imelo biti izvršenih Še nocoj. Bil je že dopoldne pripravljen zaboj, da jih spravijo in odpošljejo. Oospa je zadnje čase vedno delala v delavnici, da je šlo delo hitrejše od rok. Zato si je rajše najela služkinjo. Živela sta v takem soglasju med seboj, da je to naravnost zgledno. Najprvo pripravim smodnik. Komaj četrt ure pred katastrofo, okrog pol 7. ure. se je pri Makucu v delavnici mudil neki učitelj z dežele, ki je prišel naročat 10 topičev. Makuc mu je dejali: Jih takoj izvršim, toda sedaj moram najprvo pripraviti smodnik. Po topiče je učitelj imel priti 20. t. m. zjutraj. Ko je odšel domov, ni nič čul o eksploziji. 23. zjutraj je zopet prišel po topiče. a delavnice ni bilo več. Makuc na je že počival v mrtvašnici. Iz tega bi se morda dalo sklepati, da je nesreča nastala pri pripravljanju smod- I nika. Baje je Makuc rabil smodnik svoje j iznajdbe. Toda njegovi sorodniki trde, da Je to že stara iznajdba. Te dni je imel izvršiti 1100 topičev za Celje. Ker pa ni bilo potrebnega materi-jala pravočasno, se ie delo zakasnilo. Zato je sedaj tako hitel. Svojo tovarno in trgovino je sploh tako povzdignil, da je eks-portiral blago že po celi Evropi. Rodbina Makuc. Pokojni Ferdinand ima še žive sta-riše, oče je znani izdelovalec vinskega kisa: obe sestri sta učiteljici na Šolskem Domu. Pokojni Ferdinand je bil star 37 let, soproga je morala imeti okoli 30 let. Otrok nimata. Pokojnika sta živela v srečnem zakonu. Žena se je bila lotila z vso unemo pirotehniškega dela in je bila svojemu možu prava opora pri tem tako nevarnem delu. Družina je živela med seboj v najlepši slogi. Ferdinand Makuc. Pokojni Makuc je bil rojen v Oorici. Ko je končal ljudsko šolo, je vstopil v gimnazijo, ali gimnazijski nauki, to ni bilo zanj. Sošolci se spominjajo, da je že takrat vedno kaj imel pri sebi, kar je kazalo na bodočega pirotehnika; je že prinesel kaj s seboj, da so sošolci vrgli ali razbili in je počilo. Ferdinand je kmalu zapustil gimnazijo, bil nekaj časa doma, potem je vstopil v Trstu v neko mirodilnico, da se izuči za mirodilničarja. Bil je priden in dober, ali v mirodilnico ga ni vleklo, vleklo ga je k topičem. Vrnil se je v Oorico in se lotil z vso vnemo pirotehnike, v kateri se je tudi spopolnil in dvignil do uglednega pirotehnika, na katerega smo Slovenci lahko ponosni. On je imel posebne vrste smodnik, njegovi topiči (»topiči Makuc«) so bili izredno dobri, zato pa so se tudi širili in Je I dobival naročila na nje iz raznih dežel v monarhiji in iz inozemstva. Pred leti je i Makuc konstruiral pušk ., iz katere strel vara nasprotnika v smeri, kjer se nahajajo oni, ki so oddali strel. Poskušnje so se vršile na Rojcah ob navzočnosti vojaških veščakov. Tudi je bil v tej stvari v korespondenci z vojnim ministerstvom. Tajnosti ni izdal nobenemu, kakor je tudi marsikaj tajnega iz svojega" pirotehniškega dela v; rti s seboj v grob. Rudolf Komel zapušča vdovo in 1 otroka. Star je bil komaj 30 let in bil priden in vesten delavec. Ko so obvestili nesrečno ženo o smrti soproga, se je zgrudila na tla in omedlela. Vdova Komelova je neutolažljiva. Povsem umevno. Stanuje v ulici Vogel št. 12. Ko je cula doma pok iz ulice Adelaide Ristori, se je prestrašila in vskliknila je: O, moj Rudolf je mrtev! Res je bilo tako. Tekla je od doma na kraj nesreče. Po poti je izvedela, kaj se je zgodilo. Njen soprog | je bil mrtev. — Nesrečna vdova ima jed-nega otroka in se nahaja v blagoslovljenem stanju. Kdor kaj daruje za ubogo revo, !?tori dobro delo. Razno. V četrtek popoldne so dobili onstran Mi-renske ceste še kos trebuha rajnke nesrečne Makucove žene. Manjka še ena roka. — Nepretrgoma so romali ljudje na kraj nesreče, kjer se vidijo strašni sledovi katastrofe. Vse je obžalovalo uboge žrtve. - Na hiši je bila osmrtnica, ki naznanja, da sta končala tako tragično svoje življenje Ferdinand in Tvana Makuc, I a s t n i ka nrve jugoslovanske tovarne umetnih ognjev. Drugega pirotehnika Slovenca med Slovenci ni, ni ga pa tudi ob naši Jadranski obali. Škode vsled eksplozije je najmanj okoli 20.000 K: uničena je delavnica, uničeni so stroji. Makuc je bil kupil iz bivše tovarne" užigalic tudi več kotlov in drugih reči. — Škoda seveda n! krita z zavarova-i?ie««. ker takega objekta nobena zavarovalnica ne sprejme v zavarovanje. Škoda pa je precejšnja tudi na sosedinih hišah; tu je porušen zid, tam se je pohištvo preobrnilo, tam zopet so popokale šipe ali je kak drug del pri hiši poškodovan. Ljudie v okolici nesreče, ko je zabobnele in počilo, so se neznansko prestrašili, o+roci so iokali, vse je bilo zbegano, živci vseh so bili razdraženi. Na travniku se je n*hnM neki starček. Ko je počilo, je padel pa tla ?n obležal kot mrtev. Prenesli so ga v neko bližnjo hišo In trajalo je pol ure, predno je prišel k sebi. Pogreb. Pogreb nesrečne dvojice Makucove in nesrečnega Komela se je vršil včeraj dopoldne ob 10. uri. Krste so bMe v mrtva- j šnici. Duhovščina iz Stalne cerkve jih je blagoslovila in vršil se je žalostni sprevod. Jasno nebo kot ribje oko. Življenje okoli, tu tri nesrečne žrtve, na katere čakajo jame. V srce segajoče je zvenel »Misere-re«. mnogobrojno zbrano občinstvo ginje-no. Pri pogrebu je bil tudi deželni glavar I dr. Faidutti. poslanci: Furlani, dr. Gregorčič, Roječ. Na krstah je bilo več vencev in cvetja. Naj počivajo v miru skupaj vse tri nesrečne žrtve! Domače vesti. Glavna skupščina družbe sv. C. in M. se bo vršila v Oorici dne 13. septembra. To naj upoštevajo podružnice in društva, da bo ta dan prost in udeležba sijajna. Promocija. — V torek je promoviral na češki univerzi v Pragi doktorjem prava g. Stojan Lasi č, starešinu Slov. akad. fer. društva »Adrije« v Gorici. Čestitamo. Promocija. — Abs. jurist Vinko R a-p o t e c iz Kozine je bil dne 23. t. m. pro-moviran za doktorja prava na staroslavni češki univerzi v Pragi. Čestitamo. Premeščen je iz Gorice v Piran okrajni sodnik Jos. Leoncellis. Danes se je vršila vzklicna razprava radi že znanih dogodkov izza časa mestnih volitev dne 29. marca t. 1. Takrat sta bila napadena gg. Dr. Treo ml. in drugi. Sodnik Vinci je bil o stvari tako modro razsodil, da je danes sodni dvor ovrgel prvo razsodbo in delegiral okr, sodnijo v Krmimi za novo razpravo. Maturo z odliko je napravil na tukajšnji nemški gimnaziji tudi J o s i p S f i-1 i g o j iz Gorice (v izkazu je bila odlika pomotoma izpuščena). Posebni vlaki v Postojno. — Dne 2. avgusta, ko se vrši velika poletna veselica v Postojnski jami, bodo vozili posebni vlaki za polovično ceno iz Ljuljane, Gorenjske, Trsta, Reke, Celovca, Pulja, Beljaka in Krmi na ter posebni parniki v zvezi z omenjenimi vlaki iz Benetk in Portorose v Postojno. Goriški tržni komisar in fige. — Nikdar ne bodo nehale pritožbe radi postopanja tržnih komisarjev z našimi okoličani, ker to postopanje je vedno jednako brezobzVno! Pred kratkim je komisar pregledoval sadje in začel mečkati fige. Prišel je tudi k ženi K. P., ki trži s sadjem že 40 let, in jej začel fige mečkati. Ona ne-voljna je začela tudi mastiti fige, ali komisar je rekel, da ima le on to pravico; Ona se mu ie nekaj uprla in komisar je odnesel fige. Tržni komisar bi moral blago preiskati, slabo, nedozorelo položiti na stran, ne pa kar mastiti in vmes dobrega seči; če se jerbase trese, se mora najboljše blago pokvariti. Tržni komisarji naj vršijo svojo dolžnost lepo dostojno, ne pa da vidimo vedno, kako nas grdo gledajo in sovražijo, ker smo Slovenci. — Naši poslanci, glejte na krivice, ki sem nam gode, in odstranite jih! Več kmetov goriške okolice. »Jugoslavija«, društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju, daje abiturijentoin na znanje: Vsak narod stremi dandanes za tem, da se osvobodi tujcev v vsakem oziru, pač tudi v trgovini, ki je glavni vir blagostanja mnogim narodom. Predpogoj nacijonalne trgovine je narodni trgovski naraščaj, ki pa je pri nas žalibog še v prvih stopnjah razvoja ;tujec prevladuje v mnogih slučajih v naših tr-govskPi in industrijskih podjetjih. V dobi prenapolnjenosti večine strok je ravno trgovski stroki otvorjeno široko polje zaslužka in bodočnosti. Da se polasti lastne naše trgovine je ena izmed prvih nalog našega trgovskega naraščaja. Vsled tega bi najtopleje priporočali našim abiturijentom, da se v lastnem interesu v čim večjem številu posvete višjemu trgovskemu študiju. Osobito priporočamo gg. abiturijentom eksportno akademijo na Dunaju, kot najboiji zavod svoje vrste v monarhiji, ki uživa odličen glas i v inozenmstvu. Informacije za eksportno akademijo daje Albin Mudnik, stud. exp., Ljubljana, Tržaška c. ll.ll.ii. Italijani v Krminu se proslavljajo pred svetom dan na dan. V noči na 23. t. m. so zopet pomazali hišo znanega slov. trgovca Toroša! Tvrdka I. Keber, Tacen pri Ljubljani, poslala je zopet vsoto 200 K od prodanega čistila (Kreme) za čevlje in usnje — v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Veliko je še trgovcev, ki se štejejo za narodne, vendar nočejo naročiti oziroma vpeljati te kreme, češ, da je tuji izdelek cenejši. Apeliramo toraj na slav. občinstvo in vse prijatelje naše šolske družbe, da povsod zahtevajo v trgovinah izrecno kremo v prid naši družbi. T'IMlfP | Šola v kaznilnici v Gradišču ob Soči. i Te dni je bilo zaključeno šolsko leto tudi v kaznilnici v Gradišču ob Soči. Navzoč je bil pri preskušnji prvi državni pravdnik Jeglič, okrajni glavar Schneider, več častnikov in drugih povabljencev. Preskušnja se je izvršila prav dobro in g. prvi državni pravdnik je imel laskave besede za doseženi uspeh. Omenil je v svojem govoru nesrečo, ki je zadela cesarsko hišo, spodbujal kaznence, naj bodo hvaležni učitelju in kura tu za ooduk. Zapeli so cesarsko pesem in nato še druge pesmi. Učitelj v kaznilnici je g. Ignacij Bajt. Kopališče v Soči. — V zadnji seji mestnega sveta so se pečali tudi s kopališčem ob mostu južne železnice, kjer pa je dostop do Soče precej neroden, prostor neprimerno izbran in iz bližnjih tovaren pride marsikaj v vodo, v kateri naj se potem kopaio ljudje, potrebni sveže čiste vode. — Župan je obljubil, da se stori nekaj za kopanje v Soči in sicer gori više ob Bensovem svetu, to je v črti desno od Soškega mesta, ki vodi v Pevmo. Tista stran tudi edina more priti v poštev za kopanje. Tam naj magistrat ukrene in uredi potrebno in napravi prostore za ko-! pališče; in to tudi da mestu na leto nekaj dohodfev. Naj se vsaj že za drugo leto stori kar treba, da bomo imeli potrebno kopališče v Soči. Z državnega kolodvora v Gorici. ¦— Pritožujejo se razne stranke, da nekateri uradniki državne železnice pri oddaji blaga v skladišču, naj si bode pri brzovozni ali tovorni oddaji, ž njimi zelo arogantno postopajo ter ako le kaka malenkost na voznem listu manjka, človeka kar surovo napadejo'. Najbolj pa jih bode v oči, ko zagledajo kako namembno postajo v slovenskem jeziku napisano. Tak vozni list kar ne prevzamejo. Te dni odposlal je b r z o v o z n o neki trgovec sodček vina s tiskanim društvenim naslovom na voznem listu in sicer -»Nakupni a spotrebni družstvo zrizencu c. kr. stalnih drah v Pardubicach«. Ko zagleda dotični uradnik j ta naslov, se mit je zdel pomanjkljiv in zahteva namembno postajo še posebej zapisano. Na uljudno prošnjo stranke, naj g. uradnik to stori, ako ni prav kaj na listu, ga zavrne surovo z opazko, da to ni njegovo delo in ako ne znaste narediti, osta- i nite doma. Seveda stranka na to odide: Vprašam: Ali so stranke za g. uradnike, na drž. kolodvoru na razpolago, ali pa so uradniki za stranke tu, da se jim postreže, eventuelno da pojasnila. Gospodje, nekoliko več olike se pač vendar od Vas lahko zahteva. Slavna direkcija v Trstu, pa naj v tem pogledu stori svcjo dolžnost! X. . V Gorici so pokopali trgovca Alojzija j Pavlina, ki je dosegel visoko starost 90 j let. ~ Z driieega nadstronia Je skočil voiak korporal 47. pešpolka Čeh v sredo v Gorici z vojašnice na Travniku. Obležal je močno poškodovan. Poprej se je napil piva potem je rekel, da nekaj napravi, in • skočil je iz drugega nadstropja na tla. Spodnjo četljust je odneslo nekemu vojaku v Kanalu, ko si je sprožil svojo puško ob grlu v glavo. Strašno je Ječal, potem padel nezavesten na tla. Prenesli so | ga v Gorico v vojaško bolnišnico. Pogreša se že 14 dni slaboumen mladenič iz Volčjegrada pri Komnu, star 26 let nizke krepke postave. Kdor bi kaj vedel o njem naj blagovoli takoj javiti županstvu v Komnu. Drobiž. — Z drevesa je padel 12-letni Ivan Pirnat ter si polomil nekaj reber. Zdravi se pri usmiljenih bratih. — Izgnan je iz Gorice neki 69-letni M. Kostanjevec, ker se je vrnil, so ga prijeli in poslali nazaj v domačo občino. — Neki 34-Ietni Ka-rol Klose iz Krmina je bil zasačen v Gorici pri tatvini; prijeli so ga pravočasno in izročili roki pravice. — Ivap Kamaur v Loč-niku ima lepega kanarčka; izginil mu je bil in obdolžil je Antona Furlana, da mu je on odnesel kanarčka. Pred sodnijo v Gorici je bil Furlan oproščen, ker se ni moglo dokazati, da bi bil on vzel kanarčka. — Po-rezal se je s »fovčem« na desni roki 10-letni Ivan Kralj iz Morskega na Kanalskem; prepeljali so ga v goriško bolnišnico po zdravniško pomoč. — Jos. Andrijan iz Ajella je bil obsojen radi tatvine denarja in blaga v vrednosti 200 K na 3 mesece težke ječe z dvema postoma. — 22-letni A,PulIer in 21-letni K. Klančič sta bila obtožena, da sta ukradla v Krminu 3 tehtnice in drugo. Obsojena sta Klančič na 4 mesece, Puller na 7 mesecev težke ječe s posti. — Ivan Bufon v Gorici je razbil krč-marju Vižhru v Poljski ulici jedno šipo; kaznovan je z globo 2 K. — Jos. Merljak in Fr. Boškin sta bila obtožena, da sta nabila Petra Reščiča; obsojena sta vsak na 48 ur zapora. — Peter Mačus in J. Muži-na iz Št. Ferjana sta bila obtožena, da sta nabila Terezo Kumarjevo; iz pričevanja pa se je razvidelo, da je bila obtožba neutemeljena, zato sta bila oproščena. — Tri prte v vrednosti 12 K je vzel s seboj iz neke gostilne v ulici Morelli neki Anton Bo-bič; hitro so ga aretirali. — Ravnatelja tukajšnje laške realne gimnazije g, Caldinija je tožila Katarina Šter-beiik iz Gradišča, ker ni dopustil oni čas, ko je bil nastavljen na tamkajšnjem učite-liišču, dijakom stanovati pri njej. Ona se je čutila zbog tega razžaljeno in je vložila tožbo proti Caldiniju. Caldini je bil pred okrajno sodnijo v Gradišču oproščen obtožbe, istotako v drugi instanci v Gorici. C. M. nabiralnik v kremi v Trgovskem Domu. •— Poročali smo, da sta dva prijatelja odnesla iz krčme v Trg. IX nabiralnik C. M. Družbe. V nabiralniku je bi- I 1 lo okoli 30 K. Tista dva prijatelja sta 35-I letni Karol Culot iz Podturna in 29-letni Ivan Lutman. Oba sta pod ključem. Tatovi so potrgali v noči od sobote na nedeljo žičnato ograjo in vlomili v ko-košnjak nekega posestnika na Livadi. Odnesli so osem glav perutnine in enega kunca v skupni vrednosti K 30. Živali so zaklali na mestu. — Lena oškodovančeva je naznanila takoj v nedeljo zjutraj že ob 7. uri pri policijskem uradu tatvino, kar se je vzelo na zapisnik. Na prošrjo, naj se začne takoj s poizvedbami, je odgovoril stražnik: »Danes je nedelja«. — Za nede-lio so prišli delavniki in sicer že mnogo a poizvedovalca — ni. — Tatov bi najbrže ne bilo težko izslediti, ker so nekaj dnij prej na enak način pokradli v Podgori in so tam osumljeni, a treba čakati, da izgine corpus delikti v želodcu. — Ubogi Liva-iarji, vsega dosti — svitlo luč, lepe ceste in če treba tudi varnostno pomoč! Vinoreiskl kongres v Goric!. — Včerajšnji »Primorec« prinaša obširno poročilo o zborovanju na deželnem odboru glede na vinorejski kongres in končno določeni spored kongresa, ki bo v Gorici v času od 5.—13. septembra t. 1. Prizadete vinogradnike opozarjamo na to številko »Primorca«! Onesa vojaka Šuma, ki je utonil v Soči v Stračicah so potegnili iz vode v sredo zvečer okoli 8. ure. Truplo je opazil neki gospod, ki se le ob bregu Soče sprehajal s svojim sinom. — Šuma so pokopali včeraj popoldne z vojaškimi častmi. I Hitite, pomagajte si k sreči s ta-j kojšnim naročilom turške srečke! Žreba-• nje se vrši že dne 1. avgusta in kdor ne hiti. zamudi priliko, v srečnem slučaju po-j stati tega dne bogataš s 400.000 franki. — | Pojasnila da*e in naroČila sprejema gla-; som današnjega oglasa: Srečkovno za-j stopstvo, Ljubljana 5. dopTsi. C. M. podružnica v Biljani priredi v nedeljo dne 2. avgusta cvetlični dan v prid šoli na Blanči. - Prosi se vse rodoljube in rodoljubkinje Brd, da bi šli prirediteljem v vsakem oziru na roko. — Odbor. Na Trnovem nad Gorico je umrl preč. g. kurat.F r a n K o d r i č, rojen je bil v Ri-hemberški občini leta 1855. Naj počiva v miru! Vzajemno društvo za zavarovank goveje živine v Opatjemselu priredi dne 26. julija 1914. ob 6. uri popoldne na javnem trgu javno tombolo z dobitkoma: 1. čin-kvina 100 K in 2. tombola 200 K. Srečka stane 40 vin. Pred in po tomboli »javni ples« po 10 vin. komad. Čisti dobiček je namenien za nabavo sanitetnih priprav in razkužil ter za uboge šol. otroke. V slučaju slabega vremena se vrši tombola 9. avgusta t. 1. »Olepševalno in no«?ozdova!no društvo v Kobaridu« priredi dne 15. avgusta oh 3. uri popoldne javno tombolo se slede-'-^.-.*\ '/;$ Namen moje razprave je, opozoriti na nekatere ženske poklice, ki jih lahko naša ženska mladina doseže, ter pripomoči, da bi naši stariši, ki .so dostikrat v zadregi, kam bi s svojo hčerko, imeli vsaj'majhno navodilo. Pri tem pa sem se oziral samo ob sebi razumno na take poklice, ki so v naših razmerah dosegljivi in posebno še na gojenke našega liceja. Časi so danes taki, da se ne more vsaka ženska posvetiti onemu vzvišenemu poklicu, ki ostane zanjo še vedno najlepši, da postane žena in mati, vzgojiteljica krepkega in značajnsga narodovega naraščaja; ženska je postala samostojna in hoče svojo samostojnost tudi izrabiti sebi in človeštvu v korist. Namen ženske osamosvoje je, da postane popolnoma enakopravna možu, da si lahko sama vstvari lepo socialno stališče. Marsikaj je že dosegla in v nadaljnem boju se ji bo gotovo marsikaj posrečilo. Ni več navezana na dom, na različne internate, ki so ji nudili le delno in največ jezikovno izobrazbo, država ji je odprla pot v srednje in visoke šole, ki so bile, še^pred kratkim časom domena moških. Dobila pa je s tem tudi dovoljenje in pravico, da se izobrazi za poklice, ki so jih poprej izvrševali edino le moški. In če tudi ne izvršuje vedno onih poklicev, ostane ji vendar velik kapital duševne inteligence, ki ga lahko uporabi pri svoji družini, in z mo-/A*ni vred skrbi za inteligenten naraščaj. Inteligentna žena, seveda tudi praktično v gospodinjstvu izvežbana, je zmožna vzgajati inteligenten in značajen naraščaj; 'e taka ženska je možu prava družica in svetovalka. Če ne more biti možu to, tedaj pade zopet na ono stopinjo, na kateri je bila v starih časih, ko mu je bila — sužinja. I. Učiteljica. Najbolj znan in najbolj čislan poklic, ki si ga je bila ženska izvolila, je bil — 1 j u d s k o š o 1 s k e učiteljice. To je bil in je še vedno oni stan, kateremu se posvečajo naša dekleta najraje. To je idealen stan, a tudi težaven, za svoje odgovorno delo pa posebno pri nas sramotno plačan. (Najvišja plača, ki jo doseže učiteljica na Kranjskem, je 1920—2280 K, Ko-: roškem 3150 K. Ooriško-Gradiščanskem : 2120. Istriji 2688 K, Štajerskem 2400— 3100 K.) Tn vendar sili v učiteljski stan toliko naših mladih deklet, da je danes vse prenapolnjeno. Vzrok tiči v tem, ker si marsikatera ne zna nomagati drugam, deloma tu<1f. Ker se jim zde drugi poklici nnm vredni ali manj Častni, dasi so boljše plačani. Študij je precej težaven. Poleg štirih Nnikov na učiteljišču se zahteva no dveh letih prakse izpit usposobljenosti. Še le po tem izpitu se lahko učiteljica stalno namesti. Koliko pa jih je, ki morajo leta in leta čakati, da dobe kako stalno mesto! Velika škoda je. da nimamo specialno r!a Kranjskem m eščanskih šol za deklice (edino po samostanih) in normiranih plač za m e š č a n s k e učiteljice, (Najvišje plače mešč. učit. variira- jo od 2500—4700 K; ^ravnateljice dobe od 3000—5900 KM)'kot jih imajo v drugih kronovinah. Izpit za meščanske Šole se lahko napravi iz treh skupin in sicer a) i z j e z i-k o v n o - zgodovinske skupine (učni Jezik, zemljepis, zgodovina), b) i z P r i r o d o s 1 o v n e skupine (mate-a^jkefif^]k.e.,J^j3rirodoi2is|a), c) iz m a-t e m a t i č n o - tehnične skupine (matematike, risanja, opisne geometrije ali prirodopisja). ' Izpit se lahko polaga po treh letih uči-teljevanja na ljudski ali meščanski šoli in sicer pred posebno komisijo. Izobraziti se moraš sama, ali pa v posebnih tečajih; na Dunaju je tudi posebna učiteljska akademija. Z izpitom za meščanske šole postaneš »strokovna učiteljica« z učno obveznostjo 21, oziroma 24 tedenskih ur. Pri razpisu za učiteljska mesta na c. kr. vad-nicah ima učiteljica z meščanskim izpitom pred drugimi prednost; v posebno srečnih slučajih postane vadnična učiteljica tudi glavna učiteljica na ženskih učiteljiščih s plačo srednješolskih učiteljev. Na vsak način se svetuje mladim nadarjenim učiteljicam, da se posvetijo učenju ter polože izpit za meščanske šole. Gotovo bo prišel čas, ko jih bodo tudi pri nas potrebovali! Posebne vrste šole so takozvane p o-' m ož n e Šole za s 1 a b e j e nadarjene in zaostale-otroke. ¦ Leta 1912. jih jeb ilo v Avstriji 38 s 47 razredi in 1376 učenci. Za pouk na takih zavodih se vrše različni kurzi, ki jih prirejajo strokovnjaki. Ker take šole zelo napredujejo, bo potreba po strokovno izobraženih n č i -t el j i c a h čimdalje večja, ravno tako pa tudi po posebni pomožnih vrtnari-cali; zakaj šoloobvezni otroci, ki pa še niso zmožm za šolo, se pošiljajo v '»pred-, šolo«, kjer jih uče pomožne šolske vrtna-rice, ki so navadno bolje plačane. Tako učiteljstvo plačajo po nekaterih kronovinah kot meščansko, ali pa mu dado dokla-de od 200—500 K letno. Poleg tega lahko dobe v bogatejših rodovinah dober postranski zaslužek. j Lep, a zelo težaven je pouk g 1 u h o-| n e m i h in slepi h. Če imaš veselje in trud posveti se temu človekoljubnemu poklicu! Kot vzgojiteljica in privatna učiteljica si bo marsikatera (tudi morala!) poiskati zaslužek, zakaj vsaka ne bo mogla dobiti službe na kaki javni šoli. Če zna kak tuj jezik ali glazbo, bo njen zaslužek gotovo boljši in ga bo prej našla; a vsaka naj bo previdna, da ne bode sama podcenjevala svojih zmožnosti in svojega dela! Posebna težava je v Avstriji z a k a -d e m i čn o izobraženimi učiteljicam i, ker nimamo nobene državne ženske srednje šole. Vse so deloma privat- ne, deloma mestne in deželne. Tudi Študij je drag in težaven. Od leta 1896. je dovoljeno, da smejo deklice polagati maturo na gimnazijah. V onih kronovinah, kjer ni ženskih srednjih šol, smejo deklice kot hospitantinje prisostvovati pouku, a neprijetno je dejstvo, da jih učitelj ni primoran izpraševati ali popravljati njihove naloge. .-.-..*... v„ (Konec prih.) I Malt oglasi. Rajmaijla pristojbina it&ne 6 0 vls. Atto J« oglu oNelneJSl se raJuna la vsako besedo S ?i». Hajprlpravnejle Inserlranje sa trgovce In obrtnike. Eollko !• tninjllta trgovcev in obrtnikov y OorSal, k o« dtfioll (In celo v m»»ta) nihfit nt uuin«, ktt «t UKMiirnjo. Škodi ni mtjhn«. on poštenega in zmožnega stalnega za-w" stopnika za Gorico in okolico ter Odgovorni urednik In izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska! »GtoriSka Tlskarna< A. OabrSiek (odgov. J. FabSiž). Zalaga s Druiba za izdajanje listov »Soča« in »Prlmorecc \WmmU Driginalne mayfarth-ooe oblastveno zavarovane olnsfeeln sadne stiskalnice 8» Holl-ov Seidlitz-nrašek je sa na Želodca trpefie neprefcosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra •tiCntmi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orfg. Skatlje K2- Ponarejanje se sodnijsko taslefaje. Mollo-va Franc, žganje r.a ribanje tivota — Bolečine olajšujoče in o'-.repCu1oCe sta-romano sredstvo proti trganla in prehlajenja Tsake Trate. Orifi-. steklenica K 2«— Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnioah. Glavna lekarna k. M0LL, c. in kr. dvorni talotnlk, Dunaj, Tuchlauben 9. Dobiva se v Gorici v vseh lekarnah in mirodilnicah. »HERKULES« I Prvovrstni izdelek. j|$> Hidravlične vinske in sadne stiskalnice, m Neprekosljive! §L Grozdni in sadni mlini mostne naprave || Ph. magfarth & C.° | Tovarna poljedelskega orodja m D lin H J, II. Taborstrasse Sten. 71. Jg Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina. -a- CenUtl brezplačno ~m* MT» Iščejo se zastopniki- S N^jbolji, Ker blago-vonjav, barvovst, finega oKusa ter po ceni, je ir* ostane pravi tFrancKov; Kavin pridateK. * . "" aiupuiiva »a urunuo m ukouco ler Tolmin in okolico, kateri se je že bavil z zavarovanjem na življenje. — Ponudbe pod »Zastopnika* na ins. od. tega lista. 209—2 Slovenska dekorativna in sobna slikarja se priporočata slavnemu občinstva v mestu in na deželi za vsa v to stroko 212 :o spadajoča dela. flnd. & fran Dolarič Gorica, Via deli' Ospitaie št. 10. Zobozdravnici in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICI Jas. Verdi tekallšCe Sten. 37, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordlnlra o sooleni afeliein od 9. ure dop. do 5. ure pop. Št. 938. Oglas dražbe za zgradbo novega župnišča v Divači ki se bode vršila dne 2. avgusta 1914 ob 10. uri predpoldne na sedežu županstva' v Matavunu št. 8. Cela zgradba je cenj na na K 20.500* — Načrt, troškovnik in pogoji so razgrnjeni v občinskem uradu v^ak dan od 8. do 12. ure predpoldne, ob delavnikih (razun sobote) tudi od 3. do 6. ure popoldne. Delo se odda najcenejemu ponudniku. Pred pričetkom dražbe je položiti 5% varščino. 210-3 Županstvo občine Naklo na Goriškem. Vsakdo mora zadeti! 400.000 in 200.000 frankov znašajo glavni dobitki turških srečk. 6 žrebanj osako leto. Prihodnje Žrebanje l. aognsts. 475.000 oziroma 375.000 kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupine B: 5 oziroma 3 izbornih srečk. ^3 13 ozir. 9 žrebanj osako leto! Prihodnje žrebanje fl. aogusia. Mesečni Obrok od 4 K naprej. Za naročnike so določene nagrade in premije. Pojasnila daje in naročila sprejem-?: Glavno zastopstvo sretkpvnega oddelka Češke industrialne banke v Pragi, Ljubljana. _3 Naslov za nisma: Sreikovno zastopstvo Ljubljana 5. 1. Felberbaum - Gorica Corso Gius. Verdi št. 11, Via Caserma št. 15 vis-a-vis izvoznega trga Obleke»gospode, gospe m otroke Parilo, nogavice, rokavice itd. v veliki Izberi. Novosti: Športne iopice In bluze. Žganjarna Robert Diebl - Celje .priporoča svojo, doma žgano ^štajersko sUvovko, tropinovec, borovničevec, brinjevec, ščipkovec, vinsko žganje, konjak; nadalje kuba in Jamajka rum, grenčico, »Planinski liker«, Pelinovec ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, čaj Cevlov, Orange, Pekoe in Soiichong. -------------------------------------------«--------------Vzorci In ceniki na razpolago. —-——-----------------------------------. ' ' ¦- Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. Ha sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. SajcoEeJe kupovaliSče nirnberikega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za Aro/ašd in čevljarje. » Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne te. | Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Keservni fond: K 126.01400 ' j Vplačani deleži: K 48.043 "I I J I. Zadružnikov: 1707. Goriška ljudska posojilnica Telefon Štev. 79. upisana zadruga z omejenim jamstuom d Gorici A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. ?. velika zaloga = = oljkinega olja prve vrste PjjhiliM tvrft iz \t\it, Oilnaelji, ttiltsft^ Sart is ffir. ¦ prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96.104. 112 1-20, 1-28, 1-36. Vi4, 1'60, 1-80, 2'-, 240 za luči po 72 vin. •—— Na debelo ceno ugodne.-------- Pošilja poštnine prosto aa dom. Posodo ?e pušča kupcu do popolne vporabe olja; ro vporabi se spet zameni s polno. Prav! vinski kis in navaden. Zaloga ------------------- miia in sveč. —---------------- Ssnzacionelna priročna prikazen XX. stoletja! Nočem delati reklame, da bi steni služila denar - - kakor se to večkrat dogaja, pač pa sem pripravljena brez* platno povedati vsakomur kako sem popolnoma odpravila večletno bolezen na plačan, naduho in oslovski kašelj. To domačo zdravilo si lahko nabavi vsakdo jako po ceni. Pošljite za odgovor fnmkiran zavitek. Naslov gospa B. Kolenska — VrSovice pri 72 - 20 Pragi, CeSko. """ "" lastni hiši: Gosposka ulica štev. 7, I. nadstr.) sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih . obrestuje po $°\Q čistili. italne vloge proti enoletni odpovedi- po -dogovoru — Vlagateljem so na razpolago ihISni hranilnici Posojila se dajejo na zastavo :•> osebnf kredit. /Položnice poštne hranilnice na razpolago brezplačno. 206-20 Cene zmerne. Odlikovana pekarija in slad-iicm Karol Draščik v Gorici, na Kornu v (lasni hiši) izvršuje naročita vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. , Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah mirodilnica, papirnica in touarna šolskih zuezkou KOŽnflr & C" "" Qorica' til< sadnega trga. Najcenejši nakupovalni vir. Ha drobno In debelo. Kupujte samo dvokolesa MGerlCe" in „IIIteH2l", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original lfiCfOrla so riajprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče ' brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- rezniee in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk na Stolnem trgu št. 9. GORICA. IZIDOR NANUT autorizouana siaubena turdka ulica Adelaide Ristori štev, 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena deta. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih conah. Edina primorska tovarna dvokoles : --------------»TRIBUNA« ------•--------- Gorica, Tržaška lil. 26, prej pivovarna Gorja?. Zaloga dvokoles, šivalnih, in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. M "~ ' BATJEL - GORICA Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. omerhad postaja Jdž. žel. začetek sezone prvega aaja - D H^ik BH> (Štajerski Gastein\ -ilWl al Hi Najbolj zdravilne radioaktivne Akrato HB Hj toplice Štajerskega 3 ¦•- do 37-5 gradov C, B ¦LnCinkuJe kakor Gastein, Teplitz, Ffiiffer OP VP[0t' protinu, revmatizmu ženskim m živčnim boleznim, oslabelosti, poškodbam, influenci in nje posledicam. Mila, podalpska klima. - Modemi konfort. — Stanovanje po ceni. Zveze brzovlakov iz Dunaja 8, iz Trsta o, iz Budapegta 9 nr. — Prospekti zastonj potom ravnateljstva kopališfia Rbmerbad na Štajerskem. Sedlarska delavnici Iuan Krauos- Gorica na Koran St. 11. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, <*____ stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape "«3L5E|SvSk c'ranJe raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila si ^g^g^ izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici Centrala i, podružnice: Cgifa-Celooee, Saraleoo. Split, Trst* Vloge na knjižice po 4%°|o» v tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K H.iMU0 Rezervni zakladi K 1,OOO.U0<1 Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naroČila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kiiponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti, Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanj' Siifes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma,, \ ,