PRIMORSKI PHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE iuj« iova oj«* ova- dil mil sta- .ud. stol" to.| mo- ij ofrl dob- ] bil« ni»' ! *S 0 Uto 2 ŠtPV 17» - Pona A liro Poštnina plačana v gotovini »tttv. UH - bena «*■- lire Snedizlone In abbon. postale TRST, nedelja, 25. avgusta 1946 Uredništvo In uprava, Plazza Goldoni it 1 • L Tel, it 93806 93807. 93808. Rokopisi ae ne vračajo Jugoslavija ne ogroža nikogar in nima niti takega namena, ker to ni v skladu z njenimi interesi in njenimi ideali, na katere se naslanja. Svet štirih zunanjih ministrov naj odloči o nadaljnji usodi konference in omili mednarodno politično napetost ! Pariz, 24. — Težišče vsega dela : g. m*rovn; konferenci se je pre-odbore, ki obravnavajo ‘ticoo, teritorialno ali pa gospo-8rsltu Plat snujočih se mirovnih Obilica predlogov in spo-ki so jih ob pričetku tega f vložili pri tajništvu konfe-ae^' 3e del° "koliko zavrla. To jg." °pazil° tudi na današnjih se-tidn °r na primer na seji poli-t(j°'ferltorialnega odbora za po-* Madžarsko in na seji go ti — kalijo. potoval kanadski ministrski predsednik Mackenzie King, ki je še danes izjavil, da se je naveličal neskončnih razpravljanj, čeprav so morda koristna, ker bi naj dala državnikom čas, da se sestanejo Iškega odbora za pogodbo z D« j., so načelne debate opravljene tk °k°liščina, da se je cela vrsta Vniii delegatov umaknila iz Pa-v^.^k0 se je vrnil v Oslo nor-zunanji minister Lange, ki Ufe/’ ® Pariška konffresca zavleči novembra. Tud; angleški zuna. tov ^lnis^er Pevin je danes odpo- Južni Afriki, kjer so po njegovih izjavah dosegli, »rasno harmonijo*. Tedaj se je oglasil ukrajinski profesor Petrovski, čej da imajo tudi 'v Južni Afriki svoje manjšine, ki jih zatirajo, kakor na primer in-in posvetujejo o še nerešenih dijsko. Južnoafričan Termintočn vprašanjih. Značilno pa je, da je se je čutil spričo tega sila priza-obžaloval, da so novinarjem dovo- i detega in je menil, da bi morali lili prost dostop na konferenco in j v Parizu razpravljati o mirovnih da bi se morali vsaj konferenčni: pogodbah, ne pa se vtikati v notra- odbori sestajati brez njih. Tudi I nje zadeve drugih držav. Menda Evatt namerava nazaj v Avstra- so prav zaradi tega povabili v Pa-1 gal ustanovitev tehničnega pomož- riz Mehiko, Kubo, Brazilijo, Av- nega odbora, ki naj bi zbral za od- stralijo in še marsikoga drugega, bor vse podatke za eno ali drugo ki jih ne primorsko ne katero koli | vprašanje, je tudi Višinski ugoto- drugo evropsko ali srednjeevropsko vprašanje prav nič ne zanima, pa se vendar stikajo vanje in sicer na osnovi premišljeno potvorjenih statističnih podatkov. V gospodarskem odboru za pogodbo z Italijo V gospodarskem odboru za mirovno pogodbo z Italijo pa je nameraval predsednik takoj pričeti preliminarno razpravo o posameznih klavzulah ter o ustanovitvi posebnega pomožnega odbora, za re-paracijske probleme. Jugoslovanski in avstralski delegat pa sta se mu zoperstavila, češ da bi bilo posebno glede reparacij potrebno, da odbor dožene, kdo vse postavlja nasproti Italiji kakšne reparacij-ske zahteve. Ko je francoski delegat predla lijo Okolšč.na, da se konferenca zavlačuje, pa Je vzrok, da se namerava v kratkem sestati svet zunanjih ministrov štirih velesil, ki bi hkrati razpravljal o omiljenju med-narodne napetosti. V angleških krogih zatrjujejo, da b; tudi ZSSR ■j - »unanji minister i_»ange, kj poleg Velike Britanije in Amerike jj|0vinarjem s'e izjavil, da se pristala na zasedanje sveta. Bevin vil, da so -zaman vsi takšni ukrepi, dokler niso zbrani vsi podatki. Zato naj bi se zasedanje odbora sploh odgodilo. Angleški delegat je menil, da do prihodnjega četrtka. Sporazumeli so se, da bodo delo pospešili, tako da bi odbor lahko nadaljeval svoje razprave že v ponedeljek. Grčija ogroža balkanski mir Nocoj je sprejel ukrajinski zunanji minister Manuilski okrog 50 francoskih in drugih novinarjev. Obvestil jih je, da je poslal tajništvu ZN pismo, v katerem je predlagal, naj-stavi na dnevni red prihodnjega zasedanja varnostnega sveta vprašanje o sedanji politiki grške vlade, ki ogroža mir na Balkanu. Novinarjem je uvodno dejal, da Ukrajina meji na Balkanske države. V zadnjih 30 letih je doživela tri invazije. Spričo tega ne more biti brezbrižna za to, kar se dogaja v njeni soseščini in posebej na Balkanu. M Parada dela" u Ajdovščini mogočen zaključek Titovega tekmovanja Danes je v Ajdovščini praznik — praznik dela, praznik uspelega zaključka tekmovanja za obnovo naše dežele. Na ta praznik mladostnega delovnega poleta osvobojenega dela Primorske bo v Ajdovščini velika parada mladih udarnikov, parada našega delovnega ljudstva in fizkulturna tekmovanja, ki bodo mejnik v našem športu. Mejnik, ki naj zaznamuje prehod iz reker-derstva v množično telesno kulturo. Pomen današnje «Parade dela» ni samo navadna manifestacija. Ta dan .zaključuje vzorne uspehe prvega vala delovnega poleta za obnovo nRŠe domovine — ne uspehe hniti v London, in se namerava v Pariz šele v sredi prihod- je še včeraj na sestanku delegatov britanskega imperija izjavil, da se bo pri Byrnesu, Molotovu -in Bi-daultovu zavzel za to. stvar. Svet naj bi se sestal pričetkom prihodnjega meseca v Parizu. pj jjj ■ seie v sreai pri*n*u* j, j tedna. Prav tako bo jutri cd- 2astoj v luksemburški palači Brezplodne geje treh konferenčnih odborov. 8 ^ spremembo mirovnih i«» rid Jfal Gota* i‘ »to iflir e* f rek. 0 i li*' IV fO' V »i« tf> t delegata, menil pa jč, da bo treba o tem, kar je avstralski delegat napovedal, še govoriti. Avstralski računi z zaščito manjšin Tudi v odboru za mirovno pogodbo z Madžarsko je prišlo do podobnih ugotovitev. Tam je češkoslovaški delegat v zvezi z avstralskim predlogom o zaščiti pravic vseh onih, ki bi po mirovnih pogodbah prešli pod suverenost druge države, poudaril, da bi bilo treba o tem, kolikor se tiče Madžarske, razpravljati ne v kakem koordinacijskem odboru, marveč prav v odboru za politične in teritorialne klavzule pogodbe z Madžarsko. češkoslovaškemu delegatu je pritegnil tudi jugoslovanski. Avstralski predlog o zaščiti manj-l0dbi kj so si enaki ali podobni, šin je dal povod za nadvse zani-t0 da bi ne bilo treba o njih raz-1 mive ugotovitve. Zaščita človeških ^ V1 jati posebej v vsakem odbo- pravic naj bi bila po ugotovitvi av-^ Sovjetski delegat se je čudil stralskega delegata Hodgesona na-ni informiranosti avstralskega | ravnost zgledno zagotovljena v "Washington, 24. VZN. — Ameriški zunanji minister je preje! iz Beograda od poslanika Rattersona sledečo brzojavko: «22. avgusta ob 9. uri. Danes me je skupaj s polkovniki Patridge, Strattom in Fraleyght zelo ljubeznivo sprejel maršal Tito. Dveurnl razgovor se je nanašal na protest o letalih in na druga vprašanja. Glede letal je Tito odgovoril, da so bili potniki prvega letala izpuščeni danes in da so na poti v Trst. Dodal je, da potnikov drugega letala še niso našli. Letalo se je vžalo v zraku in je zelo dvomljivo, da sta se dva potnika spustila s padaloma. Reševalne skupine so še vedno na delu in naša zahteva, da pošljemo predstavnike z njimi, je bila sprejeta. Tito nam je tudi obljubil, da nam bo izročil ostanke letal in da bo dovolil priti v stik z morebitnimi preživelijni potniki. Poročal je tudi osebno o prisilnem pristanku prvega letala. Obljubil je pismeno poročilo IV. 8rmade o drugem letalu. Izjavil je, da incidenti niso rezultat kakega posebnega naloga in izrecno poudaril, da niso povračilo za umor Jugoslovanov po ameriški obmejni patrulji. Prelet letala preko meje je bil kršenje jugoslovanske suverenosti in jugoslovanski lovci so ravnali po redni službeni dolžnosti braneč mejo. Tito je večkrat posvaril zaradi ponovnih nedovoljenih poletov nad jugoslovanskim ozemljem. Ugovarjal je številkam ameriškega zunanjega ministra glede dovoljenih poletov, ker da ne vsebujejo TITO V RAZGOVORU %~ ; z ameriškim poslanikom Poročilo poslanika Pattersona o poteku razgovorov ponovnih poletov vojaških letal, ki niso v programu, a odhajajo z zavezniških letališč blizu Morganove črte. Dejal je, da ti poleti V tisoče predstavljajo premišljen napad na jugoslovansko suverenost jn poizkus, da se Jugoslaviji pokaže zavezniška moč. Obžaloval pa je izgubo človeških življenj in je sedaj izdal nalog, da se v nobenem primeru ne strelja proti kateremu keli tujemu letalu. Incidenti se ne bodo ponovili, je izjavil maršal Tito, in Jugoslavija bo vedno sprejela nepreveliko število letal, ki bi bila prisiljena spremeniti s»ner zaradi neugodnih vremenskih razmer ali zaradi tega, ker bi zgrešilo smer, ali pa utrpela kako poškodbo. Predlagal je v teh primerih primerno signalizacijo. V odgqvor na našo Izjavo, da je letalo v Tiipu poziva za pristanek bilo nad Celovcem, je maršal Tito dejal, da je tisoč eseb prisostvovalo incidentu na popolnoma jugoslovanskem ozemlju. Prvo letalo ni bilo samo nekaj km na jugoslovanskem ozemlju, pač. pa 50 kin v notranjosti. B, čeprav so umor dveh Ju-Yil( 8Vanskih funkcionarjev zakri ' ^ho. ■.z*. w0. -• -av borba govori o kampanji proti ^Soslavijii kj j0 je sprožil del a-h fl^tega, britanskega in franco-tiska. Kot izgovor za to go-so vzeli britansko in ameriško ki sta bili izročeni v odgovor ^jugoslovansko noto v zvezi o-v*«* varnosti lastnine jugoslo-H* državljanov v coni A Ju-e krajine. zatrjujeta ti noti, naj bi ugoslavija odgovorna za ves tror’ ki naj bi ga organizirali CB’ *ei renskih tj ^Uieriški vojaki, ki so prišli v da ne omenjamo podlega na na*e oficirje, ki ga je >i 8 fašistična drhal ob podpo-8'o-ameriške vojaške policije. %k'e5!ta ln amerižka nota sta k «U protijugoslovansko gonjo j ^hjene napade so izvedli *a- bi še bolj elektrlzirali ozra- irlli materialne možnosti Irupljanje odnošajev ln okri- fo Jugoslavijo. • 5*ka in ameriška nota kakor Mil incidenti nJso bili do-1» ^Pričevalni in je bilo potreb-močnejši material, NI tl-a dolgo, ko so ga tudi nudili. ®o V anglo-amer!šklh letal, ki upinah preletavala jugoslo-%bitn °žemlje, so kljub številnim vin .beograjske vlade in opomi-'šstt ^kuelovanskih vojaških ob-^ j,; ta'i še bolj pogosti, kakor *‘l Tra b'la Jugoslavija Honduras n.n*j°rdanija, čeprav Jugosla-%, v tem žalostnem položaju. p,°![anskl narodi sc že zdav-Sjo ' Hi vsako zvezo s pretek-ltl 21viJ° v polni svobodi ln 8f>Osti. Vi''Borba* ’ Podla gonja proti Jugoslai/iji „BORBA“: Incidenti so bili namenoma izzvani, da bi podne-tili protijugoslovansko gonjo, ki je bila že prej pripravljena opisuje nato incidenta, ^ Primerila 9. in 19. avgu-eri^ko letalo, ki je prišlo JSlo*”®0*«*0 ozemlje, se ni 0vCev ba znake Jugoslovanskih 2a prl*tanek in je bilo pri-^ 3« lv!at° Prl*tatl, drugo letalo i .'V'ehpi'° podobnih okoliščinah 1 t°ris,tan0’ tem dogodku je a-I rlh .V!ada Poslala dve noti, od -ilber0a i*1"4 dru?1 notl dar.a malo efinicija ultimatum, da bi bolj . .,u . razburili inozemsko * b‘ b?rn3e- Tak°j n«t°. kak°r ..zdan kak nalog, je reak- V'a^ji u8" *aieI ^onJ° Prot! Ju" d Je trti, 1 80 tako podpihovali, kotite/811 lla P°zoirnost z mlrov- 1H>1, oretioe v Parizu. Mew»» ba Jugoslavijo atomsko fgjj zahteva celo, naj ^0^0' n, t/, *etiat/.et,6m ko J« republlkan-ktiti1 r‘dges Izjavil, da se V "tle državo smele izogi- j “bi oborožene sile prot! /'^‘aviji. List »Associated »o Združene drža- v,Jen e pomeriti svojo silo, ki bi lahko zamajala vso strukturo svetovnega miru. «News Chro-nicle» pa piše, da bi ameriški ul-t matum lahko, torpediral mirovno konferenco v Parizu. Z vso to gonjo se skuša prikazati kot odgovorno Jugoslavijo, ki jo podpihuje Sovjetska zveza. Tako je ves tisk poln teh potvorjenih poročil. Tako je na primer »United Press* razširila iz Prage vesti o nekem razglasu splošne mobilizacije, nalepljenem po beograjskih ulicah. Fabriclrali so nato tudi drugo vest, po kateri naj bi jugoslovanski vojaki na prvo letalo, ko je bilo že na tleh, streljali. Največje žalitve se izrekajo proti jugoslovanskim vladnim osebnostim in državo prikazujejo kot napadalko ln povzročiteljico nemirov. Dejstvo, da so bili letalci in potniki izpuščeni še pred tako imenovanim ultimatumom, izkoriščajo z izmišljotino, da je to izpustitev pripisati pritisku ameriške note. »Borba* poudarja, da ta gonja ni naperjena samo* prdti Jugoslaviji, temveč da predstavlja obenem splošni poizkus, da bi položaj še bolj poostrili. Iz vsega tega se da jasno sklepati, da so bili ti incidenti namenoma Izzvani, da bi podnetlll protl- Vprašanje Dardanel je bilo že večkrat predmet posebnih dogovorov med prizadetimi državami In tudi širših mednarodnih pogodb. 7.e ob koncu 18. stoletja je bila sklenjena pogodba med Rusijo in Turčijo. Tej pogodbi je sledila cela vrsta drugih, med katerimi je najvažnejša montreu-ška pogodba, sklenjena leta 1936. Ta določa 15 km demilitariziran! pas na obeh obalah ožine in ustanovitev posebne komisije za nadzorstvo nad Dardanelami. V teku druge svetovne vojne so se pokazale pomanjkljivosti te pogodbe. Turčija je med vojno dopustila nemškim ln Italijanskim vojnim ladjam prehod v Crro morje in na ta način omogočila podporo od strani nemške in Italijanske mornarice vojaškim edi-nlcam ost, ki so vodile napadalno vojno proti Sovjetski zvezi. S tem je Turčija prekršila montrsuško pogodbo in pokazala svojo protisovjetsko in pronacifašistično u-smerjenost, ne oziraje se na prijateljsko pogodbo s Sovjetsko zvezo in Britanijo. Zato je bila na zahtevo Sovjetske zveze na potsdamski1 ktfifcrenc! sklenjena sprememba določb montreuSkc pogodbe, ker se ne sklada več s sedanjihi novim položajem. jugoslovansko. gonjo, ki je bila že prej pripravljena, in sicer v tistem hipu, ko je prestiž Jugoslavije na mirovni konferenci naraščal in ko so bile razne filofašistične vlade in reakcionarni režimi, kakor na pr. grška vlada in vlada g. De Gasparija, ki uživata široko podporo in za katere predstavlja Bvobodna in neodvisna demokratična Jugoslavija trn v peti, razkrinkapi pred mednarodnim javnim mnenjem. Jugoslavija brani na mirovni konferenci ln v mednarodnih od-nošajih bolj dosledno kot vsaka druga osvobojena država pravo demokracijo in demokratični mir. Ona predstavlja središče demokratičnega gibanja na Balkanu in v srednji Evropi. Zato jo izzivalci nemirov med narodi gledajo krivo. In to Je vzrok, da se je ravno v hipu, ko se v Parizu zavzemajo za pravičen mir, ki ga Jugoslavija zahteva, »prožila sedanja gonja proti njej, da bi se tako zmanjšal njen ugled in oslabila odločnost njenih zahtev. Ker pa Jugoslavija predstavlja na mirovni konferenci vest svobodnih narodov, ki so se vojne udeležili Junaško in slavno, stoji danes pred vsem človeštvom z jasno za- Sovjetska zveza gotovo še ni pozabila, da so jo napadle za-p&dne velesile skozi Dardanele, bodisi v krimski vojni in tudi leta 1918 po končani prvi svetov-n' vojni z namenom, da bi intervenirale v prid ruskih belogardistov. Tudi tekom prve svetovne vojne se Rusija ni mogla po-služ'ti Dardanel, kar je Imelo da-lekosežne posledice. Ta izkustva so popolnoma u-pravičeno dovedla Sovjetsko zvezo do tega, da Dardanele ne smejo biti več vrata za napad na črnomorske države in zato zahteva, da imajo vpliv na Dardanele tiste države, ki ležijo ob tirnem morju in za katere so Dardanele edina pot v Cmo morje in iz njega. Zato je Sovjetska zveza predlagala Turčiji v posebni not1, da bi morale biti Dardanele stalno odprte za trgovsko brodovje vseh držav ln samo za vojne ladje črnomorskih držav. Nasprotno hi pa mOral biti prepovedan prehod vojnim ladjam nečrno-morsklh držav, razen v posebno predvidenih primerih. Da se zagotovi Izvedba teh določil, je potrebna soudeležba Sovjetske zveze pri nadzorstvu in obrambi Dardanel, ker bo dosedanje izkušnje pokazale, da Turčija samo vestjo, mirna in prepričana o svoji pravični stvari. ( Jugoslavija ne ogroža nikogar in nima niti takega namena ker ni to v skladu z njenimi interesi in z njenimi ideali, na katere se naslanja. Zeli biti samo taka, za kakršno se je borila, to je suverena, neodvisna država z vsemi pravicarfti, ki jih už.iva taka država. Do sedaj ni Jugoslavija napravila ničesar, kar bi ogražalo suverene pravice kogar koli In tud! ni dovolila, da bi njene pravice ogra-žali. Zato ta podla gmja ne bo ustrahovala a niti zmedla jugoslovanskih narodov, ker se zavedalo, da niso napravili prav nič takega, kar bt predstavljalo mednarod.io zlorabo. Byrnesov razgovor s pilotoma ameriškega letala London, 24. VZN. — Kot sporoča «BBC», je imel ameriški zunanji minister Byrnes, ki je zdaj v Parizu na mifovni konferenci, sestanek s pilotoma ameriškega letala, katerega so Jugoslovani 9. avgusta prisilili, da je pristalo. • Pilota sta danes dopoldne z letalom prispela v Pariz in so ju takoj spremili na ameriško veleposlaništvo. . Tito je poudaril, da mu je žal, kar se je zgodilo. Obljubil je, da bo to potrdil pismenoNin da bo odgovoril na druge točke našega protesta. Izjavil se je sporazumnega, da pristane na zahteve v naši roti, Z dvema jugoslovanskima častnikoma, ki sta imela nalogo, da nam pomagata, smo ves dan iskali o-stanke letala, kj se je razbilo 19. avgusta, in mrliče y gorovju, severovzhodno od Bleda. Ostanke smo dobili na nekem gozdnatem griču. Kmttje so nas spremili v vas Koprivnik, kjer so bili pred cerkvijo pokopani ostanki mrličev. Ostanke je 20. 8. našla in pokopala neka jugoslovanska vojaška patrulja. Našli smo vodjo patrulje ki nam je izjavil, da sta bila dva mrliča ožgana in imela padala v notranjosti letala. Po ostankih drugih mrličev se da sklepati, da je pet ali šest mrtvih. Ta neskladnost v izjavah, ki jo je sinoči podal Tito, po kateri potnikov še niso našli, se ima morda pripisati pomanjkljivemu delu osebja. Informirali bomo Tita o naših odkritjih in prosili bomo za častno stražo jugoslovanskega letalstva 0e bo ameriško zunanje ministrstvo na to pristalo, bomo ostanke pokopali na ameriškem pokopališču v Beogradu z vsemi vojaškimi častmi s strani Jugoslavije. Zaključujemo da ni preživelih. Letalo je zgubljeno. Juui bomo obiskali turškega potnika, ki| je v bolnišnici. Fraleight in atratton se bosta vrnila na Bled., da izpopolnita preiskavo in v ponedeljk se bom vrnil v Beograd z letalom poslanstva, da prenesem trupla. Tito je poslal Pattersonu sledeče pismo, ki je bilo nocoj ob 20. uri izročeno kot odgovor na noto ameriškega zunanjega ministrstva. Pismo potrjuje izjave, ki Jih je ustno podal v našem včerajšnjem razgovoru: Ekscelenca, glede na naš včerajšnji razgovor mi je čast sporočiti Vam sledeče: Glede dejanskega stanja nimam ničesar dodati k noti št. 9860 jugoslovanskega zunanjega ministrstva od 20.8., pač pa samo to, da nadaljnje informacije ne potrjujejo prvih, po katerih naj bi se dva člana posadke spustila s padalom. Zdi se, da so priče zamenjale dve poeodi za bencin, zaviti v rjuho, s potniki letala. Preiskava se nadaljuje. Ni mogoče za sedaj podati dokončnega in podrobnega poročila o dogodku. Razen tega lahko ponovno poudarim’ 'zjavo v noti ministrstva, ki podrobno opisuje o-keliščine, ki so dovedle do tega dogodka. V zvezi z izjavami, ki sem jih podal ob priliki našega včerajšnjega razgovora moram predvsem poudariti, da ni točno, da Je bilp letalo samo eno ali dve milji na jugoslovanskem ozemlju v hipu. ko je bilo prisiljeno pristati. Letalo je bilo 50 km oddaVieno od najbližjega obmejnega kraja. VPRAŠANJE DARDANEL tega ni sposobna zagotoviti. Sovjetska zveza je o tem svojem. koraku obvestila Združene države. Veliko Britanijo in Francijo. V popebnl noti so Združene države zavzele svoje stališče, kjer odklanjajo skupno nadzorstvo Dardanel s strani Turčije in ZSSR in določevanje reda za Dardanele Izključno s strani držav, ki lež jo ob Ornem morju. Nasprotno pa predlagajo, da rešijo vprašanje sklddno z načeli Združenih narodov ln da so Združene države pripravljene sodelovati. na mednarodni konferenci, ki bi obravnavala revizilo nr.on-treuške pogodbe. Debro obveščeni krogi trdijo, da bosta Velika Britanija in Francija zavzeli približno isto stališče, kakor Združene države. Turčija, ki je prevzela vlcgo predstražo anglo-amerifkih interesov na Bližnjem vzhodu, je izročila Sovjetski 'zvezi odgovor, v katerem oklanja sporazum z dr- žavami, ki ležijo ob Črnem morju in skupno obrambo Dardanel a Sovjetsko zvezo. Razumljivo je, da nadzorstvo in pravice nad Dardanelami pripadajo državam ob Crnrtn morju, ker je to izključno defenzivnega značaja, medtem ko bi bila udeležba nečrnomorsklh držav pri nadzorstvu Dardanel ofenzivnega značaja. Cmo morje je dejansko zaprto jezero za vse države ob Črnem morju, ako ne obvladajo Dardanel. Iz Črnega morja ima ZSSR najboljše piometne zveze po plovnih rekah in železnicah z osrčjem države. Zelo važna plovna reka, ki se izliva v Crno morje, je Donava, ki predstavlja vodno pot v Srednjo Evropo mimo najvažnejših balkanskih držav. Problem plovbe na Donavi je ozko povezan z vprašanjem Dardanel ln upravi ianjem tržaškega pristanišča. Zato bi moralo pripadati nadzorstvo plovbe na Dona- Mccam tudi ponovno poudariti, da so Jugoslovanski lovci najmanj 'en četrt ure pozivali letalo na pri-Stanek> Skušali so tudi pokaznti smer, ki vodi na letališče, oddaljeno samo tri milje. Letalo pa je odločno odklonilo, da bi se odzvalo nalogu za pristanek. Tudi ne odgovarja resnici, da »jugoslovanski lovci niso opozorili letala, kakor tudi ni točno, da je bilo letalo prisiljeno spremeniti smer zaradi vremenskih neprilik. Znano je, da je bilo v kraju, kjer je prišlo do incidenta. popolnoma vedro in da je bila vidljivost popolna. Kar se tiče potnikov letala, ki je bilo prisiljeno pristati 9. avgusta, je jugoslovanska vlada, potem ko so bile poizvedbe končane, ukinila 21. avgusta sleherno omejitev kretanja omenjenih oseb. V interesu same preiskave je bil amerikan-skš konzul Rcsenthal za časa preiskave redno obveščen in ob 7.10 dne 22. avgusta se je zanimal za dogodek, Jasno je, da lahko zapustijo Jugoslavijo, kadar želijo. Vaša vlada seveda lahko razpolaga vsak čas s tem letalom. Kar se tiče potnikov letala, ki je strmoglavilo 19. avgusta, niso doslej našli nikogar, kakor je bilo že omenjeno. Jugoslovanska vlada bd z veseljem dovolila predstavnikom vaše vlade stopiti v stik z vsemi onimi, ki so nemara živi. S spoštovanjem Vaš J. B. Tito, 23. avgusta.* Brzojavke, ki jih je sprejel poslanik Patterson, kažejo, da so bile zahteve, stavi iene jugoslovanski vladi po ameriški vladi, izpolnjene. Kot je pojasnjeno v noti dne 21. avgusta, bo sedaj vlada Združenih držav .odločila o svojem dalnjem ravnanju, upoštevajoč dobljena dokazila in napore, ki jih je pokaza; la Jugoslovanska vlada, da popravi, kar je bilo napak. Popolna poročila, vatevši ona od oseb, ki so preživele napad dne 9 avgusta, ki bo.; do poslana neposredno m.nistrstvu zunanjih poslov in senatorju Con-nally v Pariz, Washlngton doslej še ni prejel. Ne bo izdan noben drugi komunike o stališču Združenih držav, dokler teh poročil ne bodo prejele in preuč.le. Amerikanski minister za zunanje zadeve je z objavo zgoraj omenjenih dokumentov obenem pojasnil, da je bila naša nota, ki je vsebovala ultimatum, vročena jugoslovanskemu ministru zunanjih poslov ob 9.15 pretekli četrtek. Na ta način je rok od 48 ur potekel davi ob 9.15. Minister je tudi obvestil, da ne bo do prihodnjega ponedeljka podvzel nobenega drugega koraka. London, 24. — Voditelj Vafdistl-čne stranke je izjavil, da vafdJsti vztrajajo na zedinjenju Egipta in Sudana pod enim kraljem. Vafdi-stična stranka tudi zahteva takojšen in popoln umik britanskih čet. vi izključno obrežnim državam in upravljanje tržaške luke izključno državam tržaškega zaledja. Britanski imperij smatra kot svojo življenjsko važno morsko pot tisto, ki pelje mimo Gibraltarja in Sueza v Indijo in Avstralijo. Zato si Velika Britanija pri pogajanjih z Egiptom skuša krčevito zajamčiti nekatere pravice, ki bi ji zavarovale nemoten prehod skozi Sueški prekop. Pri tem ne srmmo pozabili, da ima Veiika Britanija odprto pot do svojih prekomorskih dominionov ln itolcnij tudi mimo »Rta dobre nade», čeravno Je ta pot mnogo daljša. V primeru pogajanj med Egiptom in Veliko Britanijo se ne govori o tem, da bi se to vprašanje obravnavalo na kaki jnednarodni konferenci, kakor nameravajo to stopiti v primeru Dardanel. Mislimo, da Združene države ne bi hotele deliti nadzorstva nad Panamskim prekopom s Sovjetsko zvezo ali Veliko Britanijo. Dcjarsko pa imajo Združene države iste pravice pri nadzorstvu Dardanel, kakor ZSSR pri nadzorstvu Panamskega prekopa. Tako stremljenje po vmešavanju v vse zadeve s strani nekatcr'h velesil, povezano z istočasnim v frazah, ampak_ uspehe v otipljivih dejstvih in številkah. Ze v prvih mesecih Titovega tekmovanja Je bilo v vzhodni Primorski obnovljenih okrog 200 hiš. Sedemkrat so pomno*zili obnovitveni fond, nove opekarne so začele delati v Spodnji Idriji in Tolminu, novo telefonsko omrežje prepreza danes okrožje, več sto fizkultumih in prosvetnih aktivov in svetov je pričelo z man ljlvifn delom. Pomen vseh teh uspehov pa bo podčrtala «Parada dela*. Na velikih množičnih manifestacijah današnje »Parade dela* sodelujejo zastopstva vseh ljudskih organizacij pokrajine, sledile pa bodo tekme, ki bodo razen napredka v delu, kulturi in umetnosti, prikazale tudi napredek v športu. Včeraj so se vršile kolesarske tekme Ajdovščina - Postojna in partizanski marš: Ajdovščina - Lo-kavica - Dobravlje - Lokavica - Ajdovščina. Zvečer je nastopil slavni pevski zbor »Srečko Kosovel*, nato pa koncert in balet Ljubljanske opere. Včerajšnji dan je zaključila štafeta z baklami. Danes pa so glavne manifestacije naših množic. »Parada dela*, povorka in množični pevski nastop. Veliko zanimanje bodo nedvoma vzbujalj tudi fizkulturni in kulturni nastopi na športnem igrišču in mctociklističr.e tekme. Današnja »Parada dela* v AJdov-čini bo mogočen nastop in vtisnil bo naemu ljudstvu za vedno v spomin prve junaške napore naših mladih delovnih sil za naglo obnovo in napredek v boljšo bodočnost skupne domovine. Načelnik glavnega stana uSR -odpotoval v Moskvo Praga, 24. VZN. — Danes bo odpotoval z letalom v Moskvo, načelnik češkoslovaškega vrhovnega glavnega stana, general Bohum’l Beček. Pretekli mesec se je sovjetska vlada izjavila pripravljeno dobaviti češkoslovaški bojskl na upanje material, ki ga potrebuje. Nova namestnika zunanjega ministra ZSSR Moskva, 24. VZN. — Ministrski svet Sovjetske zveze je imenoval Fedocja Guševa in Jakova Mal'ka za namestnika zunanjega ministra Sovjetske zveze ter je razrešil Maksima Lltvinova dolžnosti "namestnika sovjetskega zunanjega ministra. Turški odgovor o Dardanelah London, 24. — V Ankari so objavili turški odgovor Sovjetski Zvezi glede Dardanel. Odgovor pravi, da so sovjetski predlogi o soudeležbi pri obrambi Dardanel nezdružljivi s turško suverenostjo in da bi naleteli na ugovore v mednarodnem svetu. V Ankari potrjujejo, da sta poslanika Združenih držav in Velike Britanije izročila noti turški vladi o stališču do vprašanja cžin. S pridrževanjem rečnih ladij so Jugoslaviji povzročili ogromno škodo New York, 24. — Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je včeraj sporočil, da je 13. avgusta prejel pismo jugoslovanske vlade, s katerim zahteva, da postavijo na dnevni red gospodarskega in socialnega sveta vprašanje jugoslovanskih rečnih ladij, ki so jih na odseku Donave pridržali Američani. Beograjska »Borba* piše o tej zahtevi in o vseh jugoslovanskih notah in memorandumih, ki so doslej ostali brezuspešni. Jugoslavija je zaradi pridržanja teh ladij utrpela veliko škodo. Stroški za plače moštva znašajo 339 milijonov dinarjev. To pa je samo majhen del gospodarske škode, ker niso mogli teh ladij uporabljati p*1 obnovi države. «Borba» poudarja, da je namen ameriške vlade izrabiti te ladje za izvajanje političnega pritiska proti Jugoslaviji in žaključuje: jugoslovanski narodi, ki so prelili toliko krvi za svojo neodvisnost, znajo to odvisnost dobro ceniti in ne dovoljujejo barantanja v tem smislu. Tako ravnanje z zavezniško državo, ki je toliko žrtvovala v skupni borb! proti fašizmu, ni v skladu z mednarodnimi zakoni in-tudi ne z zavezniškimi obvezami do Jugoslavije." Manifestacija . za Jugoslavijo v Londonu London 24. — Londonski komu-nisti bo včeraj manifestirali pred ameriškim poslaništvom v Londonu v znak protesta proti ultimativni noti Jugoslaviji. Nato se je tajniku poslaništva javila delegacija, in izročila protestno spomenico, ki pravi med drugim: «Hoteli bi dati razumeti poslaniku, da sta sedaj v državi dva glasova, glas Bevina in glas ljudstva*. Spomenica govori tudi o imperializmu in poizkusu zagospodovati svetu s pomočjo atomske bombe. Zadržanje proti Jugoslaviji je samo pretveza da se prikrijejo napadalni nameni proti Balkanu. RAZPRAVA PROTI RUPNIKU Izdajalec Rožman je popolnoma odobraval nemško politiko. Ljubljana, 24. — Včeraj se Je nadaljevala razprava proti Rupniku ln drugim obtožencem. Obtoženec Rupnik je priznal, da se je bela garda borila proti svojemu lastnemu ljudstvu in proti osvobodilnemu gibanju pod geslom: »borba proti komunizmu in za vero*. Priznal je, da je to geslo izviralo iz teženj reakcionarnih klik, ki so hotele Iž njo razbiti enotnost zavezniškega bloka. Sledilo je zasliševanje obtoženca Rosenerja, kj je izjavil, da se ne stremljenjem po izključitvi drugih velesil od soudeležbe pri odločanju važnih vprašanj, kaže namen po nadvladi. Razširiti stališče Monroeve doktrine — ki v svojem bstvu pomeni Ameriko amerikansklm narodom — na poljubno druga področja izven Amerike, kjer mislijo, da imajo določene interese in ne priznajo drugim iste pravice, je čisti imperializem. Ureditev vprašanja Dardanel v smislu predloga Sovjetske zveze bi moralo zadovoljiti vsako resnično miroljubno državo. Z odgovorom Turčije se ZSSR ne bo mogla zadovoljiti, ker Turčija odklanja skupno nadzorstvo, ki je edino jamstvo za izvedbo katerih koli drugih obvez. Končna reš'tev bo pa odvisna od tega, ali imajo ostale velesile res interes na ustvarjanju trajnega miru na tem področju, ali pa d-uge interese, katere mislijo izpeljati s tem, da posegajo v območja, kjer niso neposredno prizadete. Soudeležba Sovjetske zveze pri o-fcrambi Dardanel ni nikaka pre-kršitev suverenih pravic Turčije nad njenim ozemljem, temveč samo nuino ——"-.—.-»je življenjskih interes v .'"»SR, Dr. K, a. čuti krivega in da je morda deloma le nezavestno kriv. Vse njegovo zasliševanje je bilo samo neprestano ponavljanje, da se ne čuti krivega za streljanje talcev in rušenje vasi, češ da zato ni dajal nobenih povelj. Priznal pa je, da so podpisi na lfepakih, ki govorijo o tem, njegovi, enako tudj podpisi na dokumentih, kž mu jih Je predsednik pokazal, in ki govorijo o streljanju talcev, o najstrožjem postopanju proti partizanom itd. O domobranstvu je dejal, da Je temeljna zamisel za njegovo formiranje izhajala od kaplana Križmana. Pa tudi dr. gmajd je v "tej zadevi bil pri njem. Pri prvi zaprisegi domobranstva je bral vojaško mašo škof Rožman. Bil je navzoč tudi Rupnik. Rožman je prišel tudi na parado ob priliki druge zaprisege ter Je izjavil, da je prišel zato, da bi ga slovenski narod videl in da bi pokazal, da se strinja z nemško politiko. Obtoženec Vizjak je govoril o četnik,h polkovnika Prezlja na Primorskem, ki so jih Nemci tolerirali. «Zdi se ml,» tako je dejal Vizjak, »da so vsi tj četniki prišli na Primorsko zato, da bi najprej prišli v kontakt z Angloamertčanl In kot taki prvi vkorakali v Jugoslavijo ter tam prevzeli oblast*. Na tožilčevo vprašanje je Vizjak priznal, da je vedel, da je bil Ilovar, ki je izročal stotine zavednih Slovencev Gestapu, obenem tudi agent »inteligence service*. Glede Rupnikovega odstopa s prezidentskega mesta je Vizjak dejal, da so to sklenili, ker Rupnik ne bi bila primerna oseba, če bi Angleži in Američani zasedli Slovenijo. Razprava je bila nato zaklju-čsca in se bo nadaljevala jutri. PRIMORSKI DNEVNIK — * — 25. avgusta 194& Prebivalstvo Julijske krajine Za trajen mir Prebivalstvo Julijske krajine in Trsta neprestano roti zavszmke, naj vendar že upoštevajo žrtve, k! jih je to p-.-ebivalstvo dalo v narodno osvobodilni vojni zato, da ga vključijo v Titovo Jugoslavijo. Tako je to prebivalstvo samo v poslednjih osmih dneh odposlalo tajništvu mirovne konference v Parizu, svetu zunanjih ministrov štirih velesil, Odboru za človečanske pravice pri ZN v New Yorku, Med-na-cdni sindikalni zvezi, nadalje delegacijam Belgije, Indije, Sovjetske zveze, Ukrajine, Nove Zelandije, Norveške ter zunanjima ministroma Molotovu in Kardelju na stotine brzojavk z več tisoči podpisi iz vseh krajev Julijske krajine. Tako so n. pr. poslali brzojavke v gorškem okraju k-aji: Gorica Lečnik, Sv. Lovrenc, Grgar, Kojsko, Sv. Martin, Kozana, Medana Vlpolže, Trebče, Oslavija, Pen no, Moša, Krmln, Kopriva, Marija*! Fara, Gradiška in še cela vrsta drugih. Iz tržiškega okraja: Premencan. Beljan, Skocijan, Kaseljan, Rc-mjan, Doberdob, Vilaraspa, Folja-na, Ronke, Pancan, Darež, Bi strinja, Polače, Starancan, Dobija, P'e-ris, Soleškjan,. Turjak, Selce, kvart Solvay, Tržič itd. Iz nabrežinskega okraja kraji: Nabrežina, Salež, Medjavas, Brtšči-ki, Sv. Ivan, Praprot, Mavhinje, Sesljan, Devin, Koludrovioa-Zgonik, Jamlje, Vlžovlje, Cerovlje, Sempo-laj. Gabrovec, Samatcrca, Slivno, Cerovlje in drugi. Med kraji iz sežanskega okraja so med drugimi poslali brzojavke tudi le-ti: Lokev pri Trstu, Orlek, Godnje, Col, Vrhovlje, Šmarje. Med brzojavkami iz miljskega okraja so podpisani kraji: Marti-nuci, Hrvatini, Grisa, delavci iz ladjedelnic San Rocco in Felzeghi, Mačkovlje, Boljunec, Boršt, Dolina, Cereji, Farneji, Kolcmbihi, Norfce-d!, Buzanjl, Božiči, Faitli Soniči, Campore, Barlzoni, Kavarjola, Vi-jar, Brageti, Neveji, Debeli rt, Ron-čan, Kolomban, Sv. Brigita, Dcmjo, Stare Milje, Sv. Sebastjan, Riostor-to. Pišolon, Darsela, Fontanela, E-lerjl Lazaret, Stramar-Nogera. še nepregledna je vrsta krajev, k: so poslali resolucije, v katerih odklanjajo vsako drugačno reš'tev kakor je ona, ki je izraz njihove odločne volje, t. j. priključitev k Jugoslaviji. Zal nam pa prostor ne dopušča, da bi navedli vse. Velika zborovanja na Primorskem Tržič potrjuje svojo samoodločbo 3.GOO delavcev je zborovalo v ladjedelnicah Po vSej coni A se v teh dneh | ski jarem veleposestniškega in fi-vrše' mnol.čna zborovanja, stotine | nančnega izkoriičevanja. 3.000 de-zborcvanj, kjer so desetine tisoče v podpisali na sto in sto resolucij za Civilizirani in kulturni... NAPAD V GORICI NA VRAČAJOČO SE DECO IZ POČITNIŠKE KOLONIJE Znano je, da je mnogo otrok iz cone A našlo gostoljubnost v Sloveniji v počitniških kolonijah. Tako se je dne.23. avgusta vrnilo iz Kamnika, na Gorejnskem, nad 25U otrok iz goričkega okrožja. Med njimi je bilo nad 70 furlanskih in italijanskih bratov. Deca je ob prihodu v Gorico bila veselo razpolo- delegate mirovne konference in druge mednarodne ustanove, da bi zalcžile svcj vpliv za pravično re-č.tev tržaškega vprašanja. Slvenske vasi na Krasu in na Goriškem, v Istri? na Kobariškem, Bovčkrm, v Brdih jn Beneč:ji, kakor kalijanski in slcVenski delavci Trst?., Tržiča in Milj so na takih mncžlčn.h sestankih z največjim zanimanjem razpravljali o bodočnosti svojih domačih krajev, o usodi Tr3ta, ki je zanje življenjske važnesti. V trČičkih ladjedelnicah so predvčerajšnjem čez poldne zborovali delavci in razpravljali o novem jugoslovanskem predlogu, ki bi jih obvaroval pred novim suženjstvom, predvsem pa so poudarili svojo čvrsto odločnost, da se do zadnjega borijo za združitev z Jugoslavijo in pod nobenim pogojem ne dopustijo, da bi znova padli pod italija.n- lavcev je s silno pazlj.vostjo in ži- žena ter prepevala in ko se je pre-vahnim odobravanjem poslušalo be-1 bližala kavarni Garibaldi na korzu sede tov. Zanolle in nato poslalo proteste na ZVU in mirovno konferenco. Podobna zborovanja kot v vseh slovenskih predelih in v industrijskih središčih so se vršila tudi v obmejnih furlanskih krajih kot so Krmin Moša, Kopriva in drugi. Nemogoče je, da bi mogli predstavnik; Združenih narodov iz kakršnih koli sebičnih, finančnih »višjih* interesov vreči to zavedno ljudstvo v novo suženjstvo. Pregrozne bi bile posledice takšne odločitve. Roosevelt, je šovinistična svojat pričela žvižgati, nato pa lučati kamenje. Ob tej priliki sla bili do krvi ranjeni dve deklici iz mirnske-ga okraja. Drhal ni samo metala kamenje, marveč tudi vzklikala razne nesramnosti napram nedorasli deci. Vendar pa to razpoloženja otrok ni kvarilo, dečki so ponosno nadaljevali s prepevanjem pesmi do dijaškega doma. Za velikimi vzgledi s še večjimi koraki V duhu miroljubnesti in teženi po sporazumu med Slovani ln Italijani, po čemer že drugo leto slovi »Voce libera*, je zapisal ta list spričo seljenja uradov PNOO-ja Iz poslopja v via Carducci 6: «... Hoteli ti, da plapolajo v torek iz vseh oken poslopja ulice Carducci 6 italijanske trobčjnice, da bi ves Trst vedel z gotovostjo, da so bile kače končno vržene iz gnezda.» Za velik'mi vzgledi d’Annunz!-jem, Mussolinijem! s še večjimi koraki — kaj ne gospoda pri «Voce»... žal — za vas namreč — kot veliki vzgledi v sigurno propast. 80.000 Enotnih si Julijski sndikati gredo po gobe Julijskj sindikati so v razkroju. Vse zavijanje, vse laži in spletke jim nič ne pomagajo. Delavstvo je sprevidelo, da so to rumeni, kru-mirski, razkolniški in protiljudski sindikati v službi delodajalcev. Tukaišr.ji profašistični list se lahko dere, kakor heče, Julijskim sindikatom je odklenkalo, gre le za čas. Le neposredno zainteresirani Priljubljenost CLN-a v Tržiču Predvčerajšnjem opoldne je b.l v ladjedelnici pretepen predsednik tržiškega CLN Umberto Zuccolin. Radi bi ae jih iznebili Vratarica poslopja št. 28 ul. XXX Ottcbre je javila policiji, da je na stopnicah našla 5 zavitčov nabojev vsega skupaj 90. Tr2aiki novinarji v počitniških kolonijah Predvčerajšnjem je večja skupina tržaških novinarjev (profašistič-nih novinarjev seveda ni bilo zraven) obiskala počitniške kolonije v Portorožu, Herpeljah in Kojskem, ki jih je organiziralo socialno skrbstvo pri MOS-u za Trst. Včeraj so »Giornale Alleato*, «Corriere di Triesie» in «Trieste Sera* priobčili o tem obisku daljše članke in se o kolonijah pohvalno izrazili. O kolonijah smo že večkrat pisali in se bomo k stvari še povrnili. Preganjanje antifašistov Okrožni odbor za Goriško je odklonil vsako odgo-vornost za posledice, katere prinaša tako stanje OD TRIGLAVA DO JADRANA lij se Sonje n noji? Iz Benečije pišejo: Dan za dnem prihajajo vesti, da ltalijansljl Imperialisti obor-ožujejo svoje imperialistične somišljenike in ozopevske teroriste v Slovenski Benečiji. Dne 20. avgusta je Faletič Glovannl lz Sovodenj, ki je znan kot »tar fašist in sovražnik beneških Slovencev, pripeljal s svojim lastnim kamionom v Sovodnje o-rožje. Kamlcn je bil poln. Večinoma je šlo za strojnice, brzostrelke In razstrelivo. Dne 21. zvečer je isti Fal*tič pripeljano orožje razposlal v vas Kosco. Prevzel ga je Cemol Guldo. V Sovodnjah ga Je prevzel Crapez Aldo, 4v vasi Pod-brunas pa Glovanni Kogabasijev. Tudi vasi Strmlca in Mašera sta od navedene pošiljke dobili določeno kolčino avtomatskega orožja ln streliva. Beneško ljudstvo to početje ogorčeno obsoja ln se kar javno v gostilnah pritožuje, kdaj bo tonu konec. 7.6 delj časa se znani teroristi v Slov. Bsenečijl bahajo, da, imajo oni vso pravico in zato nas še tembolj zaprepašča, da zavezniške vojaške oblasti ne napravijo konca takim razmeram, saj so neštetokrat isti elementi vdrli oboroženi v ceno A In povzročili na meji tak položaj, ki je bil podoben pravemu vojnemu stanju. Kromberk PRILJUBLJENOST NAŠIH LISTOV V Kromberku se je razširil in je portal poleg »Dnevnika* in »Ljudskega tednika*, priljubljen zlasti med gospodinjami «Kmečki glas*. Bralci ga priporočajo vsem kmečkim družir.am na vasi, ki bodo našle v njem mnogo koristnih nasvetov in vesti. Sežana UDARNIŠKA NEDELJA Minulo nedeljo je sežanska mladina odšla na prostovoljno delo na polje družine, k: nima dovolj delovnih moči. Mladinci in mladinke so v nekaj urah izkopali 6 q kromp’rja. Med delom so prepevali pesmi. Mladina skrb} za družine, ki so v vojni največ pretrpele in žrtvovale in jim pomaga pri vsakem delu. Z. P. Batuje VELIKA LJUDSKA PRIREDITEV Pred kratkim so v Batujah na povabilo domačega prosvetnega društva gostovali pevski zbori -z Domberga, Prvačine, Vrha, Kam-’ nja, Vrtovina, Cmič, Oseka in Sola. Pred prireditvijo je tov. Leban spregovoril o ljubezni primorskega ljudstva do narodne ln partizanske pesmi. Nato sta nastopila pevska zbora iz Dcfrnberga in Prvačine prav uspelo vsak s štirimi točkami. Tudi ostali zbori so. kljub temu da j Podmelec-Klavže UDARNIŠKA NEDELJA Preteklo nedeljo so prostovoljni delavci iz vasi Podmelec obnovili razdrto pot, ki vodi v grapo. Udarniki iz Klavž pa so obnavljali pot, ki pelje iz Klavž na Ilovico. Vsi hočejo čim več doprinesti pri obnovi zlasti pa k zakljuku trimesečnega Titovega tekmovanja. Ker se nenehno vrše arelacije nekaj primerov, saj so ječe in za-protifašistov, je Okrožni odbor SI- (pori polni 'antifašistov, fašiste pa AU za Goriško poslal ZVU v Go- [ oproščajo. Tako ravnanje kali v rici protestno pismo. V pismu naj inaši pokrajini mir in še bolj vzne-prej ugotavlja^ da so aretacije si- j mirja ljudstvo, ki je toliko pretr-slematične in da gre za načrtno, pelo pod fašizmom. Zato goriško preganjanje antifašistov. Nato navaja nekaj primerov aretacij v poslednjem času. antifašistično ljudstvo po svojem okrožnem odboru zahteva: 1. d& se takoj preneha s prega-V Kojskem so brez slehernega ' njanjem antifaš stov in neupravi-vzroka aretirali tov. Viteza Ludvi-1 čenimi aretacijami ter da se na-ka-Slavka, člana okrajnega odbo j pravi konec nasilnemu ravnaju čira SIAU za Brda. Pozvali so ga na Vilne policije. . sedež civilne polic je in ga nato od-1 2. Namesto antifaš stov naj are- peljali- v goriške zapore, kjer sedi tirajo fašiste in kriminalce, ki z se danes. V Kanalu so ponovno a-} ieIeznlmi pestmi, nožem in strel- elementi vztrajajo na svojih položajih in žalostno ugotavljajo- kako miši zapuščajo laJljo. Meseca maja so imeli Enotni sindikati 72.000 članov. To število je stalno naraščalo pred in po dvanajstdnevni stavki in je sedaj doseglo 80.000 članov.’ V štirih mesecih se je torej število delavcev, vč!anjer.ih’v ES, pomnožilo za 8.000. Hkrati pa ie na stetine delavcev zapustilo Delavsko zbornico. Te številke zelo jasno, govore in kažejo, kam sc čedalje bolj usmerja delovno ljudstvo. retirali tov. Valentinčiča Janka, nlm orožjem napadajo miroljubno predsednika INOO za Ka-alsko, j Ijudatvo> ter zapro !n .taznujejo čeprav mu nimajo kaj očitati. Pri-■ njJhovl vod;telr ki se zbirajo oko-jell so tudi tov. Lebana Jožefa, čla- | jj CLN-a na okrajnega cdbora SIAU za Brda. Tov. .Leban je bolan na pljučih in se je pravkar vrnil z bolezen- Samo tako bo mogoče pomiriti naše ljudstvo in kaznovati resnične , , _ - . . , krivce vseh nemirov in zločinov, le - ^ ^ Star *■*« H. IZVIT antifašističen borec, partizan. V trbškem okraju so aretirali tov. Mavriča Henrika, Šuligoja, Sosiča, Galantija in druge. Are*i-rali so jih pred 20 dnevi in jih odpeljali neznano kam. To pa je le :ako bo ZVU dosledno izvrševala svojo dolžnost začasnega upravife- «človekoljubnost« ustanove «Postbellica> Kako deluje «Postbell.'ca» (ustanova za povejno pomoč) in kako visoki ideali človečnosti jo navdihujejo pri njeni človekoljubni skrbi za vojne žrive, nam priča izjava, ki jo je poslala Rebula Francka iz Sv. Ane pri Trstu: Šla sem na «Postbell!oo», da bi mi dali malo podpore, to • je eno obleko, ker sem zelo uboga. Dva s’-r.ova sta sc vrnila iz Nemčije, eden pa je tamkaj umrl. Na «PostbeI-lici* so zahtevali živilske nakaznice. Ko so na njih opazili žig, ki je pričal, da sem dobila ž'vila za stav-ku.loče, so vzkliknili: «Nič vam ne damo, ker ste na nespretni strani!* Pojasnila sem jim, da bi umrla za lakoto, če ne bi mi bili dali teh ž|vil, kljub temu pa mi niso na «Pc\stbg}Hcl» hoteli dati ničesar. Tako torej deluje socialno skrbstvo pri ustanovi «Postbellica»: ubogi materi* pokaže vrata. Kako torejt Ali bomo zopet sHšalii * da ne kradejo! Iz vagonov, natovorjenih z Ufr rin.in blagom in namenjenih na C škoslovaško in v Avstrijo, j® na tržaški postaji «Campo Marž*« ukradeno naslednje blago: voz 187208, manjka 5 zabojev ®lan*“®’' voz št. 15052, manjkata 2 zaMja konzerviranega mesa; vez St. 2 . manjkata 2 zaboja slanine, voz 79063, manjka 28 zabojev sladkor čkov, 4 zaboji popolnoma Pr“n.' voz št. 140060, manjka 32 za"c] masti; voz št. 22123, manjka 1 zaboj konzerviranega konjskega ® sa, 1 zaboj načet; voz št. 133 ' manjka 1 zaboj živil; vaz št. ,J manjka 1 zaboj konzerviraj konjskega mesa, 1 zaboj nače . 13. t. m. so opoldne videli na g n: postaji dva civilista, ki s a vzpela na neki voz in odnesla s zi okence 1 zaboj (100 kg) slaa> 14. t. m. so ob 7.15 videli dva M«* r.ičarja, kako sta odnesla 2 ?a konzerviranega mesa. Telefon so policiji, toda ta ni znala Prl) tatov. Zlikovci so se oddaljili v s*^ ri, kjer je že več mesecev ka 10 voz, v katerih živijo družine lezničarjev, ki so se izselile z ke ln ki jih železniško ravnatelj*'1 je- JU noče poslati v njihove redne kraje- Iz voza št. 203681, namenjen^ v Arnoidstein, so v prosti luki W Sv. Andreju ukradli 3 zaboje 8 konzerviranega mesa. Na glav®1 rj, staji pa so iz istega voza v od 14. na 15. avgust odnesli^ #a daljnje 4 zaboj; kcnzerv.r- mesa, trije zaboji pa so bili poPJjj noma prazni. — Iz voza št. 22 uk-adli 18. 8. 30 vreč slada0” Počaščena kolaboracija Kot smo že poročali, je kontre-i admiral E. W. Stone sprejel na lja našega področja. V nasprotnem (razgovor predsednika in podpred- primeni pa odklanja okrc-žni od boi vsako odgovornost za posledice, ki bi utegnile nastati vsled takega stanja. Prireditve, predavanja in sestanki PRIREDITEV V POSTOJNSKI so sestavljeni izključno iz mladih i JAMI. V nedeljo 1. septembra bo pevcev, dosegli lepe uspehe. Domače pevsko društvo je uprizorilo spe Izola ZASEDANJE SKUPŠČINE KOPRSKEGA OKRAJA Pred kratkim se je v gledališču v Izoli vršilo drugo redno zborovanje okrajne ljudske skupščine koprskega okraja. Po pozdravnih govorih gostov je tajnik tov. Pe-trtč Vladimir poročal o delu. V diskusiji so govorili o zdravstvu, o odpravi kolonata, o šolstvu, o pomoči od toče prizadetim krajem ter drugih važnih problemih. V nc- vi odbor so nato izvolili za predsednika MLO za Izolo tov. Bruna Deste, za tajnika tov. Benčiča Franca iz Pomjana in druge zaslužne stare antifašiste. S. ,,Primorski dnevnik" bo namesto včeraj izšel na štirih straneh v torek dne 27. avgusta 8 poročilom ?n slikami Parade dela v Ajdovščini ter številnimi drugimi zanimivostmi. voigro «Kovačev študent*. Postojna ZAKLJUČEK TEČAJA Dne 20. t. m. se je v Postojni zaključil učiteljski tečaj za učiteljstvo iz cope B. Dasi nekateri predavatelji niso megli vsled raznih ovir. priti v Postojno,, kot je bilo določeno, se je. snov, ki je bila na sporedu, vseeno obravnala in obdelala in to po zaslugi ter požrtvovalni vztrajnosti okrožnega šol. nadzornika tov. Jerale. V prostih dneh so si učitelji in učiteljice ogledali postojnsko jamo in grad Predjamo. Napravili so tudi kratek izlet na Reko ln v Opatijo. 32 tovarišev se je udeležilo udarnega dela v Postojni pri odstranjevanju ruševin. Za slovo so pa priredili v hotelu «Jama» družabni večer. Na sporedu so bila deklamacije in recitacije, Improvizirani mešan pevski zbor je zapel več narodnih in partizanskih pesmi. K. L Iznred aod šča Proces proti ' ’" ’* FIZKULTURA Lahkoatletsko evropsko prvenstvo -v Oslu Dne 23, t m. ao v tekmah za iah‘l:o atletsko evropsko prvenstvo na stadionu Bislet v Oslu dosegli lepe uspehe britanski in sovjetski atleti. Rezultati so sledeči: finalne tekme na 400 m: 1. Sorensen (Danska) 47”9, 2. Lunis (Francija) 46'’3, 3; Pugh (Anglija). Finalno ženske tekme v metu diska: 1. Domdase (SZ) 44.52, 2. Najesink (Holandska) 40.46, 3. Wassek: enc-zl (Poljska) 39.37. Finalne ženske tekme skoka v da!jayo: 1. Kondis (Holandska) 5.67, 2. "seajlis (SZ) 5.65, 3. Vasiljeva (SZ) 5.63, 4. Pic-clnlni (Italija) 5.20. Finalne tekme na 100 m: 1. Arker (Anglija) 10”6,' 2. Trandberg (Norveška) 10“7, 3. Montl (Italija) 10”8, 4. Bal-ly (Franclja) 10”8. Finalne tekme fca 5.000 m: 1. Wooderson (Anglija) lf8"6, 2. Slykhuis (Holandska), 3, Nyberg (švedska), 4. Viljo Hel-fjo (Finska). Finalne ženske tekme na 80 m. z ovirami: 1. Blankera Koen (Holandska) 11"8/10, 2. Go-kjeli (SZ) 11"9/10, 3. Sje’okova (ŠŽ) 11"9/10, 4. Iversen (Danska) 12”3/10, 5. Soevgren (švedska) 13”4/10, 6. Matesova (Češkoslovaška) 12”4/10. Finalne tekme v metu kroge: 1. Husebj (Island) 15.56, 2. Gorjanov (SZ) 15.28, 3. Lehtla (Finska) 16.23, 4. Nilson (švedska) 15,16, 5. Peterson (švedska) 14.86, 6. Barlund (Finska) 14.75, f. Svae-ren (Norveška) 14 34, 8. Ulcenes ■(Norveška) 14.28. Hltrahoja na 50 km: 1. Ljungren (švedska) 4 ure 30T0”, 2. Forbes (B) 4 uro 34’50”, 3 Megnin (Anglija), 4. Sponberg (Norveška), 5. Krlstenson (Danska). Skok v višino: 1. Bollnder gllja) 1.96, 3i Nlcklem (Finska) 1,93. V dekatlonu vodi po tekmah na 100 m, v skoku v daljavo, v metu krogle, v skoku v višino in v teku na 400 m sovjetski atlet Kuz-netov s 3658 točkami, drugi pa Je Norvežan Godfrev s 3528 točkami. Švedski atlet Bolinder je s skokom v višino 1.99 m postal evropski prvak. V hitri hoji na 55 km je bil prvi švedski atlet Ljiuggren s 4 urami 38’20’’ Upoštevajoč sistem, po katerem dobi 7 tečk vsak prvi v klasifikaciji, 6 točk drugi, 5, 4 3, 2, 1 pa ostali, so rezultati po prvem dnevu tekem sledeči: 1. Fin-cka 33 točk, 2. švedska 32 točk, 3. SZ 25 točk, 4. Francija 22 točk, 5. Anglija 11 točk, 6. Holandska 'in Madžarska 7 točk, 8. Danska •'n Italija 5 točk, 9. Norveška in Poljska 3 točke, 10. Luksenburg 2 točki. 8 A II Mednarodni šahovski turnir v Grocningenu V VT. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Groeningenu, ki so ga odigrali 20. t. m., je bila zelo pomembna partija med C. Guimar-dom (Argent na) in dr. S. Tarta-kowerjem (Francija), ki jo je o-značil argentlski Igralec že po štirih potezah v času 1 minute. Kasneje je dal Francozu šah ter je v naslednjih 5 potezah dosegel edini rezultat, nato pa ga Je Tartakosver premagal v 2 potezah. V VII. kolu srečanja se je partija med A. S. Denkerjem (ZDA) ln dr. M. Vidmarjem (Jugoslavija) končala remi po 30 po‘ez?h. Sovjetski Igralec H. B. Botvlnik Je dobil partijo nrotl svojemu sona-rodniaku I. Boleslnvskemu v 33 potezah. , Po 8 igrah je sovjetski Igralec Bctvinik zmedel prvo mesto na mednarodnem šahovskem turnirju s 7 in 1/2 točkani. Njekov tekmec te bil Belgijec Oke’lv de Galwa.y, ki se je predal po 35 potezah. 23. t. m. sta zmagala še dva druga sovjetska Igralca in sicer Kotov proti Argentincu Guimardu po 48 pVerah in S-nislov proti nizozemskemu prvaku dr. Maksu Eu-we1u, ki se je moral predati po 49. ootezah. Sovjetski Igralec S. Flor te remiziral z Madžarom L. Sza-bom. Švicar M. Chrlstoffel je remiziral s Kanadcem A. Janow-skvm. Npdaltnje remi partije so Mie: dr. M. Vidmar (Jugoslavija) C. Knottauer (Češkoslovaška). V nadaljnjem poteku razprave proti mladoletnim je nastopilo več prič, ki so v nekaterih primerih spoznali obtožence, toda ne z goto-vosijo. Tudi poedinci se v več pr'-merlh ne spominjajo. Glede na mladoletncst obtožencev so bile zaslišane tudi njih matere, katere so dale o svojih sinovih najlepšo sliko in pri tem je teklo tudi mnogo solza. Javni tož lec Grub’ša je nato pou. daril nevaren pojav povojnih zločinov, proti katerim je treba ostro nastopiti. Poudaril je krivdo obtožencev za rop In tatvno ter zahteval za Tosolinlja, Buttlgncn?.. Ge-ronazza ln Stragapeda 15, 10, 8 In 1 in pol kt zapora. Branilec Je nato podčrtal, da predstavlja jo razme-e povojne bede olajševalno okolnost in da je zakonik v tem primeru prestrog. Sodišče je po dvournem posvetu odredilo Izpustitev Stragapeda, obsodilo Geronazza na 4 leta zapora, Buttlgnona na 6 let ln Tosolinlja r.a 9 let. v postojnski jami velika podzemska veselica. Jama bo raskošno razsvetljena. Na sporedu je kon- v u-m večjem številu otroci in mla cert, nastop pevskih zborov in ples. Začetek ob 13, uri. Vstopnina znaša 50 lir. Ob fej priliki bo skupinski izlet iz Trsta z odhodom z glavnega kolodvora v nedeljo 1. 9. zjutraj ob 6 40. Povratek istega dne zvečer. Za izletnike so rezervirani posebni osebni vagoni. Odobren je 50% popust na železnici. Prijave se sprejemajo od torka 27. t. m. naprej pri potov, uradu UTAT, via Imbriapi 11 in pri- avtopodjetju Caharja, via F. Severo 5. KULTURNI KROŽEK »TOMAŽIČ* V TRSTU. V sredo 28.4. m. ob 20. uri bo koncert s sodelovanjem tenorja Botagelli, soprana Duše in basa Susca ter pevskega zbora kulturnega krožka. Vstopnina za člane 15 lir, za nečiane 25 lir. Koncert bo na prostem. dina ljudskih in srednjih šol ter vsa ostala mladina, ki ima veselje do petja. Redni pouk se prične na soli 4. septembra. govornikom, ki so prisostvovali' in sodelovali pri proslavi ob 40. obletnici njegove ustanovitve. Zahvala starše* tržaških otrok Družina Cechin iz Trsta se naj- Vojnim oškodovancem ZADRUGA VOJNIH OŠKODOVANCEV Z O. J„ V TRSTU opozarja vse one, ki so utrepil škodo ' skrb in pomoč, ki sta jo nudili tr-po zavezniških voja.lkhig edinicah baškim otrokom za časa počitnic, na premičninah in nepremičninah sedrika cone, predsednika tržaške občine in droge predstavnike italijanskega iredentizma, kateri sodelujejo z oblastjo ZVU. Izrazil jim ja svojo hvaležnost Za sodelovanje. Tukajšnji neofašistčni list piše o sprejetih gespodih kot o »tržaških oblasteh*. Vemo sicer vsi, da jo ta njihova »oblast* posvetovalnega značaja. Toda drage volje jim priznamo: oblast je oblast. In oni so oblast — toda vsiljena! Poročilo zdravstvene službe v Gorici Zdravstvena slulba v Gorici sporoča: Na tiskovni konferenci majorja Longa 30. julija so namignili cpleje zahvaljuje družinam Volču. t na pritožbe glede peke kruha ki je iz Črnič in Pirjavec iz Vrtovina ne haje premalo peč:n in preveč via- skrb in nnmnr Iri afn -in ntiHili fr. *— r, .____________________■ » _ naj to v dveh mesecih po nastali škodi prijavijo. Skoda, kj je nastala pred 1. julijem 1946, mora biti prijavljena najkasneje do 31 t. m, Prizadeti dobijo vsa potrebna pojasnila pri podružnicah Zadruge vojnih oškodovancev. VELIKA LJUDSKA VESELICA V GOSTILNI «ALLA CAPUZZE-RA» PRI SV. IVANU V TRSTU Okrajni odbor pri Sv. Ivanu organizira danes veliko ljudsko veselico s srečolevom, šaljivo pošto in Enotni s*ndikatl SINDIKAT DENARNIH IN ZAVAROVALNIH ZAVODOV TER ZASEBNIH USLUŽBENCEV javlja, da bo v torek 27. t. m. ob 18.30 uri seja direktivnega sveta 9 ul. Imbriani 5, I, soba 13. SINDIKAT KULTURNIH DELAVCEV sporoča, da bo v torek 27. t. m. ob 11. uri sestanek klno- drugimi zanimivostmi. Izkupiček matografskih nameščencev v ul gre v korist socialnih ustanov. Va- j Imbriani 5, I, soba 13. bljeni vsi. j SINDIKAT KULTURNIH DE- Naldeno Našli so knjižico »Delavskih zadrug*, na ime Ballanzin Justa: Lastnik jo lahko dvigne pri ura-dp za tisk Enotnih sindikatov v ulici Imbriani 5, I, šbba 14, v Trstu. RADIO TRST II. NEDELJA 25. AVGUSTA 7 Jutranja glasba; 7.25 koledar; 7.30 ves.i v ital.; 7.45 vesti v slov.; 9.30 kmetijsko predavanje: »Sa-djereja na Primorskem*; 10 prenos sv. mase lz stolnice sv. Justa; 10.15 pridiga v slov.; 10.30 nadaljevanje sv. mači iz stolnica sv. Justa; 11 nedeljski glasbeni spored; 12 klasična glasba; 12.30 slovenske pesmi; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 13 vsetj v ital.; 13.15 glasbeni ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO , LAVCEV - ODDELEK ZA KOLO-1 program, prenos iz brit, voj. rad. DRUŠTVO »I. CANKAR* obvešča vse člane in prijatelje, da je društvena knjižnica odprta vsako nedeljo od 10. do 11. ure. Navodila se dobe v gostilni «Jadran» pri Sv. Jakobu. Angleško vozilo ubilo človeka Na cesti proti Opčinam je zavezniški avtomobil povozil včeraj 32 letnega telefonista Petra Stagni, ga pustil mrtvega na ocstj ln drvel dalje. StFrl karamboll z angJeiklml kam oni Od teh je. najhujši primer Antona Dušana, 32 letnega šoferja, v katerega je včeraj ob 13.30 uri trčil v ulici Nizza angleški kamion, ko ie s svojim avtom pr’šel do ulice Pslestrira. Ostali primeri so lažji. 78 letni Anton Ncgode bo moral ostati 2 do 3 tedne v bolnici, ker ga je povczilo motorno kolo. Šoferja Unrre Hdnrika Guština je blizu Divače z njegovim avto-moblom vred prevrnil angleški kamion, ozdravil pa bo verjetno že Čoz kakih 12 dni. H N^Vorf '.Ar-rcn-tlna) Jn dr. S. Ta rta k«- F^^clU) tar dvema £vedpk’ma K- rikoro in G. Stoltzom. Ponesrečil se pri delu in izgubit spomin 56 letnega Zaccona Iz Nabrežine je pripeljal v bolnico njegov delovni tevariš lz tvrdke Pavan in Giung!. Nesrečnik je pri delii v pristanišču padel s petega nadstropja Silosa in bo v najboljem primeru ozdravel v 7 tednih. Izgubil je popolnoma spomin in nič n« ve, kaj so je z njim zgodilo. PROSVETNO DRUŠTVO IN S. K. V BARKOVLJAH priredita danes, ko praznujemo domačega pa-trone. sv. Jerneja, ob 16. uri na igrišču kluba ljudsko zabavno In kulturno prireditev z raznimi zabavami, igrami, in srečolovom., Ob 20. uri bo pevski in godbeni koncert Prosvetnega društva Po koncertu prosta zabava s plesom. K polnoštevilni udeležbi vabi veselični odbor. PROSV. DRUŠTVO «HAAS» NA VRDELCI (gostilna Mlniussi, ul dello Scoglio 197 v Trstu) priredi danes plesno zabavo na prostem Pričetek ob 18. url. Sodeluje prvovrsten orkester. Srečolov, bar. Izleti PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v dneh 31. 8. in 1. 9 izlet r.a Triglav. Podrobneje o tem prihodnjič. Šolstvo VPISOVANJE GOJENCEV V GLASBENO SOLO «GLASBENE MATICE* V TRSTU se vrši po sledečem redu: v četrtek dne 29 t. m. v Barkovljah, ul. Lavareto 8, v petek dne 30. t. m. na Opčinah v Ljudskem domu, v soboto dne 31. t. m, pri Sv. Ivanu, v gostilni Milkovič pri cerkvi, v ponedeljek 2. sppt. t. 1. v Skednju, ul. Pane-bianco 96, I., v torek 3. sept. t. 1. In v sredo 4 9. t. 1. v šoli Vicolo deirOspodale Militare št. 2. Vpisovanje se vrši povsod vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. GLASBENA SOLA V GORICI. Na glasbeni šoli pevskega ln glasbenega društva bo vpisovanje gojencev od 28. avgusta do 7. septembra na trgu E. de Amicis (na Kornu) št. 8 dnevno od 9. do 12 in od 16. do 18. ure. Vpišejo se lahko tudi oni gojenci, ki so že posečali glasbeno šolo. Na -šoli bomo poučevali glasbeno teorijo, harmonijo, klavir in gosli. £e se bo vpisalo zadostno število gojencev pa tudi druga godala in pihala. Začetniki ae v pripravnem tečaju lahko pripravijo na Instrumentalni pouk. Tem gojencem še ni potre NIJE, javlja, da bodo jutri ob postaje; 13.30 slovenske esmt; 14 16.30. uri prispeli na ielezniško postajo Čampo Marzio v Trstu otroci iz kolonije v Herpeljah. SINDIKAT PEKOV sporoča, da bo jutri 26. t. m. ob 17. tfri sestanek direktivnega sveta. Opozarjamo vab pekovske nameščence, da Imajo pravico do 7 dni po-itnic (56 plačanih ur), če že delajo 1 leto ln do toliko, dvanajstink počitnic, kolikor mesecev so delali pri otratu. Razen tega opozarjamo da se delavci ne smejo odkrito ali prikito odreči počitnicam ln da morajo za časa njih počitnic delodajalci zaposliti na njihova mesta kvalificirane peke, ki jih ima na razpolago borza - dela. * SINDIKAT KOVINARJEV sporoča, da bo jutri ob 18. uri v ulici Imbriani 5 skuščina industrijskih pregled vesti - branje sporeda; 14.05 predavanje: «Kmctijska oddaja*; 17.30 otroška ura; 18 sim- -en. Zdravstveni čuvaji za prehrano so kot navadno vzeli številne vzorce kruha v raznih pekarnah Pri analizi na kemično-mikrogre.f-skem oddelku pokrajinskega laboratorija niso ugotovili 'nobene hibe na vzorcih. Vendar bido zdaj pa zdaj nadzorstveni pregled ponovili Mttoffc »e eksplozije Včeraj ob &30 uri ne je izvršil v Trstu nov bombni atentat v ulici Cerreto 1 (Barkovlje), kjer je močna eksplozija napravila na vili Antona Giarrlzzo škodo za 150.000 lir. Žalostna sled bombnega napada Predvčerajšnjem- je skupina delavcev, ki je zaposlena med Kanalom in Ročinjem, našla v bližjni železniškega mostu' pri Ajbi človečni ud, ki je bil ovit v sukno in skoro popolnoma razpadel moli’ iz zemlje. Zdi se, da gre za žrtev bombnega ns.pada januarja 1945 leta na železniški most. (1350 kg). Naslednjega dne 3e ^ lici.ia zaplenila 13 izmed teh VL ko jih je skušal neki kamion peljati s postaje. Ob tej pr"**' aretirali železniškega težaka I ^ Autunnalija iz ul. Soncini nu imiJ lanja ja ui# uviiv-i- r avgusta so na glavni postaji ° j zill, da manika iz voza št. 17 zavitkov žVil. Nadalje je J 10 zabojev In škatel praznih. K ^ ie on tudi l omot TKaim», ^ tehtal 13 kg namesto 85. Lop0 ^ veli še enkrat oplenili ta voz in tovljeno ie bilo, da manjka 5 kih škatel (150 ^ $■ gruppo P. M. 102, se na P javi na naslov Dolgan Viča. 17, p. Prestranek. M A L I O G L er*! DVOSOBNO STANOVANJ®^ no, ali opremljeno v centru -ji1 posredni bližini, išče mlad par. Ponudbe na upravo > skega ogn I via Carducc Prosvetno društvo Opčine ponovi v nedeljo 25. 10■ j| 17 url v Pr o« ve na Opčinah Fli _ dramo v 3 dejanji Po predstavi RLE.S rustvo vpeme ponovi v neneijo w - • Sri „taalme življenja S S s 3. j»PRC5V. DOM* - NABREŽINA. Danes v nedeljo 25. in v ponedeljek 20. t. m. ob 21: sovjetski film »Peter Veliki*. Zn pomoč brezposelnim delavcem Enotni sindikat kovinarjev v Trstu ja prejel od tovariša Marja U. ben Inštrument. Na žoli bosta usta- 4 000 lir za pomoč brezposelnim de lavcem, novljena tudi otroški in mladinski pevski zbor. V otroški zbor bodo sprejeti glasbeno nadarjeni otroci od, devetega leta do mutacije, v mla-' dinski zbor pa po končani muta-1 slraia* iz Gropade se toplo zahva-cijl. Za oba zbora naj se priglasijo ‘ 'juje je 1 pevskim društvom ln P. Zahvala društvo »Slovanska Kinopredstave v Qoriei VITTORIA: »Zlata vrata* - Ch. Boyer, O. de Havilland. MODERNO: »Skrivnost sokola*,-H. Bogart, M. Astor, P. Lorre. CENTRALE: »Bastard* - G. Lakk-berg, S. Hasso. EDEN: »Junaki morja* POLETNI (ESTIVO): »Zenski zapori* - v. Romance, R. Saint Cyr. Gornji sportd velja do ponedeljka. Prosvetno druitvo „LONJER“ priredi v nedeljo 25. avgusta mvmu »univ f0 Na sporedu pevski koncert, tombola In sreiolov’ P sta sabava. Začetek ob 16.30 uri. 1000 dolarjev nagrade dajem vsaki privatni osebi ali detektivu, kateri je nju dati podatke o tatvini, izvrienl dne 31. deeeh1^® ni 1. v stanovanju Feriatti Antonia, mehanika v Generali, Greta dl sopra 236. ^ LAARY TEI? 93 DISKRECIJA ZAJAMČENA! S &