Po mestni občini (|p Ptuj • Občina za bioteome ruvanje, del stroke le za žaganje Več o akCijffeostenašli na oglasnih straneh. Štajerski TEDNIK W Stfdfl 4 V Gospodarstvo Kidričevo • Dosegli znižanje cen, a zaustavili naložbe O Stran 5 ---v; s». °o3 J¡>.. ' "1. ' -K ""'"«^f' ¿Oj J g ■Sj Ptuj, torek, 23. julija 2013 letnik LXVI • št. 57 V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 www.radio-ptuj.si Nogomet • Prve ne pozabiš nikoli ... O Stran 11 Štajerski TEBIflK Hajdoše • Sprejem za udeležence olimpijske gasilske olimpijade Sanjska sobota za hajdoške gasilce V najbolj gasilski občini in najuspešnejši gasilski vasi v Sloveniji, v Hajdošah, so v nedeljo praznovali. Športno plezanje • Še drugič zapored do drugega mesta O Stran 12 Pripravili so neponovljiv sprejem za domače in druge uspešne udeležence gasilske olimpijade v Franciji. Skupaj s tekmovalci so v Hajdoše prispeli tudi tisti, ki so jih spremljali in spodbujali na olimpi-jadi, od koder so prinesli neponovljive vtise. Hajdoški gasilci in gasilke se bodo zapisali v zgodovino kot nekaj enkratnega in neponovljivega, saj so se vse tri olimpijske ekipe vrnile z zlatom. Biti župan najuspešnejše gasilske občine v Evropi in širše je izjemen ponos, je povedal haj-dinski župan Stanislav Glažar, ki je visoke uvrstitve domačih gasilcev napovedal že pred olimpijado, najmanj tri stopničke. Zgodilo pa se je celo več, to, kar niso pričakovali niti v sanjah, da bodo vse tri ekipe zlate. Že osvojenim okrog 700 pokalom in drugim priznanjem so se sedaj pridružile še tri zlate olimpijske medalje. MG Foto: Črtomir Goznik Rokomet • Zlato, Kitajska, olimpijska štipendija O Stran 13 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si |Nemijosginj in ¡OH 111111' 1 hmiziomoznostihlim lidempaoKr Eazvoj HalOzjebilpmeaß^ .*' "'-3» * * v i L ö »r • ■ /. . IWfHsaBÉÉnHnHariMiBrtMniBffiMl Ine.potrebujejojmilosc^ katerem najbodoL doloceneprioriteterazvoja^nustrezniA'^fé - I , mm Izsiljevanja in popolna blokada dela Destrnik • Izredne seje občinskega sveta na Destrniku se iz protesta ni udeležilo sedem svetnikov SLS, zato je sploh ni bilo. O Stran 7 Tednikova akcija NAJ PRODAJALKA/ PRODAJALE! POHORJE A RESORT - .C H www.pohorje.org 1 1 Več na oglasnih straneh. I M a ^j^arodno Tabavne Krn lasbe FlZ Perutnina Ptuj T *|AGER MESTNA OBČINA PTUJ Ptuj 2013 Minoritski samostan, j J. avgust j JI 3, ob 19.3 J uri i t i i i t i VI»E*T«N Štajerski TEDNIK 2 Štajerski TEDNIK Po mestni občini torek • 23. julija 2013 Ptuj • Polletna realizacija mestnega proračuna Nižja realizacija tudi zaradi nedodelanih projektov Mestni svetniki so se na julijski seji seznanili tudi s polletno realizacijo mestnega proračuna za leto 2013. Ta na prihodkovni strani izkazuje realizacijo v višini dobrih 11,763 milijona evrov ali dobrih 40 odstotkov glede na plan, na odhodkovni pa realizacijo v višini dobrih 12,372 milijona evrov, pri čemer znaša primanjkljaj 608.676 evrov. Realizacijo proračuna so mestni svetniki ocenili kot rezultat kriznega stanja v državi in tudi MO Ptuj, pri čemer so opozorili na nujnost racionalnega porabe, da se ne troši več, kot se zbere denarja, pričakujejo pa tudi, da se bodo planirani prihodki na področju investicij realizirali v drugem polletju. V MO SLS pa so zaskrbljeni zaradi upadanja višine proračuna v tem mandatu v primerjavi s planiranim in v absolutnem znesku. »Počasi se bližamo že 50 odstotkom planiranega proračuna v prvem letu mandata tega mestnega sveta,« je med drugim povedal Branko Brumen. Zato bi bilo nujno, da se spodbudijo investicije v okviru javno-zaseb-nega partnerstva, koncesije, ker se v tej krizni situaciji ne gre zanašati na večja državna sredstva in udeležbo občanov. Uvodnik Komentar ptujskega župana ob tem stališču svetniške skupine SLS je bil, da so občine, ki so bile bolj pripravljene na koriščenje evropskih sredstev, to tudi izkoristile v prvem obdobju finančne perspektive, zato tudi razlike. Planirano iz naslova evropskega denarja je Ptuj v glavnem porabil. Na realizacijo pa čakata še dva velika projekta: II. faza podtalnice (tri občine), vrednost projekta je okrog 17 milijonov evrov, v teku pa so tudi vse aktivnosti za projekt nadgradnje CERO Gajke, vloga je za 20 milijonov evrov. »Upam, da bodo zadeve kmalu končane, da bodo v letu 2014 razsežnosti drugačne. Sicer pa je porast indeksov porabe glede na novo finančno perspektivo pričakovati v letih 2015, 2016, 2017, zlasti še pri tistih, ki bodo porabljeni,« je še pojasnil ptujski župan Štefan Čelan. Zmagovalni duh za zmagovalna dejanja Slovenska gasilska olimpijska ekipa je v Mulhousnu v Franciji dosegla zgodovinski in verjetno neponovljiv uspeh. Med 2350 udeleženci iz 26 držav je osvojila pet zlatih medalj, dve srebrni in dve bronasti medalji ter več drugih vidnih uvrstitev. Na tribunah so najboljše slovenske gasilske ekipe, olimpijske izbrance, spodbujali številni Slovenci. Biti na tribunah in doživeti slovensko slavje, nositi slovensko zastavo v trenutkih velikega zmagoslavja neponovljivih slovenskih gasilcev je bilo enkratno doživetje. Ponovno smo bili eno, navijali skupaj za Slovenijo, za njen uspeh in nove dosežke, ki se bodo zagotovo zapisali zgodovino. Kronisti olimpijskega gasilskega dogajanja v letu 2013 ne bodo mogli obiti ne uspeha slovenske olimpijske gasilske vrste, ne sanjskega uspeha ekip PGD Hajdoše, ki je s tremi zlatimi medaljami treh svojih ekip napisalo neponovljivo zgodbo uspeha pred vstopom v praznično leto 2014, ko bodo proslavili 60-le-tnico uspešnega delovanja na področju operative in tekmovanj. Olimpijski uspeh je gasilce ponovno postavil v ospredje, kot so v ospredju tudi, ko je treba reševati življenja ljudi in premoženja. Želeti je, da bo ta zmagovalni duh in uspešen trenutek, ko z gasilci vstopajo v ospredje tudi drugi, prežel tudi njih, da bi naredili tisto, kar od njih ti neutrudni prostovoljci, ki vselej dajejo prednost drugim, tudi upravičeno pričakujejo. Če smo ponosni na njihovo delo, zgodovino in vrednote, ki jih nosijo v sebi in uresničujejo pri svojem poslanstvu, jim to tudi (končno) priznajmo. Družba, ki naj bi bila deklarirano na strani prostovoljstva, si ne bi smela privoščiti, da ljudje, ki rešujejo življenja ljudi in njihovo premoženje, s strahom odhajajo na intervencije. Nimajo namreč urejenega statusa, nimajo možnosti zaposlovanja v podjetjih, kot na primer v sosednjih državah, v katerih tudi z davčnimi spodbudami spodbujajo delodajalce, da zaposlujejo gasilce. Ko bo zagorelo tudi v gasilskih vrstah, bo že prepozno. Majda Goznik Foto: Črtomir Goznik Pri knjižnici Ivana Potrča Ptuj poteka sanacija opornega zidu. Obremenili tudi že proračun za leto 2014 Med investicijami v teku, ki so še brez finančne realizacije, pa so rondo v Puhovi ulici, igrišče Kicar, kulturna dvorana v Rogoznici, projektiranje križišča Spodnji Velo-vlek, oporni zid pri knjižnici. V teku pa so aktivnosti za prijavo na razpisih: sedmi poziv -razvoj regij, energetska sanacija vrtcev in šol. V prvih šestih oziroma sedmih mesecih letos so mestni svetniki obravnavali in tudi že sprejeli nekatere dokumente oziroma projekte, ki bodo obremenili proračun za leto 2014. Pri dominikanskem samostanu - II. faza gre za 766 tisoč evrov, pri rekonstrukciji Mestnega trga za 458 tisoč evrov, pri energetski sanaciji stavb Vrtca Ptuj za 267 tisoč evrov ter za energetsko sanacijo OŠ Breg in Olge Meglič skupaj za 176 tisoč evrov. Skupaj znašajo te obveznosti dobrih 1,6 milijona evrov, je še povedala občinska finančnica Tanja Farič. Za leto 2014 imajo prednost vsi tisti projekti, pri kateri občina lahko računa na čim večjo udeležbo državnega in evropskega denarja. Vsi ti projekti, ki so vezani za leto 2014, naj bi bili tako tudi naravnani. V ČS zapleti zaradi neurejene kategorizacije in lastništva Marjana Kolariča (SDS) so zanimali razlogi za nerealiza-cijo cestnih programov na področju preplastitve in moder- lan Petek (SDS). Nekdo je za to zaslužen ali kriv, če je bilo predhodno vse dogovorjeno, tako med strokovno službo MO Ptuj, ČS Grajena in posameznimi gradbenimi odbori. Opustitev aktivnosti na cestnem področju lahko privede do nezadovoljstva pri velikem številu občanov MO Ptuj, je še povedal Petek. Ptujski župan pravi, da zadeve niso tako enostavne, kot so videti, pri 28 odsekih, ki so predvideni za modernizacijo, naj bi imeli vse pogoje za izvedbo del le štirje. Lastniki zemljišč, ki vse skupaj onemogočajo, pa bi tudi morali razumeti, da je njihovo ravnanje nekorektno. Žal je slovenska zakonodaja še nizacije v četrtnih skupnostih, zlasti še v ČS Rogoznica. Razlogi naj bi bili v tem, ker ceste niso kategorizirane in ker ni urejeno zemljiško-knjižno stanje. Na to, da lahko pride do takšnega stanja, je opozoril že pred pol leta, ko so se stvari planirale. Skrbi ga, da se še po polletni realizaciji proračuna ne ve, kje se bo vlagalo, na katerih cestnih odsekih, potrebe pa so velike. Ne razume, zakaj še ni podlag za realizacijo načrtov, ki so bili sprejeti. Za to, da se ne izvajajo, mora nekdo odgovarjati. V ČS Grajena gre zaradi omenjenih razlogov za opustitev del na številnih cestnih odcepih, pa je opozoril Mi- Najvišji odhodki Večji investicijski odhodki na področju SOU so bili v tem času: najemnina za večnamensko dvorano v Spuhlji (141.188 evrov), investicijsko vzdrževanje CERO Gajke (50.035 evrov), raziskave in projektna dokumentacija (31.500 evrov). Skupaj je bilo vseh stroškov na postavki SOU v prvih šestih mesecih letos 1,7 milijona evrov ali 11,4 odstotka proračuna. V oddelku za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo so med večjimi tekočimi in investicijskimi odhodki zabeležili stroške zimske službe, ki so letos znašali skoraj 652 tisoč evrov, za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave, projekt je končan, je šlo 1,275 milijona evrov, stroški rekonstrukcije ceste Podvinci v prvem polletju letos so znašali 123.642 evrov, za projekt Celovito varovanje podtalnice in vodnih virov Ptujskega polja - I. faza je bilo v tem obdobju porabljenih 127.373 evrov. V postavki investicijski odhodki in investicije je bilo v polletju letošnjega leta za kongresno-kulturno dvorano v dominikanskem samostanu porabljenih dobrih 780 tisoč evrov. V prvem polletju letos je bilo v okviru gospodarskih javnih služb porabljenih 5,1 milijona evrov ali skoraj 40 odstotkov vseh stroškov. Tekoči transferji in odhodki na področju negospodarskih javnih služb so v prvem polletju letos znašali 4,4 milijona evrov ali slabih 34 odstotkov vseh stroškov, od tega je šlo za kulturo in šport 1,1 milijona evrov, izobraževanje 2,4 milijona evrov in socialno varstvo slabih 600 tisoč evrov. vedno takšna, da individualni interes prevladuje nad javnim. Ko bo Slovenija uspela „pre-plonkati" vso nemško zakonodajo, tudi na tem področju, bo tudi tovrstne investicije lažje izvesti. Na temo preplastitve in modernizacije cest v ČS je razpravljala tudi Helena Neudauer (SDS), ki je opozorila na razhajanja med plani, ki jih imajo na tem področju ČS, vključno s ČS Panorama, v kateri tudi sama živi, in načrti MO Ptuj. Odgovorni so pojasnili, da bo realizacija na tem področju potekala skladno z načrti, ki so jih pripravili v četrtnih skupnostih. Pospešiti pa bo treba aktivnosti v zvezi s kategorizacijo in pridobivanjem zemljišč V proračun samo čiste investicije Kot že pri prejšnjih obravnavah polletne realizacije je tudi v letošnji razpravi Miroslav Luci (SDS) izhajal iz tega, da porabniki v javnih institucijah večinoma v celoti porabijo tisto, kar jim je dodeljeno oz. jim glede na plane pripada, pri investicijah pa je veliko ničel, kot posledica znanih dejstev, nekategoriziranih cest, neurejenega lastništva in še česa. To je nekorektno, že pri pripravi proračuna bi morali ukrepati in jasno povedati, da takšne investicije nimajo kaj iskati v proračunu. Če se ne bodo pričele septembra, jih ne bo mogoče končati v tem letu in prevzeti ter se bodo avtomatično prenesle v novo plansko leto. Zato poziv, da se investicije, ki ne izpolnjujejo pogojev, sploh ne vključujejo v nov proračun. Če bomo ravnali tako, ne bo zapletov niti pri polletni, niti pri končni realizaciji proračuna. To so plani ČS, to so največje potrebe in prioritete ČS, ki tovrstne plane sprejemajo v prepričanju, da jim bo pri lastnikih zemljišč tudi uspelo. Tudi v bodoče se bomo še srečevali s tovrstnimi problemi, da bi v proračune vključevali samo čiste investicije. Tiste, ki imajo vse pogoje, je v tem trenutku še vedno nerealno pričakovati, je prepričan ptujski župan Štefan Čelan. Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) pa je v svoji razpravi izhajal iz tega, da je tudi od angažiranosti občinskih odborov odvisno, kakšna bo realizacija vsakoletnega mestnega proračuna. MG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). torek • 23. julija 2013 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 Hajdoše • S sprejema najboljše gasilske ekipe na svetu Najboljša gasilska vas na svetu s tremi zlatimi medaljami Hajdoše so v nedeljo zvečer slavile. Številni od blizu in daleč so pripravili nepozaben sprejem za najboljše slovenske gasilce, najboljše udeležence letošnje gasilske olimpijade, udeležence 15. članske gasilske olimpijade in 19. mladinske gasilske olimpijade, ki je potekala v Mulhousu v Franciji. Z najboljšimi željami so Hajdoše slovensko gasilsko izbrano vrsto, ki jo je sestavljalo 13 ekip in 168 udeležencev, med katerimi so bile tudi tri hajdoške ekipe, ekipi članic A in B ter članov B, pospremili tudi na gasilsko olimpijado v soboto, 13. julija. Letošnja gasilska olimpijada v Franciji predstavlja zgodovinski dogodek. Slovenija je bila najuspešnejša udeleženka letošnje gasilske olimpijade. Foto: Črtomir Goznik Slovenska gasilska olimpijska ekipa nad dvorišču PGD Hajdoše Prvič se je zgodilo in verjetno se več ne bo, da je eno naselje sodelovalo s kar tremi ekipami na gasilski olim-pijadi in vse tri so bile zlate, najboljše. Mulhouse v Franciji je bil od 14. do 21. julija v znamenju najboljših gasilcev. Na gasilski olimpijadi 2013 je sodelovalo 26 držav, vseh udeležencev je bilo 2350, 500 pa je bilo sodnikov. Skupna slovenska bera pa je bila neprecenljiva, pet zlatih medalj, dve srebrni in dve bronasti ter vrsta drugih odličnih uvrstitev, od tega Ptujsko s tremi zlatimi hajdoških gasilk in gasilcev ter srebrno medaljo članic A PGD Majšperk. Zlati na letošnji gasilski olimpijadi v Franciji so bili tudi mladinke PGD Pameče - Troblje in poklicna gasilska enota člani B Impol Slovenska Bistrica. V bistvu pa so zmagovalci vsi, ki so se uvrstili na olimpijado. Že sama uvrstitev na olimpijado je neke vrste zmaga, za katero se skrivajo izjemni napori in trud, ki so ga vložili v usposabljanje, predanost in srčnost ter humanost, ki jo slovenski gasilci in gasilke dokazujejo v številnih intervencijah, ko rešujejo življenja ljudi in njihovo premoženje. Na slovenske gasilce, ki so naredili več kot številni na plačanih delovnih mestih, so v teh dneh ponosni vsi. Slovenija in njeno gasilstvo sta z najnovejšimi dosežki še bolj prepoznavna. Tisti, ki se zavedajo pomena gasilstva, so prišli v Hajdoše že v nedeljo zvečer. Večina je tudi spre- mljala gasilsko olimpijado v Franciji, kjer so na tribunah prevladovali Slovenci. Med njimi so bili Jošt Jakša, predsednik Gasilske zveze Slovenije, ki je slovenske gasilce spremljal tudi v njihovi najboljši tekmi doslej, Darko But, generalni direktor Republiške uprave za zaščito in reševanje, Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, olimpijec Zvonko Glažar, podpovelj-nik GZ Slovenije, predstavniki Območne gasilske zveze Ptuj in občinskega gasilskega poveljstva Hajdina ter številni drugi, tudi župani občin, od koder prihajajo najboljši evropski gasilci. Jošt Jakša je ponosen na to, da vodi najboljšo gasilsko zvezo na svetu, gradili pa so jo vsi, s svojo zagnanostjo in prostovoljstvom, mentorji in trenerji. To daje polet, da bodo v Gasilski zvezi Slovenije ustvarjali še boljše pogoje, tako za tekmovanje kot za operativo. Darko But, je poudaril, da smo Slovenci ponosni na svoje gasilce, na zgodovino gasilstva, delo in vrednote, ki jih s svojo dejavnostjo izpolnjujejo, prostovoljnost in pomoč človeku v nesreči. Najbolj pa je na svoje gasilce in gasilke zagotovo ponosen hajdin-ski župan Stanislav Glažar, ki je že pred odhodom napovedal dobre uvrstitve domačih gasilcev, tri uvrstitve na stopničke. »Uresničili so svoje in naše skupne sanje,« je povedal Glažar. O najboljših gasilcih na svetu so povedali: Branko Lah, občinski gasilski poveljnik MO Ptuj, vodja za pripravo orodij za treninge: „To je zgodovinski uspeh kompletne slovenske gasilske reprezentance, za gasilce in gasilke PGD Hajdoše pa zagotovo neponovljiv dosežek, ki se bo trajno zapisal. Lepo je bilo v teh dneh biti Slovenec in gasilec na tribunah gasilskega Mulhousna. Naši gasilci in gasilke so bili vrhunsko pripravljeni. Uspeli so kot še nikoli prej. Vse čestitke." Jošt Jakša, predsednik Gasilske zveze Slovenije: „V takih trenutkih človek ostane brez besed. Mislim, da gre za fenomen, da država dveh milijonov ljudi na gasilski olimpijadi pobere pet zlatih medalj, dve drugi in dve tretji mesti in nekaj drugih dobrih uvrstitev. Bil sem v Franciji, v živo doživel ta uspeh, človeku stopijo solze v oči. Če tega ne doživiš, ne moreš verjeti. To, da eno društvo osvo- ji tri zlate medalje, pa je že več kot fenomen. To se ni zgodilo slučajno, to je plod trdega in predanega dela. Ponosni smo lahko na te ljudi, ki v svojem prostem času naredijo mnogo več za Slovenijo, za njeno dobro ime in prepoznavnost, za kar darujejo svoj prosti čas, kot pa marsikdo drug na dobro plačanih delovnih mestih. Na splošno pa vsega tega dela ne znamo ceniti, dokler ne pride kakšna nesreča." Davorin Vidovič, poveljnik PGD Hajdoše: „Ko smo uspeh doživljali v živo, na tribunah v Mulhousnu, sprva nismo mogli verjeti, da je vse to res. Dosegli smo sanjski uspeh, o katerem nismo niti sanjali. Komaj čakam, da se bomo skupaj poveselili ob teh izjemnih dosežkih." Drago Furek, predsednik PGD Hajdoše: „Že pred odhodom v Francijo sem jim povedal, da so zame najboljši. Že uvrstitev na gasilsko olimpijado je bila za naše društvo, ki bo v prihodnjem letu staro 60 let, izjemno veliko. V sanjah nismo upali na to, da bi lahko prinesli tri zlate medalje. Po tihem smo si tega sicer želeli, na glas pa si tega nismo upali povedati. Za ta podvig smo bili izurjeni, imeli smo znanje, potrebovali pa smo kanček tekmovalne sreče. V Franciji se je vse to izšlo. Prvi trenutki Foto: Črtomir Goznik Davorin Vidovič Foto: Črtomir Goznik Drago Furek po tem neverjetnem uspehu so bili bolj šok, šele zdaj se zavedamo, kaj smo dosegli, zgodovinski uspeh, osvojili tri zlate medalje na enih olimpijskih igrah. To se bo vpisalo v zgodovino. Še več, vprašanje je, če se bo kdaj to v Evropi še ponovilo." MG Foto: Črtomir Goznik Sprejem najboljše gasilske olimpijske ekipe na svetu so pozdravili številni. 4 Štajerski TEDNIK Po mestni občini torek • 23. julija 2013 Ptuj • Panorama še vedno zelo neurejena površina Lokalna skupnost za ruvanje, del stroke le za žaganje Mestni svetniki so v paketu odgovorov na svoja vprašanja in pobude prejeli tudi odgovore na pobude in vprašanja delovnih teles in mestnega sveta, ki so jih izpostavili pri obravnavi gradiv v letu 2012 in 2013. Tako je odbor za finance, ki ga vodi Helena Neudauer (SDS), pri obravnavi osnutka odloka o rabi javnih površin že v januarju letos opozoril, da se hrib Panorama, kljub večkratnim opozorilom mestnega sveta, še vedno ni pričel urejati. Odgovor, ki so ga strokovne službe MO Ptuj posredovale na julijski seji mestnega sveta, je bil, da so bile Javne službe Ptuj, d. o. o., izbrane za izvajalca vzdrževalnih in upravljavskih del na območju Panorame in da so začele pripravljalna dela, karkoli že to pomeni, ker je hrib še vedno zelo neurejen, ne glede na morebitna vzdrževalna in urejevalna dela. Mestna svetnica in predsednica odbora, ki je sicer vesela, da je odgovor prišel, je na julijski seji mestnega sveta želela dodatna pojasnila glede omenjenih del, ki jih izvajajo Javne službe, ali gre za čiščenje celotnega hriba, odstranitev dreves ali le za nujna vzdrževalna dela. Zanimala jo je tudi cena ureditve območja v normalno stanje in kje je v proračunu postavka za to, oz. ali bo vključena v rebalans letošnjega proračuna. Ptujski župan Štefan Čelan je svetnici in svetnikom pojasnil, da se v tem trenutku spopadajo z dvema popolnoma nasprotnima stališčema ene in iste stroke. Državna stroka pravi, da je območje mogoče celovito očistiti, mariborska enota Zavoda za varstvo narave pa pravi, da sme MO Ptuj na hribu Panorama drevesa le požagati. Vprašanje je torej, kako bo mogoče območje enotno urejati oz. sploh urejati ob požaganih drevesih. V MO Ptuj vztrajajo na ruvanju dreves, in da se že ob sečnji naredijo sekanci, ki jih želijo prodati. Ponudbe za odkup sekancev v Mestni hiši že imajo, tako da stroškov pri odstranitvi dreves naj ne bi bilo. Obiskovalci se morajo do ceste na grad najprej plaziti ... Na območju, ki vodi na najbolj obiskano kulturnozgodovinsko območje na Ptuju, pa ni samo Panorama tista, ki kazi to območje. Tudi vznožje samega grajskega hriba je vse prej kot lepo urejena razglednica. Že dostop do bližnjice na poti na grajski hrib pove veliko o prijaznosti mesta do obiskovalcev. Z območja parkirišča se obiskovalci še naprej dobesedno plazijo po hribu do ceste. Že ob odprtju TlC-a v Mestnem stolpu v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil predlog, da se bodo vkopale vstopnice, da bodo obiskovalci brez strahu ob dežju in ob jutranji rosi stopali na grajski hrib. Od takrat do danes ni bilo nikogar, ki bi se tega lotil. V PM Ptuj-Ormož so sicer vsa leta skrbeli in še brezplačno skrbijo za grajsko košnjo, ob prenosu upravljanja grajskega hriba in objektov pa so dobili na pleča tudi vse stroške z grajsko pristavo in tudi dveh sosednjih objektov. Enega že urejajo, drugi pa je v razpadajočem stanju, tako da je vprašanje, ali bo obnova sploh mogoča. Mesto bi skupaj z muzejem moralo najti pravo rešitev tudi za to območje, ne glede na lastništvo, kjer je bil pred leti začasno postavljen tudi priložnostni gostinski objekt. Ureditev naravnih stopnic, kot bližnjica poti na grad, je eden tistih malih projektov, ki bi ga prostovoljci, ki že kosijo grajski hrib, z veseljem opravili. Le skupaj se je treba spraviti, še prej pa problem videti ... MG Ptuj • Rimski tabor prvič na novi lokaciji Začetek arheološkega parka Ptuj Društvo Poetovio 69 je 20. julija postavilo prvi rimski tabor na novi lokaciji, zunaj Term Ptuj, na travniku ob Mariborski cesti na Ptuju v neposredni bližini I. mitreja na Spodnji Hajdini, kjer bodo od 22. do 25. avgusta potekale tudi VI. Rimske igre. Kot je povedal predsednik društva Andrej Klasinc, bodo na tej lokaciji ostali tudi zato, ker omogoča širitev Rimskih iger in samega tabora za naslednjih 20 do 30 let. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik V taboru je bilo v soboto 250 Rimljanov oziroma vojščakov. Otroškega rimskega tabora se je udeležilo blizu 40 otrok. V soboto je vehementno oznanil tudi, da so s prvim poskusnim taborom Rimskih iger postavili začetke arheološkega parka Ptuj, ki se bo razprostiral kar na 30 ha površin. V društvu se zavedajo, da gre za izjemno ambiciozen projekt, ki bo zahteval veliko truda, časa in tudi dobre volje, vendar je cilj postavljen, pot znana. Prvi korak so naredili, na vrsti so vsi naslednji, odločeni so korakati strumno in po rimsko. Testna postavitev rimskega tabora na novi lokaciji je uspela, v njem je bilo v soboto 250 Rimljanov iz Ptuja in okolice, Maribora, Ljubljane in društva Vespazian iz Vipave. Toliko so jih tudi pričakovali, vsi so bili s postavitvijo tabora in dogajanjem zadovoljni. V soboto so jih obiskali tudi Rimljani iz Jajca v Bosni in Her- cegovini, s katerimi bodo v kratkem podpisali tudi pismo o sodelovanju. Ptujski Rimljani jim bodo obisk vrnili že 6. septembra, ko bodo postavili tabor na vrhu njihove trdnjave. Društvo Poetovio 69 (društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj), ki se je že doslej lahko pohvalilo z bogatimi mednarodnimi vezmi, saj sodelujejo že s Poljsko, Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Srbijo in Hrvaško, je z navezavo s podobnim društvom iz Jajca v BIH odprlo novo poglavje širitve. S tem pa pridobivajo tudi same Rimske igre. Udeleženci sobotnega rimskega tabora so se tudi prehranjevali v duhu rimskega časa, postregli so jim z rimskim loncem, ki je spominjal na prekmurski bograč, v slast pa so šli tudi odojki in piščanci. Šeste Rimske igre od 22. do 25. avgusta bodo štirikrat večje, saj pričakujejo več kot tisoč udeležencev, ki bodo obudili obdobje slavne rimske zgodovine na naših tleh in širše, ter tudi veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki bodo rimsko dogajanje lahko spremljali brezplačno. MG Ptuj • Spremembe v svetu zavoda ptujske bolnišnice Mandat predčasno zaključujejo trije člani Na seji vlade RS, ki je bila 18. julija, so zamenjali tri člane sveta JZ ptujske bolnišnice, ki jih je v svet tega ptujskega zdravstvena zavoda imenovala Pahorjeva vlada v letu 2009. Na tej seji je vlada v glavnem zamenjala člane svetov zavodov, ki jim je potekel mandat, razen v primeru ptujske bolnišnice, ko se je odločila trem „svojim" članom predčasno končati mandat. To so Štefka Presker (Celje), Barbara Tiselj (Ponikva) in Zmago Turk (UKC Maribor). Do izteka mandata v letošnjem letu (v prejšnji sestavi se je svet na konstitutivni seji sestal 10. novembra leta 2009, ko je bila za predsednico sveta zavoda izvoljena Štefka Pre-sker), jih bodo nadomestili trije Ptujčani: zdravnik Branko Jerkovič, Metod Grah, bivši načelnik UE Ptuj, in ekonomistka Marija Magdalenc. Od prejšnjega sestava sveta zavoda ptujske bolnišnice so mandat zadržali Miran Kerin (MO Ptuj), Dušan Jo-šar (ministrstvo za zdravje), Maja Starčevič (ZZZS - OE Maribor) in Metka Rašl (predstavnica zaposlenih ptujske bolnišnice). Z zamenjavo članov sveta zavoda je aktualna vlada na nek način prisluhnila tudi željam lokalnega okolja, ki si je že ves čas prizadevalo, da bi bila sestava sveta zavoda „bolj ptujska". V dosedanji sestavi namreč ni videla dovolj „ptujskosti". Ptujska bolnišnica je v prvih petih mesecih letos poslovanje končala z negativnim izidom, odhodki so prihodke presegli za 363 tisoč evrov. V tem obdobju je tudi prejela za 500 tisoč evrov manj denarja od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ne štiri milijone evrov, kot smo pomotoma zapisali v članku pod naslovom Kriza ogroža tudi zaposlovanje zdravnikov v 55. številki Štajerskega tednika. Na julijski seji sveta zavoda ptujske bolnišnice so tudi napovedali, da bo razpis za novega direktorja objavljen septembra. V tem času naj bi bile potrjene tudi spremembe statuta, ki naj bi omogočile, da bi bil za direktorja izbran nekdo, ki ni zdravnik. Tej usmeritvi naj bi sledil tudi svet zavoda v spremenjeni sestavi. MG Za policentrični razvoj bolnišnic Kot smo že poročali, v ptujski bolnišnici poteka predpreso-ja v postopku akreditacije. Kanadska presojevalca, zdravnika Toni Taylor in John Guy, sta se med obiskom na Ptuju najprej srečala z vodstvom bolnišnice in člani sveta zavoda, zatem pa ju je v Mestni hiši pozdravil tudi ptujski župan Štefan Čelan. Presojevalca je zanimalo zlasti, kako mesto sodeluje z bolnišnico. Župan jima je pojasnil, da gre za državno ustanovo, ki pa je z vidika sodelovanja z občani izjemno pomembna. Pomembna ni samo z vidika opravljanja kakovostnih storitev, ki jih občani tega okolja potrebujejo, temveč tudi širše, saj zdravniki tvorijo tudi civilno družbo, ki se v prostem času vključuje v različne aktivnosti. Visok nivo izobrazbe prinaša tudi boljše plače in s tem tudi večje davke v občinsko blagajno. Od vodstva bolnišnice kot župan pričakuje nadaljnjo nadgradnjo storitev v okviru nove Medicinske fakultete v Mariboru. Ptujska bolnišnica mora ustanoviti nekaj inštitutov, ki bodo delali pod okriljem Medicinske fakultete. Pri reorganizaciji zdravstva pa v MO Ptuj in širše pričakujejo, da bo država podprla policentrični razvoj bolnišnic. Ptuj mora pridobiti nekaj specialističnih zdravstvenih programov, ki se bodo v ptujski bolnišnici izvajali za celotno državo. MG torek • 23. julija 2013 Gospodarstvo, podjetništvo Štajerski TEDNIK 5 Kidričevo • Dosegli nižje cene kanalščine Dosegli znizanje cen, a zaustavili investicije V začetku letošnjega leta je oblikovanje cen komunalnih storitev prešlo v popolno pristojnost lokalnih skupnosti. Občine tako lahko svojim občanom in podjetjem, ki delujejo na njihovem ozemlju, zaračunavajo polno ceno. Občani Kidričevega so po prejetju položnice za storitve, ki jim jih je sedaj prvič poslalo občinsko javno podjetje, na nogah. Cene storitev so namreč občutno poskočile. Svetniki pa so že zahtevali in v petek na korespondenčni seji dosegli znižanje cen, kar pa po županovih besedah pomeni upočasnitev dokončanja kanalizacijskega omrežja. Na nogah je tudi nestrankarsko gibanje ZA Kidričevo, ki je zbiralo podpise proti previsokim cenam kanalščine. Vodja gibanja Branko Štrucl je napovedoval, da bodo, če občinski svet in župan Leskovar ne bosta prisluhnila volji večine ljudi v občini, zahtevali, da se občinski svet razpusti in da se v občini razpišejo predčasne > S"**SrZ'"......Sto Cene za komunalne storitve, ki so skoraj 40 % višje na položnicah, ki jih dobijo na Ptuju, so na noge dvignile vso Kidričevo. volitve. Primerjava cen kanalščine med občinama Kidričevo in mestno občino Ptuj je namreč pokazala, da je končni znesek na Ptuju nižji skoraj za 40 %. Sedaj je zadovoljen, da so se cene znižale, kljub temu pa se sprašuje, kje so bili z mislimi svetniki marca, ko so na seji občinskega sveta cene soglasno sprejeli. »Kriza je iz dneva v dan večja, ljudje nimajo denarja, vsak dan nam grozijo z varčevalnimi ukrepi, oni pa nam povrh pošljejo še položnice z zvišanim zneskom!« Kidričevo naj bi imelo po Štruclovih besedah najvišjo ceno komunalnih storitev v Sloveniji. Župan ne zna čarati, občani še manj Župan Anton Leskovar pojasnjuje, da je občina Kidričevo aktivno pristopila k izgradnji kanalizacije leta 2008, od takrat pa do prejšnjega meseca je vso breme v zvezi z delovanjem čistilne naprave in izgradnjo sistema nosil občinski proračun. »Po stari zakonodaji nismo mogli dvigniti cene, razen za storitev čiščenja, ne pa tudi odvajanja komunalnih odplak. Ko je letos v začetku leta v veljavo stopil nov zakon, smo se po z zakonom predpisani metodologiji lotili oblikovanja nove cene komunalnih storitev.« Kot trdi, na seji občinskega sveta v marcu nobeden od svetnikov ni nasprotoval novi ceni. »Verjamem, da ljudem sedaj ne gre v račun, da plačujejo za odplake več kot za vodo, ampak dejstvo je, da je voda pri nas trenutno prepo-ceni. Če malce preračunamo, štiričlanska družina plača dnevno približno 0,70 evra za storitve, da nimajo nobenih težav z odplakami. To ni nič v primerjavi s tem, za kaj ljudje vse mečejo denar, od cigaret in podobno.« Leskovar dodaja, da sedaj svetniki pod pritiskom javnosti zahtevajo znižanje cene. Župan naj bi njihovim zahtevam s sklicem korespondenčne seje ugodil, vendar pa opozarja, da znižanje cen pomeni upočasnitev investicije izgradnje kanalizacijskega omrežja in vzdrževalnih del na že obstoječem sistemu. Glede na odločitev občinskega sveta bodo cene, ki so bile marca 2013 sprejete v skladu s trenutno veljavno zakonodajo, znižane približno za 40 % pri uporabnikih, ki so priklopljeni na kanalizacijo, in približno 50 % pri uporabnikih greznic. Občina naj bi pri tem izgubila približno 120 tisoč evrov letno. Visoke cene upravičuje z dejstvom, da država zmanjšuje sredstva, namenjena občinam, in dodaja, da čarati na občini ne znajo! Čarati pa ne znajo niti občani, saj bi si v nasprotnem primeru poleg nižjih stroškov gotovo pričarali drugačno vodstvo občine in zagotovo tudi države. Patricija Kovačec Foto: PK Slovenska Bistrica • Delovni obisk gospodarskega ministra Na lastnikih Aha Skupine je, da rešijo svoja podjetja, tudi z odprodajo Gospodarski minister Stanko Stepišnik je v petek, 19. julija, obiskal podjetji Impol in Aha Emmi v Slovenski Bistrici ter se sestal s slovenskobistriškim županom Ivanom Žagarjem. Prvi mož občine je ministra seznanil z razvojnimi načrti občine in projekti, ki bi obudili lesno industrijo ter razvoj turizma. »Načrti so izredno dobri v tej lokalni skupnosti. Obe podjetji sta na visokem tehnološkem nivoju, vodstvo pa je prikazalo pravo vizijo za naprej. Vendar je Impol samostojno podjetje, medtem ko je Aha Emi del Aha Skupine. Pri slednjem se tudi pojavlja problem, ker je bistriško podjetje Aha povezano z drugimi podjetji znotraj skupine. Taka povezava pa lahko tudi dobra podjetja pripelje v slabo finančno stanje,« je videno komentiral minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Med obiskom v Aha Emmi je direktorica Aha Skupine Mojca Lukančič ministra seznanila s problematiko Aha Mure, obenem naj bi ga prosila za bančno garancijo v višini Minister Stepišnik v pogovoru z sedem milijonov evrov. Minister je na to odgovoril: »To je privatno podjetje in dokler ne pride pod zakonsko osnovo, je predvsem na lastnikih, da ga rektorjem Impola Čoklom. prestrukturirajo in mu pomagajo. Lastniki se bodo morali pogovoriti z bankami, kako pridobiti nova finančna sredstva, čeprav vemo, da je država Aha Muri že pred tremi leti pomagala s šestimi milijoni evrov, cela skupina pa je zadolžena preko 50 milijonov evrov in ima zasežene že vse garancijske potenciale.« Pri tem je dejal, da bodo odslej banke tiste, ki bodo pogojevale kredite, in nadaljeval: »Podjetje se mora prestrukturirati, dezinvestira-ti, poslovno nepotrebne stvari odprodati in znotraj skupine, ki šteje 14 podjetij, sanirati tista, ki ne dosegajo ekonomske S strani izvajalcev sta bila podpisnika direktor podjetja Legartis Matjaž Hozjan in direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen. Skupna dolžina predvidenega kanalizacijskega omrežja znaša 2088 metrov, pogodbena vrednost dela pa je ocenjena nekaj več kot 244.000 evrov. Z izgradnjo bo zagotovljeno od-vodnjavanje in transport odpadnih voda iz naselja Pristava na čistilno napravo Ljutomer. Projekt izgradnje sekundarnega voda kanalizacijskega omrežja v Noršincih in Babin-cih (del) pa zajema 1.840,36 metrov. Zgrajenih bo skupaj 87 hišnih priključkov, od tega 68 v Noršincih in 19 v Babin- upravičenosti ali pa jih spustiti v stečaj in ohranjati zdrava jedra. Boljše je, da se rešuje zdrava jedra, kot da se jih medsebojno povezuje, ker je lahko posledično cel sistem finančno nesposoben.« Po finančno trpki zgodbi Aha Skupine je minister obiskal tudi skupino Impol, katere poslovni rezultati naj bi bili v prvih petih mesecih nad pričakovanimi. V skupini so ga seznanili z nujnostjo izgra- cih. Vrednost del, ki morajo biti končana do 20. septembra letos, znaša 270.580 evrov. Sicer pa je ormoško komunalno podjetje v Ljutomeru Olga Karba (prva z desne) in dnje zahodne obvoznice, saj naj bi bila ta pogoj za širitev Impola in s tem ustvarjanje novih in ohranjanje obstoječih delovnih mest. Minister Stepišnik je obvoznici naklonjen. Pojasnil je tudi, da naj bi evropska finančna perspektiva 2014-2020 podpirala multi-plikativne projekte, torej take, s katerimi bi se povečalo zaposlovanje oziroma bi se ohranjale obstoječe zaposlitve. Mojca Vtič že izvajalo prenovo kanalizacijskega omrežja, zlasti v mestnem jedru in nekaterih ljutomerskih ulicah. NŠ Majcen podpisujeta pogodbo. Foto: Mojca Vtič Ljutomer • Podpis pogodb o kanalizacijskem omrežju Kanalizacija še v dve naselji Županja občine Ljutomer Olga Karba je julija podpisala pogodbi za izgradnjo sekundarne fekalne kanalizacije v Pristavi in izgradnjo kanalizacijskega omrežja za naselji V Aha Muri zaenkrat polovica junijske plače Zaposleni v oblačilnem podjetju Aha Mura so v četrtek na plačilni dan dobili polovico plače za junij. Solastnica podjetja Mojca Lukančič še ne ve, kdaj bodo lahko izplačali drugo polovico. Družba je v težkem likvidnostnem položaju, učinek nedavnega odpuščanja pa se bo predvidoma pokazal šele oktobra. Noršinci in Babinci. Kot je povedala Lukančičeva, so danes predstavnikom sindikata predstavili stanje, v katerem je podjetje - družba ima že nekaj mesecev likvidnostne težave, pogovori z bankami o premostitvenem posojilu pa doslej niso bili uspešni. Solastnica družbe pravi, da bodo ukrepi -nedavno so v družbah Aha Mura in Mura EHM delovno razmerje odpovedali skupno 297 zaposlenim - zaradi plačil v času odpovednega roka in izplačila odpravnin pozitiven rezultat pokazali šele oktobra. Takrat bo tudi možno pravočasno v celoti izplačevati plače, dodaja. Lukančičeva zatrjuje, da zaenkrat dodatnih odpuščanj ne predvidevajo. Glede posla v prihodnje jim dobro kaže, pravi Lukančičeva, ki verjame v podjetje in si želi, da bi jih banke razumele in jim pomagale premostiti to obdobje. Likvidnostne težave se jim po njenih besedah vlečejo od marca, ko je bila medsezona. Sicer pa naj bi se d 287 odpuščenih delavcev Aha Mure na zavod prijavilo 232 delavcev. Sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Jože Turkl je za časnik povedal, da je 60 odpuščenih delavcev v njihovi pisarni vložilo pritožbo na odločitev delodajalca, saj so prepričani, da je delodajalec s tem, ko jim je dal odpoved, kršil dogovor o ugotavljanju presežkov zaposlenih. (sta) 6 Štajerski TEDNIK Po naših občinah torek • 23. julija 2013 Ptuj • CID-ove dogodivščine Ustvarjalno preživljanje prostega časa Poletne počitnice so čas pestrih dogodivščin. Kot že vsa leta doslej Center interesnih dejavnosti ponuja pester program aktivnega in ustvarjalnega preživljanja prostega časa za otroke in mladino. Ti lahko svoj čas koristno preživijo v družbi svojih vrstnikov, pri tem pa ustvarjajo, se učijo in, kar je najpomembneje, se ob tem zabavajo. Za tiste, ki so se želeli naučiti ali izpopolniti svoje znanje jezikov, so bile na voljo poletne urice hrvaščine in švedšči-ne. Za aktivno, zabavno, inova-tivno in čisto malo akrobatsko preživljanje prostega časa pa je poskrbel Matjaž Kekec, ki je mlade učil hoje po vrvi in osnov žongliranja. Bolj ustvarjalni in kreativni so z Leo Ko-lednik ustvarjali nakit, modne dodatke in okraske iz najrazličnejših materialov. Minuli teden je Nik Matici, eden najperspektivnejših slovenskih »skejterjev«, mlade rolkarje učil gibanja z rolko, malo bolj vešče pa novih trikov. Še vedno pa potekajo poletne ulične delavnice, ki so tradicionalen projekt CID-a. Delavnice, ki so bile v preteklih tednih na Kvedrovi ulici, Rimski ploščadi, v Mestnem parku in Arbajterjevi ulici, ta teden pa potekajo v Ljudskem vrtu, so namenjene osnovnošolcem in predšolskim otrokom. Otroci rišejo, izdelujejo številne okrasne in praktične predmete, igrajo družabne in miselne igre, pa tudi športne. V teh dneh se je z zaključnim Pa brez zamere CID ponuja pester program aktivnega in ustvarjalnega preživljanja prostega časa. Na sliki so udeleženci poletnih uličnih delavnic z bratoma Malek. koncertom končala tudi poletna šola kitare in glasbenih skupin pod vodstvom Marka Korošca in mentorstvom Tadeja Koširja, Hermana Luka Gaiserja, Matjaža Predaniča, Gregorja Nestorova in Polone Korošec. Vsak mentor je mladim približal svoje znanje in izkušnje. Kot vsako leto tudi letos Viktorija Dabič vabi na poletna potepanja. Med 25. in 31. julijem bodo lahko mladi v sodelovanju s festivalom sodobne umetnosti Art Stays pod vodstvom likovne pedagoginje Sare Fer-čič spoznavali nove medije, kiparstvo, portretno fotografijo, slikarstvo, grafite in še kaj. Do konca avgusta je na voljo igranje badmintona v športni dvorani OŠ Breg, kjer je na voljo tudi oprema za brezplačno izposojo, vaditelji pa pomagajo z napotki za igranje. Patricija Kovačec Ptuj • Počitniško branje in igralni kotiček v knjižnici Počitniška novost za najmlajše Med počitnicami lahko otroci obiskujejo počitniške urice v pravljični sobici, izbirajo med posebej pripravljenimi knjigami za prosti čas, si ogledajo tematsko razstavo in rešujejo literarno uganko. Novost v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pa je igralni kotiček. Pesnik pravi v pesmi Kaj moraš med počitnicami storiti, da je treba šolske stvari in skrbi v predal zakleniti. Tako skrbi ne bodo grenile počitniških dni, a tudi pobegniti ne bodo mogle, saj je skrbno ravnanje s skrbmi zelo pomembno. In pesnik še svetuje, da je treba natančno prešteti počitniške dni in vsak dan je nujno nekaj hoteti, želeti, početi. Izbrana pesem je del počitniške razstave (pripravila Leonida Mesarič) v Mladinskem oddelku in ponuja mladim bralcem razmisleke in pobude za aktivno preživljanje počitnic. Temu so namenjene počitniške urice v pravljični sobici Mladinskega oddel- ka, kjer vsak torek in četrtek ob 10. uri začenjajo igralne, ustvarjalne knjižnične dejavnosti (pripravljajo: Jasmina Toš, Leonida Mesarič, Liljana Klemenčič). Za najmlajše obiskovalce knjižnice je bila minuli teden postavljena nova možnost kratkočasenja v čitalnici oddelka za otroke. Knjižničarji so jo poimenovali preprosto po odzivu prvega obiskovalca: »O, kakšen igralni kotiček!« Čitalniško mizico so zamenjale blazinice iz pravljične sobice in nizka igralna mizica, v igralnem kotičku so plišaste igračke, igralni knjižni junaki (mišek Filip, beli medvedek, rumena račka Blatotačka ...), izbrane lesene družabne igrice, knjigrice (slikanice iz blaga, lesa in drugih materialov), risala in papir . Tako se lahko odslej malčki plazijo in igrajo, medtem ko starejši bratje in sestrice izbirajo počitniško čtivo, odrasli spremljevalci lahko hkrati prebirajo dnevno časopisje ali drugi periodični tisk. Igralni kotiček je možno obiskati v času odprtosti knjižnice (poletni odpiralni čas: ponedeljek od 12. do 19. ure, druge delovne dni od 8. do 15., ob sobotah je knjižnica do 1. septembra zaprta). L. K. José in olive Bio debata Pred nekaj dnevi sem po srečnem spletu okoliščin uspel v dar dobiti domač paradižnik. Saj veste: tistega, ki je pridelan le lučaj stran na domačem vrtu, ki ni ravno popolna geometrična krogla, ki ima tu in tam kako piko ali mušji drekec, ki dejansko diši po paradižniku, ter ki ima -kaj je že to?- celo okus po paradižniku! Se še spomnite - tisti paradižnik, v katerega bi lahko ugriznili kot v sočno jabolko (seveda, domače). Ker je to bil neprecenljiv dar, in ker so temperature tukaj doli nad tridesetko, seveda ni bilo dileme, kako ta sad domače zemlje opremiti ter pospremiti do okušalnih brbončic ter naprej skozi pot po vijugah prebavnega trakta teleščka. Zapacati ga v nekakšno omako, se pravi, termično ga obdelati, bi za tak dar matere narave bil pravi greh, saj ga vsled polnega okusa nima smisla zapravljati za tovrstne zadevščine; zato sem se odločil opremiti ga z olivami, feta sirom, svežo baziliko ter domačim, rahlo pikantnim oljčnim oljem bogatega okusa in arome. Sveža, zdrava in osvežilna jed za sedanji letni čas. Ker pa za pripravo jedi z olivami običajno potrebujemo olive, teh pa nisem imel, sem se še prej odpravil v trgovino po en glažek teh plodov. Tam pred polico sem malce postal, preveril ponudbo, ter se nato odločil za "bio" olive. V zadnjem času je moderno kupovati tovrstno hrano, pa sem po njej posegel tudi sam. Seveda, v kolikor je hrana res "bio", naj bi bila tudi bolj zdrava, in vsaj kar se mene tiče, skušam vase vnesti čim manj industrijske krme, ki nam jo ponujajo v prodajnih obratih (beri: velikih špecerijah). A skeptična žilica v teh časih seveda nikoli ne počiva, zato sem tudi v primeru glažka oliv preveril droben tisk na zadnji strani dekla-racijske nalepke. Tam je pisalo, da so olive iz biološke pridelave z nekega posestva v Peruju - mislim, da je gospodar bil celo imenovan z imenom in priimkom; čakajte, grem pogledat.....da, tako je, to je senjor José A. Vico. Okej. Tudi če to drži in so olive res pridelane ekološko biološko naravno in tako dalje, se postavlja vprašanje, kako so potem obdelane, da preživijo dolgo in vročo pot iz Peruja do Evrope ter naprej do naše dežele. To se ponavadi dogaja v ladijskih kontejnerjih in nekako sumim, da so vsi opremljeni s hladilnimi napravami, ki bi plodove ohranjale na znosnih temperaturah. Ergo: v kolikor želijo, da te bio olive prispejo k nam v stanju, ki je primerno za prodajo, jih morajo obdelati. In nekako se mi ne dozdeva, da je tudi ta obdelava biološka, ekološka in tako naprej. Torej, José lahko pridela popolnoma biološke olive, a vprašanje je, koliko te čiste biološkosti potem pride vložene v glažke na prodajne police vaše lokalne prodajalne človeških krmil. Seveda, če José malce laže in tudi on uporablja kak nebiološki pripravek pri vzgajanju svojih oliv, potem je zgodba na precej majavih nogah že od začetka. Kaj hočem reči, sprašujete? Ih, zgolj to, da je tudi pri bio, eko in podobni hrani treba malce vklopiti procesor v glavi, saj očitno obstaja več nivojev bio in več stopenj eko. Da o integirani pridelavi, ki jo večina enači z bio in eko, pa temu ni tako, sploh ne govorimo. Seveda je v prepričanju, da s tem naredimo nekaj zase in za svoje telo, lepo kupovati eko, bio in integrirano pridelano hran, a včasih ta hrana ni toliko bio, eko in tako dalje, kot mislimo in bi si želeli, da je. Mimogrede, če smo že pri Južni Ameriki - večina nas ima rada banane, kajne? No, za te banane, ki jih dobimo postrežene mi, baje tam doli pravijo, da so dobre zgolj za svinje; sami se mastijo ob nekih manjših primerkih tega ploda, ki je bojda bolj okusen ter za uživanje primeren, kot pa ta naš (očitno svinjski) futer. Tako da blagor ljudem v Južni Ameriki - vsaj kar se banan tiče. In José, tebi posebej še blagor tudi za olive - seveda, v kolikor so res tako "bio". Gregor Alič Foto: LK Novost v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je igralni kotiček. Prlekija • Zaključek Grossmannovega festivala Hudi maček filmu Aurora Na devetem Grossmannovem festivalu filma in vina so v prleški prestolnici predvajali več kot 30 celovečernih in 40 kratkih filmov iz vsega sveta, med znanimi osebnostmi pa sta se obiskovalcem predstavila igralec Franco Nero in njegov rojak, režiser Enzo G. Castellari. Prestižna nagrada Hudi maček za najboljši celovečerec je pripadla filmu Aurora (Vanishing Waves), ki je nastal v koprodukciji Litovcev, Francozov in Belgijcev. Slakovega Hudega mačka za najboljši kratki film je prejel francoski film Antoine, med glasbenimi dokumentarci pa se je najbolje odrezal hrvaški film Kako smo vstopili v Evropo: primer SexA. V okviru festivala je bila tudi tokrat pripravljena Mala delavnica groze, kjer so se predstavili mladi filmski Pohod zombijev po ljutomerskih ulicah ustvarjalci. Nagrado so letos podeli ekipi Staša Milovano-vica iz Ormoža, ki je posnela film Deveto življenje. Vinski šampion festivala je pripadel rumenemu muškatu (letnik 2012) Turistične kmetije Hlebec s Koga. Zadnji dan Gros-smannovega festivala je že običajno potekal v znamenju zombijev. Peto leto zapovrstjo so bili v ljutomerskem mestnem središču izjemno dejavni člani profesionalne ekipe za posebne učinke Mad Squirrel FX iz Beograda, ki so navduševali že pred štirimi leti na Zombi paradi ter nadaljevali z izjemnimi efekti na Pohodu pošasti, Plesu vampirjev in Paradi propada, zablesteli pa so tudi tokrat na veličastnem pohodu po ljutomerskih ulicah (na posnetku). NŠ torek • 23. julija 2013 Po naših občinah Šta/mfo'TEDNIK 7 Spomnimo, da je prejšnji župan občine Destrnik Franc Pukšič s podjetjem EM-GRAD, d. o. o., v letu 2011 sklenil predpogodbo za nakup poslovnih prostorov. Predpogodbo zato, ker objekt še ni bil zgrajen, investitor pa je imel po predpogodbi pogoj, da objekt zgradi skladno z gradbenim projektom in pridobi gradbeno dovoljenje. Ker je investitor občino seznanil s končano gradnjo in s pridobljenim uporabnim dovoljenjem, je bila občina po zavezi iz predpogodbe dolžna skleniti pogodbo o nakupu prostorov, za katerega se je zavezala. Medsebojne obveznosti po predpogodbi Občino Destrnik zavezujejo, da naj bi v roku 10 dni po pridobitvi uporabnega dovoljenja plačala kupnino po ceni 1.394,6 €/m2 prostorov in po ceni 165,3 €/m2 za parkirišča. Nato naj bi župan investitorja preko Odvetniške družbe Čeferin iz Ljubljane obvestil, da odstopa od pogodbe. Destrnik • Izredna seja, ki je ni bilo Izsiljevanja in popolna blokada dela Župan občine Destrnik Vladimir Vindiš je minuli četrtek sklical izredno sejo občinskega sveta, ki se je sedem svetnikov SLS ni udeležilo. Ker niso bili sklepčni, seje sploh ni bilo in je prestavljena za nedoločen čas, problematika, zaradi katere pa je bila sklicana, pa se bo najverjetneje reševala šele jeseni. Ker se svetniki SLS izredne seje niso udeležili, so bili nesklepčni, zato so sejo končali, preden so jo sploh začeli. Da je morda prav vročina kriva za oviranje sej občinskega sveta, ugotavlja župan Vindiš. Junijske seje občinskega sveta prav tako ni bilo. »Lahko da je kriva bojazen, da bi z novimi pogovori morda upoštevali mnenja občinskega nadzornega odbora in še kake institucije ter pod vprašaj postavili dogovorjeno ceno za nove prostore občinske uprave. Kako naj si sicer razlagam dejstvo, da mi želi večina svetnikov preprečiti pogovore in dogovore za primerno, nižjo ceno poslovnih prostorov ter me dobesedno prisiliti v nerazumno negospodarno dejanje izpolnitve predpogodbe, ki je bila podpisana zadnje dni županovanja mojega predhodnika in je za našo občino škodljiva?« To je bila namreč ena od kritičnih točk dnevnega reda junijske seje in glavna točka tokratne izredne seje. Župan se sprašuje, komu koristi, da občina preplača občinske pisarne. Opozarja, da so tako svetniki kot on sam dolžni dajati odgovore občanom, za katere delajo. Svetniki SLS se do podpisa pogodbe ne bodo udeležili sej občinskega sveta Svetniki svetniške skupine SLS v izjavi za javnost poudarjajo, da je občinski svet soglasno sprejel vse odločitve in akte v zvezi z nakupom poslovnih Člani svetniške skupine SLS se izredne seje niso udeležili, prav tako se ne nameravajo udeležiti prihodnjih sej in odborov, vse dokler župan ne bo podpisal pogodbe z investitorjem. prostorov in da je predpogodba po pravnih mnenjih za občino obvezujoča. Po njihovem mnenju bi imela nesklenitev nakupne pogodbe za občino velike finančne posledice. Svetniki SLS zahtevajo, da župan takoj izvede sklepe občinskega sveta in podpiše nakupno pogodbo, preden bo investitor, družba EM-GRAD, d. o. o., vložila tožbo. Do podpisa pogodbe, s katero bo občina postala lastnik poslovnih prostorov v novem poslovnem objektu v Janežovskem Vrhu, se svetniki SLS ne nameravajo udeležiti sej in odborov. Župan Vindiš pa kljub vsem zapletom še vedno verjame, da bo poletna vročica kmalu minila in da bodo svetniki sčasoma v polni zasedbi sedli skupaj, ponovno preučili predpogodbo in se z investitorjem dogovorili za realno in sprejemljivo ceno, hkrati pa pričakuje, da bodo težave jeseni sporazumno rešili. Kot pojasnjuje, bo občina ta nakup v prihodnosti zagotovo opravila, vendar ne pod pogoji, ki mejijo na izsiljevanje. Patricija Kovačec Foto: PK Slovenska Bistrica • Večmilijonski kohezijski projekti S 14-milijonskim dolgom v nove velike naložbe Pred dvema letoma je bila občina Slovenska Bistrica med desetimi najbolj zadolženimi občinami v Sloveniji, do danes naj bi posojila uspešno reprogramirala in v rokih odplačevala obveznosti. Vendar je stanje kreditov konec minulega leta še vedno znašalo 14, 2 milijona evrov in zadnji obrok bo predvidoma odplačan leta 2032. »Občinski proračun mora biti ne glede na turbulentne čase investicijsko naravnan,« pa opozarja direktor občinske uprave Branko Žnidar. »Brez zadolževanja ne gre. S tekočo porabo komaj pokrivamo vse redne dejavnosti - socialne transferje, stavbne pravice. Trenutno smo po nekih lestvicah celo med tistimi občinami, ki imajo največ ostanka. Vendar to je zaradi investicij, ki se bodo realizirale šele v drugi polovici leta. Res pa je, da smo reprogramirali kredite, na občini res strogo varčujemo, finance so normalizirane, plačuje se v rokih, ni tako kot včasih, ko nismo bili likvidni, in bi, če bi bili podjetje, šli v stečaj,« je še pojasnil Žnidar. 8 občin skupaj gradi deponijo Cero II. Letošnji proračun je težek nekaj več kot 40 milijonov evrov in je investicijsko naravnan, kar kažejo že trije kohezijski projekti, vsi vredni več milijonov evrov. Prvi je Cero II oziroma izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica. Projekt, ki je vreden okoli 12 milijonov evrov, je v dobršni meri financiran iz Kohezijskega sklada EU in državnega proračuna, približno 10 odstotkov pa je delež osmih občin, in sicer Slovenske Bistri- ce, Makol, Poljčan, Oplotnice, Občine Rače-Fram, Slovenskih Konjic, Občine Vitanje in Občine Zreče. Splošni cilji projekta pa so razširitev obstoječega odlagališča Pragersko za odlaganje odpadkov za območje s 64.000 prebivalci, mehansko-biološka obdelava komunalnih odpadkov, izgradnja sortirnice in izgradnja kompostarne. V začetku avgusta naj bi začeli gradbena dela za postavitev sortirnice in vse objekte, ki so v sklopu tega projekta, slednji naj bi bil realiziran v enem letu, nato pa sledi še eno leto poskusnega delovanja. Za vodovod in kanalizacijo preko 12 milijonov evrov Drugi kohezijski projekt je projekt oskrbe s pitno vodo. »Prišlo je že do podpisa pogodbe med ministrstvom in nami kot sofinancerjem ravno takrat, ko je šel naš izvajalec Nizke gradnje Ptuj v stečaj, zato smo morali celoten postopek ponoviti,« je pojasnil zaplet projekta. Konec julija naj bi izvedli odpiranje ponudb, da bi lahko v jeseni že začeli samo investicijo, katere vrednost Branko Žnidar ocenjuje med petimi in šestimi milijoni. Projekt zajema izgradnjo vodohranov in vodovoda od Šikol, Slovenske Bistrice do Šmartnega na Pohorju in naj bi se sklenil v letu in pol. Tretji kohezijski projekt je izgradnja kanalizacijskega sistema, katerega vrednost je ocenjena na nekaj več kot 6,5 milijona evrov. »To je projekt, s katerim se najdalj časa ukvarjamo. Naredili so se že vsi primarni cevovodi razen na Pragerskem, kjer je vakuumska Foto: Mojca Vtič Direktor občinske uprave Branko Žnidar: »Res pa je, da smo reprogramirali kredite, na občini res strogo varčujemo, plačuje se v rokih, ni tako kot včasih, ko nismo bili likvidni, in bi, če bi bili podjetje, šli v stečaj.« kanalizacija. Težave imamo z izvajalcem Nivo, sedaj pa smo še v pogajanju z državo za dodatna dela, saj je Agencija RS za okolje najprej izdala pozitivno soglasje za gradbeno dovoljenje k temeljem poslopja, nato pa negativno soglasje k sami čistilni napravi na območju zdajšnjega odlagališča, kjer se več ne odlaga. Tako smo morali poiskati novo lokacijo izven območja odlagališča, ki je preko ceste in za katero smo odšteli skoraj 50.000 evrov,« je povedal Žnidar, ki je kritičen tudi do državnega uradništva. Dogovarjanje z državo traja predolgo »Vsepovsod so zapleti in dogovarjanje z državo traja predolgo. Projektno dokumentacijo dopolniš, nato pride zahteva po drugi dopolnitvi, ki nima nikakršne povezave s prvo. Postopki so preveč zbirokra-tiziran in potreben bi bil večji posluh. Strokovni uslužbenci ministrstev zgolj povedo, da nekaj ni v redu, morali pa bi nam pomagati pri dopolnitvah, da bi lahko čim prej končali dokumentacijo. Sedaj pa stvari preveč drobimo in tukaj je še veliko odprtega prostora za skrajševanje rokov,« je dodal Žnidar. Bistriška občina je bila uspešna tudi na razpisu za pridobitev sredstev za energetsko obnovo Osnovne šole Pohorskega odreda, načrtovana vrednost 804.783 evrov, in Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, obnova slednjega je ocenjena na 402.000 evrov in predvideva toplotno izolacijo fasade starejšega dela in zamenjavo stavbnega pohištva ter naj bi bila končana v dveh letih. Prav tako pa se bo izvedla obnova 2. Osnovne šole, ki je bila zgrajena pred nekaj leti. »Šola je bil zgrajena po normativih samo-prezračevanja, vendar se je šola pregrevala in v času poletnih temperatur je bilo stanje resnično nevzdržno,« je pojasnil obnovo skorajda novega objekta. Nov dom za starejše sameva, ker ni opreme ... V Slovenski Bistrici sedaj že skoraj leto dni stoji nov dom za starejše občane, ki pa je prazen. »Po našem bi morali biti tukaj že tudi oskrbovanci, ampak kot občina smo svoj del izvedli skladno z načrtom. Zapletlo se je pri opremi, ker je ministrstvo določilo Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, da izvede razpis za opremo, nato so si državni uradniki premislili in želeli sami opraviti razpis. Sedaj ga mora ponovno pripraviti Dom,« je povedal Branko Žnidar. Predvidoma naj bi Dom svoja vrata 124 oskrbovancem odprl decembra. Celotna investicija je vredna okoli 4,5 milijona, občina je zagotovila dobrih 15 odstotkov, druga sredstva so bila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Finančna sredstva za opremo pa zagotavlja država, manjši delež pa tudi Dom za starejše v Poljčanah. Po besedah ravnateljice Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica Ivane Leskovar največ mest za vrtčevske otroke primanjkuje v centru mesta, kjer je bil zadnji vrtec zgrajen leta 1978. Občina je prisluhnila težavam predšolskih otrok in bo v prihodnje pristopila k finančnemu planiranju objekta za predšolske otroke, ki naj bi bil v Ozki ulici (za gradom). »Drugo leto še najverjetneje ne bo prišlo do gradnje, ker je skorajda nemogoče zagotoviti sredstva. Cilj je, da se ta del mestnega jedra z vrtcem oživi, prav tako bi z izgradnjo vrtca zagotovili dodatne oddelke in sedaj razdrobljene po mestu združili,« je še dejal direktor občinske uprave. Mojca Vtič 8 Štajerski TEDNIK Po mestni občini torek • 23. julija 2013 Tržec • Novo gasilsko vozilo Za hitrejšo in učinkovitejšo pomoč Sobota, 13. julij, je bila za Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Tržec velik dan. Namenu so namreč predali novo gasilsko vozilo Man GVC 16/25, katerega vrednost je 235.000 evrov. 70 odstotkov naložbe je pokrila Občina Videm, preostalih 30 pa PGD Tržec ob podpori krajanov, sponzorjev in donatorjev. Slovesna prireditev ob predaji novega gasilskega vozila je bila na ploščadi pred gasilskim domom, udeležili pa so se je številni gostje. Med njimi župan občine Videm Friderik Bračič, poveljnik Gasilske zveze (GZ) Videm Roman Cafuta, predstavniki občin Žetale in Podlehnik ter častni predsednik PGD Tržec Franc Kirbiš starejši. Prav tako so bili na prireditvi prisotni gasilci iz sosednjih in prijateljskih gasilskih društev ter predstavniki drugih društev in organizacij, ki delujejo na območju Tržca in soseščine. Predsednik PGD Tržec Drago Šeliga zadovoljstva ob predaji novega vozila ni skrival. V svojem slavnostnem nagovoru je med drugim poudaril: »Ker so potrebe po pomoči zaradi ponavljajočih se naravnih ne- Župan Friderik Bračič je ključe novega vozila predal poveljniku PGD Tržec Francu Milošiču. sreč vedno večje, smo se v PGD Tržec odločili za nakup novega gasilskega vozila znamke Man, GVC 16/25 4x4. Šasija vozila je na Manovem 13-tonskem podvozju, sodoben motor po standardih Euro pet pa premore 290 konjskih moči. Pogon vozila je na vsa štiri kolesa. Nadgradnja vozila vključuje rezervoar vode kapacitete 2500 litrov. V vozilo je vgrajena kombinirana črpalka zmogljivosti 2000 litrov na minuto, na sprednji strani je električni vitel dolžine 28 metrov in vlečne moči šest ton. Z novim in zmogljivejšim gasilskim vozilom bomo operativni člani PGD Tržec lahko hitreje in učinkoviteje pomagali občankam in občanom ob naravnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih. Gre za pomembno naložbo, saj je PGD Tržec osrednja gasilska enota na območju GZ Videm, v katero so vključena gasilska društva občin Videm, Podleh-nik in Žetale.« V imenu GZ Videm je na govorniško mesto stopil poveljnik Zveze Robert Cafuta. Med drugim je poudaril, da ko pride do nesreče, se vsi najprej spomnijo na gasilce in jih zaprosi- jo za pomoč. Ko pa se situacija umiri, pa se žal prepogosto na gasilce tudi pozabi. Videmski župan Friderik Bračič je v svojem govoru delo gasilcev PGD Tržec pohvalil in jim čestital za vse uspešno izvedene naložbe. »Kjer je med člani medsebojno zaupanje in kjer je zaupanje v humanitarno, prostovoljno delo, uspeh ne izostane. Biti gasilec ali gasilka je humano in častno delo. Iskrena hvala za vsa vaša prizadevanja,« je dejal župan Bračič. Na slavnostnem dogodku so gasilci PGD Tržec namenu predali tudi garderobe, obe naložbi (avtomobil in garderobe) je blagoslovil pater Jože Petek iz župnije svetega Vida. Ključe novega vozila je župan Bračič predal poveljniku PGD Tržec Francu Milošiču, ta pa jih je izročil vozniku Zvonku Vin-dišu. Kulturno noto dogodku so dodali pevci Jurovski fantje in člani Folklornega društva Lancova vas, zaslužnim za delo v gasilstvu in vsem podpornikom gasilske dejavnosti pa je vodstvo PGD Tržec in GZ Videm podelilo zahvalne listine ter druga priznanja. Mojca Zemljarič Zetale • Zaznamovali pomemben gasilski jubilej Šest desetletij humanega poslanstva Konec junija so v Žetalah proslavili 17. Dan gasilcev Gasilske zveze (GZ) Videm, 60-letnico delovanja tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva in namenu ob tej priložnosti slovesno predali obnovljen gasilski dom. Uvod v praznovanje je bila slavnostna seja, ki ji je v nadaljevanju sledila osrednja prireditev s parado uniformiranih gasilcev in gasilskih vozil. Svečane prireditve so se udeležili številni gostje. Med njimi župan občine Žetale Anton Bu-tolen, predsednik GZ Videm in član upravnega odbora GZ Slovenije Janez Merc, poveljnik GZ Videm Roman Cafuta, častni predsednik PGD Žetale Stanko Vogrinc, predstavniki sosednjih gasilskih zvez ter prijateljskih gasilskih in drugih društev. Govornika na osrednji prireditvi sta bila predsednik PGD Žetale Jani Vogrinc in predsednik GZ Videm Janez Merc. Predsednik društva Jani Vogrinc se je v svojem nagovoru spomnil pričetkov gradnje gasilskega doma, ki je po 28 letih dobil svojo končno podobo. »Prva dela za obstoječi gasilski dom so se pričela leta 1985. Večino vseh del v 28 letih smo izvajali člani društva, v sklopu delovnih akcij, s pomočjo požrtvovalnih krajanov, GZ Videm in seveda ob finančni pomoči lokalne skupnosti, pa tudi sponzorjev in donatorjev. Gasilski dom nam je v korist in ponos. Stavba kot taka ni na- menjena le gasilcem, temveč tudi vsem občanom. Na današnji slovesnosti bi se še posebej zahvalil vsem članicam in članom PGD Žetale. Upam, da bomo radi prihajali v dom in skrbeli zanj. V izgradnjo je bilo namreč vloženega veliko truda in okrog 30.000 prostovoljnih delovnih ur vseh članov.« Predsednik Vogrinc je v nadaljevanju izpostavil uspehe članov na tekmovalnem področju in dejal, da je društvo skozi leta krepilo prijateljske stike s sosednjimi in pobratenimi gasilskimi društvi. »Med njimi moramo še posebej izpostaviti so- Foto: arhiv društva Utrinki s praznovanja PGD Žetale. (Fotografije spodaj z leve: predsednik GZ Videm Janez Merc se je za dolgoletno in požrtvovalno delo zahvalil častnemu predsedniku PGD Žetale Stanislavu Vogrincu; slavnostni prerez vrvice ob odprtju obnovljenega gasilskega doma - na fotografiji so predsednik PGD Žetale Jani Vogrinc, častni predsednik Stanislav Vogrinc in župan Anton Butolen; na tretji fotografiji so zbrani trakovi iz prapora ter pokali, ki so jih na tekmovanjih osvojili žetalski gasilci in gasilke.) delovanje s PGD Krkavče, DVD Durmanec in PGD Pekre,« je dejal Vogrinc in govor končal z željo, da bi uspešno tradicijo gasilstva v Žetalah nadaljevali tudi v prihodnje. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan občine Že-tale Anton Butolen, kroniko o 60-letnem delovanju društva je predstavila članica Marjet-ka Prevolšek. Blagoslov gasilskega doma je opravil farni župnik Ciril Čuš, otvoritveni trak so prerezali župan Anton Butolen, častni predsednik PGD Žetale Stanislav Vogrinc in predsednik PGD Žetale Jani Vogrinc. Prerezu traku je sledila predaja ključev. Župan je ključe obnovljenega gasilskega doma predal predsedniku društva, ta pa jih je izročil gospodarju gasilskega doma Albertu Mohorku. Na prireditvi so bila podeljena odlikovanja GZ Videm in GZ Slovenije ter društvena priznanja. Gasilsko odlikovanje plamenico tretje stopnje je prejel Mitja Vodušek, plame-nico druge stopnje Milko Vek, plamenico prve stopnje pa Stanko Krivec. Gasilska zveza Slovenije je društvu ob 60-le-tnici delovanja podelila gasilsko odlikovanje druge stopnje. PGD Žetale je donatorjem ter zaslužnim krajanom, ki so pomagali pri izgradnji gasilskega doma, podelilo plakete in zahvale. Prav tako so bile zahvale za sodelovanje podeljene prijateljskim gasilskim in drugim društvom. Mojca Zemljarič Polenšak • Spomenik generalu Maistru Da bi znali ceniti svobodo Pred petimi leti so na Polenšaku ustanovili Slovenjegori-ško društvo generala Maistra. Vodi ga predsednik Jožef Hojnik, šteje pa 104 člane. Člani društva prihajajo iz občin Dornava, Juršinci, Sv. Tomaž, Gorišnica, Trnovska vas, Mar-kovci in Ptuj. Letos je društvo uresničilo še enega izmed svojih ciljev. Na izbrani lokaciji, ki so jo poiskali v sodelovanju z zgodovinarji Vojaškega muzeja Slovenske vojske, so v čast generalu Maistru in njegovim vojakom postavili spominsko obeležje. Spomenik stoji v središču kraja, ob lipi blizu cerkve. Slovesnega odkritja spomenika so se udeležili številni povabljeni gostje: predsednik Zveze društev general Maister (ZDGM) Milan Lo-vrenčič s sodelavci, predstavniki drugih društev, župan občine Dornava Rajko Janžekovič in predstavniki Slovenske vojske. Navzoče na prireditvi je pozdravil predsednik Slovenjegoriškega društva generala Maistra Jožef Hojnik in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri postavitvi obeležja. Med drugim je Hojnik povedal: »Veseli nas, da smo uresničili ta dolgo želeni cilj, saj so bili med Maistrovimi vojaki tudi naši domačini, celo naši dedki. Da smo spomenik postavili, je bilo potrebnih okrog 150 ur prostovoljnega dela, vrednost postavitve spomenika (vključujoč prostovoljno delo) pa ocenjujemo na okrog 10.000 evrov. Nihče izmed nas si zagotovo ne želi časov, ko so na našem ozemlju umirali nedolžni ljudje: očetje, matere in otroci. Preveč je bilo gorja, preveč krutosti. In ljudje dobro vemo, kaj je bolečina. Naj nam bo zgodovina v opomin. Nekoč je nekdo padel za svobodo. In prav zato jo je treba toliko bolj ceniti.« Župan Rajko Janžekovič je v svojem nagovoru poudaril pomen domoljubja, predsednik ZDGM Milan Lovrenčič pa je predstavil Maistrovo življenje, njegove ideje, akcije in cilje. Svečano noto dogodku so dodali praporščaki, zapeli so pevci mešanega pevskega zbora Magnificat, manjkal pa ni niti glas harmonike. Predsednik ZDGM Lovrenčič je na slovesnosti ob odkritju kipa Jožefu Hojniku za vodenje društva podelil priznanje, župnijskemu uradu Polenšak je bila izročena posebna listina za odobritev prostora za postavitev obeležja, priznanje za sodelovanje pri postavitvi kipa pa je prejela tudi občina Dornava. Mojca Zemljarič Foto: arhiv DGB Spomenik generalu Maistru so odkrili župan Rajko Janžekovič (na sredini), predsednik Zveze Milan Lovrenčič (levo) in predsednik slovenjegoriškega društva Jožef Hojnik. torek • 23. julija 2013 Od tod in tam ŠtajerskiTEDHiK 9 Videm • Okrogla miza o možnostih in priložnostih za razvoj Haloz NE miloščini in NE birokraciji, dovolj je Zakon o razvoju V sredo so Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, KGZ Ptuj in LAS Haloze priredili okroglo mizo z naslovom Možnosti in priložnosti za razvoj Haloz, na kateri so sodelovali Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje, Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, in Cvetko Zupančič, predsednik Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije. Skupaj z gosti so pregledali in predlagali najboljše možne rešitve za Haloze v obdobju 2014-2020. Okrogla miza o možnostih in priložnostih Haloz je bila tudi del javne razprave na temo osnutka Programa razvoja podeželja. Problematiko razvoja Haloz so uvodoma predstavili Vladimir Korošec, Andrej Re-bernišek in Jernej Golc. Kot poznavalci so poudarili, da Haloze kot pokrajina predstavljajo neizmerno raznolikost razvojnih možnosti in potencialov, na podlagi katerih lahko gradijo stabilne temelje regionalnega razvoja. Haloze ne potrebujejo • ■ v- v« miloščine ... »Neizpodbitno dejstvo je, da so kmetijstvo, vinogradništvo ter z njima povezane dejavnosti nosilci prihodnjega razvoja Haloz. Haloze in Haložani ne potrebujejo miloščine, temveč podporo in razumevanje, da bodo lahko brez vsakršnih ovir uresničevali razvojne načrte. Hitrejši razvoj Haloz je naša skupna odgovornost. Haloze so biot-sko živopisna, reliefno dinamična in kulturno razgibana Vlad"nir Koroše Cvetko Zupančič, Irena Šinko in Dejan Židan so prisluhnili idejam za razvoj Haloz. pokrajina, ki jo poleg vseh raznolikosti zaznamujejo še prebivalci z bogato tradicijo vinogradništva in vinarstva. Vendar so ravno naravni dejavniki, strm in ponekod nedostopen teren najbolj obremenili demografski, ekonomski in okoljski razvoj Haloz, da se ta pokrajina vse od začetka preteklega stoletja ne more otresti bremena nerazvitosti,« je dejal Vladimir Korošec. Haloze so žal še vedno za večino Slovencev sinonim za revščino in nerazvitost. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje »Smovobdobju,kose na nek način odločamo, kako bomo živeli v prihodnosti. Zato moramo z znanjem, informacijami in idejami, ki jih imamo, prisluhniti Halozam in pomagati, da se tudi za Haloze pripravi program za obdobje sedmih let. Glede na proračun naše države, ki je vedno bolj naravnan k varčevanju, bomo morali v prihodnjih letih vse sile usmeriti v koriščenje evropskih sredstev.« Židan opozarja, da denarja za vse projekte gotovo ne bo, zato je pozval župane halo-ških občin, da pripravijo dva ali tri najpomembnejše projekte za Haloze. Na področju nove kmetijske politike obstajajo ukrepi, ki bi lahko pomagali tudi Halozam. »Novo kmetijsko obdobje pomeni novo delitev plačilnih pravic, druga zadeva, od katere lahko imajo Haloze korist, je ukrep, ki naj bi pomagal mladim kmetom, to so po definiciji kmetje, stari do 40 let. Ta ukrep pomeni, da se izračunanim plačilnim pravicam na hektar doda še 25 %. Še en ukrep, potencialno koristen Halozam, je ukrep za posebno pomoč malim kmetijam. Relativno veliko malih površin izgubljamo ravno zato, ker mali kmet, ki je istočasno še v službi, kmetijo opusti, ker noče imeti več opravka z vsemi papirji in birokracijo, ki spada zraven.« Židan je pristojne pozval, naj razmislijo, kaj je najpomembneje za Haloze s stališča okoljske in razvojne kohezije in kaj so tisti najpomembnejši kmetijski ukrepi, ki bi jih radi izvajali s pomočjo investicijskega denarja preko programa za razvoj podeželja. Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Svoje videnje možnosti in priložnosti za razvoj je predstavil tudi Cvetko Zu-panič, ki vidi težavo v tem, da je ljudi težko zadržati na kmetiji, saj kmetijstvo v teh krajih ni donosen posel. »Kmetje ne morejo živeti brez denarja, pa naj imajo še tako radi svojo zemljo.« Po njegovih besedah je naloga zbornice, da se ohranijo delovna mesta na kmetijah v Halozah, da bodo kmetje socialno varni. »Vprašati se moramo, kakšne možnosti občina in država nudita ljudem, da ostanejo na kmetijah. Moj cilj je, da to problematiko celovito zajamemo in najdemo rešitev, za katero bo kmet v Halozah sam začutil, da se mu splača ostati na kmetiji in da bo od svojega dela lahko solidno živel.« Stran z birokracijo Možnosti in priložnosti za nadaljnji razvoj Haloz je predstavil Andrej Reberni-šek, direktor KGZ Ptuj, ki je poudaril, da je nujno sprejeti Zakon o razvoju Haloz, kjer naj se določijo ukrepi in prioritete razvoja, nujni so tudi ukrepi kmetijske politike, kot so prilagojeni investicijski razpisi za težja pridelovalna območja, prednost pa je treba dati inovativnim, novim razvojnim investicijam. Re-bernišek vidi priložnosti tudi v spodbujanju razvoja družinskih kmetij, pri čemer opozarja na nakup zemljišč po realnih cenah. Za zagotovitev gospodarnosti in prihodnosti so po njegovih besedah nujni povezovanje, združevanje in skupen nastop na trgu. Predlaga imenovanje skupine, ki bo pripravila predloge za spremembo zakonodajnih Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Kot je povedala Irena Šinko, Sklad na območju Haloz gospodari s 637 hektarji kmetijskih zemljišč, od tega je 309 hektarjev vinogradov, 103 hektarji njiv, 119 hektarjev travnikov, 11 hektarjev sadovnjakov, ostalo, okrog 93 hektarjev, je zaraščeno. V zakup je oddanih 485 ha kmetijskih zemljišč, 100 ha je prostih površin in 50 ha je površin, za katere se pripravljajo zakupne pogodbe. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS na območju Haloz gospodari z izjemno majhnim odstotkom površine. Na vprašanja, ali je možno prodati kmetijska zemljišča v državni lasti, odgovarja, da se le-ta prodajajo na podlagi veljavnih predpisov Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč, Zakona o kmetijskih zemljiščih, internih aktov sklada in razvojne strategije Sklada. Ta pravi, da se ne prodajajo kmetijska zemljišča v kompleksu, večjem od 5 ha, in kmetijska zemljišča v 500-metrskem pasu ob meji ter gozdovi v površini, večji od 10 ha. Na pobudo o nižjih cenah odgovarja, da je Sklad strogo zavezan k načinu oblikovanja cen. Te se namreč oblikujejo na podlagi primerljivih tržnih cen na tistem območju, kjer se zemljišče prodaja, ter na podlagi povprečja GURS-ovih cen, ki se po novem oblikujejo na daljše časovno obdobje. »Verjetno je bolj problematičen Skladov interni akt, torej Pravilnik o prometu z nepremičninami, ki navaja, da se zemljišča v 100-metrskem pasu stavbnih zemljišč prodajajo po polovični ali polni ceni stavbnega zemljišča.« V preteklosti se je namreč dogajalo, da so se tovrstna zemljišča prodajala po zelo nizkih cenah, nato pa je njihova vrednost po spremembi prostorskega akta poskočila. Zato je Računsko sodišče Skladu večkrat očitalo negospodarno ravnanje in na podlagi tega se je razvil Pravilnik, za katerega Šinkova verjame, da mnogim povzroča težave, a odgovarja, da jim tu pač ne more pomagati. vsebin, ki ovirajo razvoj Haloz. Ob tem je imel v mislih predvsem življenjske predpise, ki spodbujajo in ne ovirajo razvoja ter so namenjeni pridelovalcem in ne birokraciji. Delovanje Lokalne akcijske skupine Haloze (LAS), ki zajema sedem haloških občin, je predstavil Jernej Golc. Ta je ena izmed petih najuspešnejših tovrstnih skupin pri nas. Z združevanjem razpoložljivih človeških in finančnih virov spodbuja trajnostni razvoj obmejnega podeželskega ha-loškega območja. Cilj lokalne akcijske skupine je spodbuditi razvoj podjetništva in turizma na območju Haloz, ohranjanje naravne in kulturne dediščine in izboljšanje informiranosti in zavedanja lokalnega prebivalstva za izboljšanje kakovosti življenja. Tudi Golc je izpostavil problematiko birokracije in kriterijev za razdelitev finančnih sredstev, ki bi se po njegovih besedah morali individualizirati za manj razvita območja, kot so Haloze. Patricija Kovačec UGODNA ODDAJA STANOVANJ STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD Foto: PK 10 Štajerski TEDNIK Kultura, izobraževanje torek • 23. julija 2013 Ptuj • Spomladanska matura 2013 Maturanti na zasluženih (najdaljših) počitnicah Dijaki zaključnih letnikov so rezultate spomladanskega roka mature prejeli 8. in 15. julija. Večina je odšla na zaslužene (najdaljše) počitnice v svojem življenju zadovoljna, neuspešni pa se bodo morali še potiti na popravnih izpitih, zato bodo njihove počitnice krajše. Na Ekonomski šoli Ptuj so rezultate poklicne mature v spomladanskem roku 2013 razglasili 8. julija, ko so tudi podelili spričevala maturantom. Od 90 kandidatov, ki so pristopili k opravljanju poklicne mature, jih je bilo 87 uspešnih, od tega 71 rednih dijakov iz 16 izrednih oziroma občanov. Kot je povedala ravnateljica Branka Kampl Regvat, so še posebej ponosni na pet zlatih maturantov, ki so dosegli izjemen učni uspeh, 22 ali 23 točk od možnih 23. Zlati maturanti Ekonomske šole Ptuj so Eva Križanič, Anita Mlakar, Aleksandra Kvržic, Tina Hajšek in Tine Sušnik. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo jim je ob tem dosežku čestital in zapisal: „Uspešno opravljena matura je več kot le izkaz znanja. Je odraz zrelosti in želje po novih uspehih. Odličnost je najžlahtnejša. Sledite ji na poti rasti, sebi v ponos, vsem drugim v dokaz moči in modrosti." Na Strojni šoli Ptuj je v spomladanskem roku 2013 poklicno maturo opravljalo 46 kandidatov. Uspešnih je bilo 40 kandidatov (87 odstotkov), šest jih mature ni opravilo in bodo imeli popravni izpit. V celoti ni padel nihče, je povedal ravnatelj Bojan Lampret. V šolskem letu 2012/2013 so imeli tri zlate maturante: Da- nijela Šešerka, Luka Strižica in Dejana Šmigoca. To so dijaki, ki so tudi sicer med šolskim letom blesteli, saj so tudi šolsko leto končali z odličnim uspehom. Ravnatelj pa je še posebej ponosen, ker so imeli v vsej zgodovini opravljanja mature na Strojni šoli Ptuj letos največ zlatih maturantov. »Letos šolo zapušča izredna generacija strojnih tehnikov, ki bo zelo verjetno v bodoče krojila tehnološki razvoj Slovenije,« je še povedal Bojan Lampret. Na Biotehniški šoli Ptuj je k zaključnemu izpitu letos pristopilo 34 kandidatov, vsi so bili uspešni. K poklicni maturi jih je prav tako pristopilo 34, neuspešna sta bila dva. Uspeh na maturi je bil 94,1 odstotka. Zlati maturant je eden, Dejan Gašperič, ki je na poklicni maturi dosegel 22 točk. Petnajstega julija so rezultate spomladanskega roka mature razglasili na Gimnaziji Ptuj. Maturo je opravljalo 174 dijakov, uspeh je bil 93-odsto-ten, boljši kot prejšnja leta, je povedala ravnateljica Melani Centrih. Zlatih maturantov, ki so dosegli od 30 do 33 točk, je bilo letos šest: Staša Florjan-čič, Klemen Petek, Ronja Rajh, Tina Tumpej, Tadeja Vaupotič in Nace Zavrtanik. MG Marija Slodnjak, Radio Ptuj Komentar tedna Od lepote se ne da živeti V teh vročih poletnih dneh sem se ponovno udeležila še eni predstavitve Haloz in klicu po pomoči. Tokrat so se predstavniki nekaterih strokovnih institucij, ki tako ali drugače delajo na območju Haloz, v imenu domačinov in vinogradnikov obrnili na ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana in predstavnike sklada stavbnih zemljišč. Vsem tem so nekako v meglicah hoteli dopovedati, kako spodbuditi regionalni razvoj Haloz, kmetijstvo in vinogradništvo, pri tem pa dostojanstveno in ponosno dodali, da Haloze in Haložani ne potrebujejo miloščine. Le tisto, kar jim pripada od države. Namesto spodbud pa so si v državi vseh teh letih pridobili sinonim za revščino in zaostalost. Tako so tudi po krivici potisnjene v ozadje naravne lepote Haloz in tiste dobrine, ki jih lahko na tem koncu Slovenije pridelamo: dobro vino. Strokovne institucije so tudi opozorili, da so ljudje na tem koncu začeli opuščati rejo živine, pa tudi v vinogradništvu se računica že dolgo več ne izide. Ti isti strokovnjaki so ministru nanizali kup predlogov, kje vse bi potrebovali pomoč. Istočasno pa smo lahko slišali, da kmetje in prebivalci nimajo lastnih sredstev, da bi se lahko prijavljali na razne državne razpise. Tudi Haloze si zaslužijo določen razvojni program, podprt z državnimi sredstvi. Minister Židan jim je tokrat posvetil veliko časa in si Haloze tudi ogledal. Potem pa jih je tudi opozoril, da bi se morali osredotočiti na konkretne in najnujnejše projekte. Na tiste, ki so za Haloze in njihove prebivalce nujni. Tu pa se začne zapletati in začne se risati jasna, realna slika Haloz. Prebivalci, ki živijo v teh krajih, imajo različne poglede na to, kaj je treba storiti. Tisti, ki živijo v hribih, se jezijo, da so jim „Haložani" z ravnine v preteklosti porabili denar. O tem, kje se začnejo in končajo Haloze, pa so teorije zelo različne. Prav tako o tem, kdo je lahko Haložan. Toda to je že druga zgodba. Realna slika je, da bi prebivalci teh krajev morali že zdavnaj stopiti skupaj in dokazati državi, zakaj se splača vlagati denar v projekte v njihovih krajih. Upam in želim si, da bodo prebivalci in vsi, ki tako ali drugače delajo v njihovem imenu, tokrat imeli realne in za prebivalce koristne programe. V vseh teh letih je bilo namreč le veliko, pravzaprav preveč programov in načrtov, za katere je bil porabljen denar, konkretnih rezultatov pa ni. V času, ko je evropskih in državnih sredstev vse manj, bodo morali sami spregledati, katere so priložnosti razvoja Haloz in Haložanov. Kajti zgolj od naravnih lepot Haloze in njihovi prebivalci ne bodo preživeli. Pa četudi so znani po trmi in žilavosti. Foto: Arhiv Strojne šole (Od leve) Bojan Lampret (ravnatelj), zlati maturanti Danijel Šešerko, ki je bil izbran tudi za najboljšega dijaka Strojne šole Ptuj, Luka Strižič in Dejan Šmigoc ter razrednik Ivan Emeršič. Slovenija • Slovenec na čelu ESU Za javno in kakovostno visoko šolstvo V začetku julija je vodenje Evropske študentske organizacije (ESU) za eno leto prevzel Slovenec Rok Primožič. Rok Primožič, sicer diplomiran pravnik, ima že dolgoletne izkušnje v študentskem organiziranju tako na nacionalni ravni kot mednarodno. Primožič vodenje ESU prevzema v zelo zaostrenih gospodarskih razmerah, zato bo svoje delo prvenstveno usmeril v zastopanje pravic študentov do javnega in kakovostnega visokega šolstva. Kot je povedal Rok Primožič, bodo v ESU nadaljevali pripravo predlogov za ukrepe, ki bi izboljšali dostopnost izobraževanja, še posebej za skupine, kot so mladi iz socialno šibkejših družin, manjšine in podobno. Največ pozornosti bodo vsekakor namenili financiranju visokega šolstva ter prizadevanju za ohranitev oziroma dvig javnih sredstev, namenjenih visokemu šolstvu. »Angažirano študentsko gibanje je se posebej pomembno v tem času, ko se položaj študentov in visokega šolstva nasploh slabša po celi Evropi in ko vlade pod pretvezami različnih varčevalnih ukrepov režejo sredstva za visoko šolstvo, uvajajo šolnine in posojila, znižujejo štipendije ter prenašajo stroške študija na študente. Študenti smo tisti, ki moramo biti najglasnejši in se moramo upreti varčevanju, ki nam jemlje prihodnost, ter odločno zagovarjati, da visoko šolstvo ostane javna dobrina in da mora država prevzeti odgovornost za njegovo financiranje. Zato bo to tudi moja prioritetna naloga,« je še dejal Rok Primožič. Tina Dolenc Športno plezanje Še drugič zapored do drugega mesta Stran 12 Tenis Brez ponovitve finala sredozemskih iger Stran 12 Rokomet Zlato, Kitajska, olimpijska štipendija Stran 13 Rok Letonja Ambicije, povezane z Aluminijem Stran 13 Karate Rok je karateist, ki veliko obeta Stran 14 Namizni tenis VI. ligi z mladimi, dekleta v 2. ligi Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 2. krog Prve ne pozabiš nikoli .. Zavrč - Celje 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Kolman (28.), 1:1 Kelenc (51.), 2:1 Brlečic (80.) ZAVRČ: Fink, Kurbus, Sam-bolec, Roškar, Kokol, Dugolin (od 57. Šafaric), Brlečic, Golu-bar, Matjašič (od 58. Fuček), Kelenc, Benko (od 82. A. Čeh). Trener: Viktor Trenevski CELJE: Kotnik, Korošec, Žitko, Krajcer, Gobec, Jugovic, Kolman, Bajde (od 71. Žagar-Knez), Plesec (od 46. Zajc), Verbič, Žurej. Trener: Miloš Rus Zavrčani so v drugem polčasu z veliko mero agresivnosti prisili Celjane v veliko število napak, kar je prineslo številne priložnosti in tudi dva zadetka. Topli sobotni večer je na tribune Športnega parka v Zavrču privabil več kot 700 gledalcev. Premierno srečanje Zavrča v 1. SNL pred domačimi gledalci je bilo nogometni praznik v pravem pomenu besede. Občinstvo je domov odhajalo židane volje, saj so po preobratu v odličnem drugem polčasu slavili Zavrčani in tako zabeležili prvo prvoligaško zmago. Te pa ne pozabiš zlahka ... Beli so takoj prevzeli pobudo in v 4. minuti je Kelenc ob napaki vratarja Kotnika prvič zapretil. Malo kasneje je poskusil še Benko, a je ostalo pri izidu 0:0. Gostje so prvič pokazali zobe v 14. minuti, ko je pred Žurejem žogo v zadnjem hipu izbil Sambolec. Takoj zatem je nevaren poskus Verbiča blokiral Roškar. V posesti žoge so pričeli prevladovati rume-no-modri iz Celja, toda kaj več kot nekaj kratkih podaj niso uspeli sestaviti. Na drugi strani tudi podoba domače čete, ki je bila glede na prvo srečanje z Mariborom nekoliko spremenjena (namesto Aleša in San- Foto: Črtomir Goznik Doris Kelenc (Zavrč, beli dres), ki je tokrat opravljal vlogo kapetana, je z golom na začetku drugega polčasa začel preobrat svoje ekipe. Foto: Črtomir Goznik Mario Brlečic (Zavrč, beli dres) je v 80. minuti izkoristil neodločnost v obrambi gostov in postavil končni izid tekme. dija Čeha sta začela Kurbus in Dugolin), ni bila takšna, kot bi si številni privrženci želeli. V 28. minuti so Celjani povedli: Bajde je v situaciji, ki je dišala po prepovedanem položaju, zaposlil Kolmana, ta pa je strelom po tleh iz roba kazenskega prostora ob pomoči Sambolca zadel za 0:1. V 35. minuti je iz prostega strela s približno 25 metrov za las zgrešil domači kapetan Kelenc. Tempo igre je bil primeren poletnim temperaturam, pretirane dinamike ni bilo. Povrh vsega so Zavrčani storili precej tehničnih napak in izgubljali ključne dvoboje na sredini igrišča. V 45. minuti je po podaji agilnega Kelenca z glavo poskušal Kokol, Kotnik pa je žogo odbil v kot. Nedvomno Zavrč v prvem polčasu ni bil na želeni ravni, varovanci Viktorja Trenevskega so nedvo- mno sposobni več. Domači strateg med polčasom ni opravil nobene menjave, toda kljub temu so domačini pričeli veliko odločneje. Trud je bil poplačan že v 51. minuti, ko se je obrestovala vztrajnost Kelenca. Ta je izkoristil zmedo v gostujočem kazenskem prostoru in iz bližine rezultat izenačil na 1:1. Nasploh so Zavrčani v drugem polčasu delovali neprimerno boljše kot v prvem. V 64. minuti je naprej poskušal Benko, takoj zatem pa je zunanji del mreže zatresel Golubar. Gostje so se v teh trenutkih krčevito branili, domači menjavi Fuček in Šafaric pa sta dodobra poživila igro. Pritisk Zavrča se je le še stopnjeval, podoba je bila nadvse obetavna, nagrada za vse pa je sledila v 80. minuti. Po imenitni podaji Kelenca in poskusu Kokola z glavo, ki ga je Kotnik le odbil, je iz bližine svoj prvenec v za-vrškem dresu dosegel Mario Br-lečic. V sami končnici so gostje poskušali izenačiti, toda razigrani Zavrčani so brez težav zadržali vse nalete. Na drugi strani so beli še nekajkrat nevarno zapretili, toda izid se ni več spremenil. Podatek, da Celjani v drugem delu sploh niso streljali proti domačim vratom, govori o veliki premoči Zavrča v tem delu igre. Agresivnost prinesla uspeh Če so v prvem delu igre številni privrženci domače vrste negodovali nad (ne)agresiv- nostjo domačih nogometašev, je bilo v drugem delu povsem drugače. Beli so namreč stali veliko bližje nasprotniku, z veliko mero agresivnosti pa so Celjane prisili v veliko število napak, kar je prineslo številne priložnosti in tudi dva zadetka. V vsakem primeru je drugi polčas odlična popotnica za naprej, velja pa omeniti, da je imel Viktor Trenevski srečno roko tudi z menjavami. Josip Fuček in predvsem Nikola Šafa-ric sta dodobra poživila ritem igre domače vrste, za kar Celjani niso našli recepta. Tadej Podvršek PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 2. KROGA: ZAVRČ - CELJE 2:1 (0:1); strelci: Kelenc 51., Brlečič 80.; Kolman 27.; DOMŽALE - TRIGLAV 2:2 (2:2); strelci: Banovič 28., Gabrič 30.; Nukič 23., Krcič 36. Rdeči karton: Križaj 82. (Triglav); KRKA - GORICA 1:1 (0:0); strelca: Krcič 89.; Živec 80.; RUDAR VELENJE - MARIBOR 0:3 (0:2); strelci: Tavares 8., Fajič 44., Mendy 79.; LUKA KOPER - OLIMPIJA 1:1 (0:1); strelca: Lotrič 54.; Eteme 34. 1. MARIBOR 2 2 0 0 5:1 6 2. LUKA KOPER 2 1 1 0 3:2 4 3. GORICA 2 1 1 0 2:1 4 4. ZAVRČ 2 1 0 1 3:3 3 5. RUDAR VELENJE 2 1 0 1 2:4 3 6. DOMŽALE 1 0 1 0 2:2 1 7. KRKA 2 0 1 1 2:3 1 8. TRIGLAV 2 0 1 1 2:3 1 9. OLIMPIJA 2 0 1 1 2:3 1 10. CELJE 1 0 0 1 1:2 0 »Srce na pravem mestu« Miloš Rus, trener Celja: »Čestitke domačemu moštvu, ki si je bolj želelo uspeha. Bilo je boljše in agresivnejše ter je predvsem v drugem polčasu povsem nadigralo mojo ekipo in zasluženo osvojilo tri točke. Na takšen način, kot smo odigrali drugi polčas, si zagotovo nismo zaslužili nič več in bomo imeli zelo hude težave, če v kratkem času ne bomo spremenili miselnosti in načina igranja v 1. ligi.« Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Na začetku prvenstva smo dobili Maribor in Celje, ki je v Sloveniji primer zglednega dela na vseh področjih. Morda so nas malo podcenili, toda po drugi strani smo se pripravili predvsem kondicijsko, da tekmo brez težav zdržimo. Tudi med polčasom je bilo v naši slačilnici mirno. V drugem delu smo bili bolj agresivni, verjetno smo s tem presenetili Celjane, na pravem mestu pa je bilo tudi naše srce. Resnično smo si želeli prve prvoligaške zmage in jo na koncu tudi zasluženo dobili.« Marko Krajcer, nogometaš Celja: »V prvem polčasu smo imeli igro in rezultat, nato pa se nam je zgodil 'mrk'. Pomaknili smo se nazaj, domačini so dvakrat zadeli in zasluženo slavili. Zakaj se je to zgodilo, ne vem, nedvomno pa naša mladost ne more biti izgovor za to, saj se nam to dogaja na nekaj zaporednih zadnjih preizkušnjah.« Jure Matjašič, nogometaš Zavrča: »Prva zmaga je sigurno najslajša, povrh vsega pa smo imeli v Mariboru še kanček nesreče. Zmagati pred domačo publiko je najlepše. Začeli smo slabše, toda prejeti zadetek nas je 'prebudil', iz minute v minuto smo igrali boljše. V drugem polčasu smo na srečo hitro dosegli zadetek, ki nam je dal 'krila', zmaga pa je povsem zaslužena.« Nogomet • 1. SNL Novinca do prvih točk V najboljših evropskih ligah prvenstev še niso pričeli in se v tem trenutku ukvarjajo predvsem s sestavljanjem ekip. Pri tem tisti najboljši ne varčujejo in iz dneva v dan sporočajo novice o (pre)dragih nakupih (francoski PSG je npr. za Cavanija plačal italijanskemu Napoliju več kot 60 milijonov evrov!). V najboljši slovenski ligi pa sta v drugem krogu prve točke vknjižila oba novinca v 1. ligi, Zavrč in Krka: prvim je uspelo osvojiti celoten, drugim pa delni izkupiček. S tem so lahko bili v Novem mestu še kako zadovoljni, saj so do izenačenja prišli v predzadnji minuti tekme (Krcic). Goričanom tako na drugem zaporednem gostovanju ni uspelo ohraniti celotnega izkupička, čeprav so bili temu zelo blizu. Znova je bil v goriški vrsti zelo opazen Italijan Massimo Coda, ki bo - glede na uvod - zagotovo zaznamoval letošnje prvenstvo. Začetek pa že zaznamujejo Mariborčani, ki so po dveh krogih »zavzeli« vrh. Torkov remi na Malti v kvalifikacijah za Ligo prvakov (0:0 z Birkirkaro) pri ekipi Anteja Čačiča ni pustil opaznih posledic, saj so v Velenju prepričljivo slavili. Med strelce so se vpisali vsi napadalci, Tavares, Fajič in njegova zamenjava Mendy. Za Faji-ča je to že drugi gol na drugi tekmi, njegovi soigralci pa podoben učinek pričakujejo (potrebujejo) že v sredo, ko bo v Ljudskem vrtu povratna tekma z Maltežani. Vložek je velik, saj Mariborčane v naslednjem predkrogu že čaka ciprski APOEL, ki je tekmec »po meri«. Dober uvod v evropsko sezono v kvalifikacijah za Ligo Evropa so v četrtek naredili tudi Ljubljančani, ki so 3:1 ugnali slovaško Žilino. Olimpija bo ob uspešno odigrani povratni tekmi in ohranitvi prednosti merila moči s hrvaško Reko, ki jo vodi Matjaž Kek. Veliko slabše pa gre varovancem Andreja Razdrha v prvenstvu, kjer imajo po dveh krogih na svojem račun le točko. To so v derbi-ju kroga v nedeljo osvojili na koprski Bonifiki, resnici na ljubo pa so bili precej bližje zmagi od domačinov. Še tretji remi v tem krogu so videli gledalci v Domžalah, kjer so domačini še naprej zelo »radodarni« - tokrat je njihovo gostoljubnost izkoristil Triglav. Na tej tekmi je sodnik Drečnik iz Hrastnika pokazal prvi letošnji rdeči karton, prejel ga je rezervist Nejc Križaj. Ta je za ta »dosežek« potreboval le devet minut, saj je v igro vstopil ob koncu tekme. Največ gledalcev, blizu 1500, se je v tem krogu zbralo na stadionu Ob jezeru v Velenju. JM 12 Štajerski Šport torek m 23. julija 2013 Športno plezanje m Svetovni pokal v težavnosti Še drugič zapored do drugega mesta Najboljši športni plezalci in plezalke so zadnje čase abo-nirani na Francijo. Po evropskem prvenstvu v težavnosti, ki je potekalo od 11. do 13. julija v Chamonixu in kjer je Mina Markovič dosegla naslov evropske podprvakinje, se je ta konec tedna v Brian^onu zbrala vsa svetovna plezalska elita. Tu je potekala uvodna tekma svetovnega pokala v težavnostnem plezanju Mednarodne zveze za športno plezanje IFSC 2013. Na njej so slovenske barve zastopali: Maja Vidmar, Mina Markovič, Tina Šušter-šič, Domen Škofic, Sergej Epih, Jure Raztresen in Martin Ber-gant. Mina Markovič letos brani kar dvakratni naslov skupne zmagovalke svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji. Na lanskoletni prvi tekmi SP v težavnosti v francoskem Chamonixu je zmagala, letos ji do ponovitve tega dosežka ni manjkalo veliko. Suvereno se je prebila skozi kvalifikacije in polfinale, kjer je obakrat zasedala prvo mesto. V finalnem nastopu ji je zdrsnilo z zadnjega oprimka v smeri in je tako priplezala do 2. mesta. Do vrha finalne smeri je priplezala le Korejka Jain Kim, tretja pa je bila Francozinja Helene Jani-cot. Markovičeva je do zadnjih oprimkov priplezala relativno spočita, v nadaljevanju pa njena postavitev nog ni bila optimalna. Ko se je pripravljala za zadnji gib v smeri, ji je z oprimka zdrsnila še roka. Vseeno se ji je uspelo ujeti, vendar jo je zaporedje manjših napak stalo Mina Markovič: »V Franciji sem po mojem mnenju pokazala dobro plezanje, predvsem v polfinalu mi je šlo odlično. V finalu sem nesrečno zdrsnila z enega zadnjih oprimkov, čeprav sem imela še dovolj moči za naskok na vrh. To konstantno dobro plezanje na treningih in tekmah mi ogromno pomeni in zelo uživam v smereh. To mi v bistvu pomeni več od samih golih uvrstitev.« Mina Markovič je po drugem mestu na EP enak dosežek ponovila še nega pokala v težavnosti. vrha smeri. Mina je znova dokazala, da je v vrhunski formi ter pripravljena na boj za tretjo zaporedno zmago skupnega seštevka svetovnega pokala. Najboljši med moško konkurenco je bil iz slovenskega tabora Domen Škofic, ki je v kvalifikacijah dosegel 2. mesto, v polfinalu 6., v finalu pa je nastopil suvereno, prikazal dobro plezanje, le na vrhu smeri je na enem izmed gibov odple-zal premalo odločno in zaostal tik za stopničkami na 4. mestu. Četrto mesto bo Domnu še kako dobra popotnica in še močnejša spodbuda za nadaljevanje svetovnega pokala. Prvo Foto: Arhiv Slovenija Cllmbing Team na uvodni letošnji tekmi svetov- mesto je osvojil Španec Ramón Julian Puigblanque, drugo Japonec Sachi Amma, tretje pa Švicar Cédric Lachat. V polfinale 26 najboljših športnih plezalcev oz. plezalk so se poleg Mine in Domna Svetovni pokal v Brianconu (Francija), rezultati: finale polfinale kvalifikacije 1. Jain Kim KOR vrh 35+ vrh vrh 2. Mina MarkoviC SLO 52 41+ vrh vrh 3. Hélène Janicot FRA 50+ 3S vrh vrh 4. Dinara Fakhritdinova RUS 50+ 37+ vrh vrh 5. Charlotte Durif FRA 50+ 33+ vrh 40+ 6. Akiyo Noguchi JAP 44+ 36+ vrh vrh 7. Katharina Posch AVS 3S+ 32+ 36+. 40+ 8. Magdalena Röck AVS 33 39+ vrh vrh Razpored letošnjih tekem svetovnega pokala v težavnosti: 19.-20. 7. Briancon (Francija) 9.-10. 8. Imst (Avstrija) 20.-21. 9. Puurs (Belgija) 27.-29. 9. Perm (Rusija) 12.-13. 10. Wujiang (Kitajska) 19.-20. 10. Mokpo (Koreja) 1.-2. 11. Valence (Francija) 16.-17. 11. Kranj (Slovenija) prebili še (in tam obstali) Maja Vidmar, ki je dosegla 25. mesto, Tina Šušteršič, dosegla je 23. mesto, in Sergej Epih s 24. dosežkom. V kvalifikacijah sta tekmovanje zaključila Jure Raztresen na 30. mestu in Martin Bergant s končnim 41. mestom. Škofic in Markovičeva bosta prihodnji teden odpotovala na svetovne igre v Kolumbijo, kjer bosta nastopila 3. in 4. avgusta (težavnost, balvani). Takoj zatem bo Markoviceva nadaljevala s svetovnim pokalom v avstrijskem Imstu, Škofic pa bo odletel v Kanado, kjer se bo sredi avgusta še zadnjič v mladinski selekciji potegoval za svoj drugi naslov svetovnega mladinskega prvaka. sta, JM Tenis m Blaž Rola Brez ponovitve finala sredozemskih iger Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola je pretekli teden nastopil na 42.500 evrov vrednem challenger turnirju v turškem Eskisehirju. Ta leži na zahodnem delu Turčije, na pol poti med Burso in Ankaro. Čeprav je imel v načrtu nastop na Poljskem, je na koncu kot »nadomestilo« odšel v Turčijo, kjer je bil neposredno uvrščen v glavni turnir. Na Turčijo Blaža vežejo lepi spomini izpred nekaj tednov, saj je tam postal zmagovalec sredozemskih iger med posamezniki in med dvojicami (skupaj s Tomislavom Ternar-jem). V prvem krogu bi moral igrati z najboljšim izraelskim igralcem Dudijem Selom, 94. igralcem lestvice ATP in 1. nosilcem turnirja, a je ta nastop v zadnjem trenutku odpovedal. Tako ga je v žrebu nadomestil rojak Gilad Ben Zvi, ki pa še zdaleč ni bil tako težak tekmec, saj na lestvici ATP zaseda 1222. mesto, v glavni žreb turnirja pa se je uvrstil kot srečni poraženec (lucky loser). Blaž je »darilo« izkoristil z odprtimi rokami in Izraelca ugnal z rezultatom 2:0 - 6:3, 6:4. Končni zbir točk je bil 70:47 v korist slovenskega igralca, dvoboj pa je trajal 1 uro in 11 minut. Blaž je imel Šah EP za članice tudi s ptujsko udeležbo S svečanim odprtjem se je včeraj v Beogradu pričelo evropsko šahovsko prvenstvo za članice. Prijavljenih je 168 šahistk iz 35 držav, med njimi tudi štiri predstavnice Slovenije. Prva nosilka je VM Ana Mu-zičuk z 2594 točkami, ki zastopa barve Slovenije, ob njej pa bodo Slovenijo zastopale še velemojstrici Darja Kapš in Ana Srebrnič ter prvič tudi članica Šahovskega društva Ptuj, mednarodna mojstrica Anita Vrabič. Anita si je pravico nastopa priborila na lanskem državnem prvenstvu, kjer je osvojila 3. mesto. Prvo kolo bo na sporedu v torek ob 15.30. Do konca prvenstva, ki se bo končalo 3. avgusta, bodo šahistke odigrale 11 krogov. Silva Razlag Foto: Črtomir Goznik Anita Vrabič (ŠD Ptuj) Nogomet • Prijateljska tekma: Cven - Farmtech Veržej 0:13 (0:4) STRELCI: D. Vinkovič 3, Trstenjak, Zahovič in Hotic po 2 ter Bru-men, Stojanovic, Domjan in Moravac po 1. CVEN: G. Kotnik, Pavliček, Balažič, Stajnko, Hosič, Šterman, Potočnik, Kotnik, Petek, Kolbl, D. Smodiš (igrali so še: Babič, S. Smodiš, Ploj, Kutoš, Vok, L. Kotnik, Močnik, J. Kotnik). Trener: Simon Fekonja. FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Vuklisevic, Živko, Pelcl, Polajžar, Karnet, M. Vinkovič, Trstenjak, Ropoša, Zahovič, Mauko (drugi polčas: Duh, Markovič, Hodnik, Brumen, Stojanovic, Slana, Domjan, Sečko, Moravac, Hotic, D. Vinkovič). Trener: Zlatko Gabor. Ob 20-letnici NK Cven so na Cvenu pri Ljutomeru gostovali nogometaši Farmtecha Veržeja (2. SNL) in visoko zmagali. Trener Zlatko Gabor je preizkusil 22 igralcev, med njimi tudi peterico mladih Mariborčanov (Zahovič, Vuklisevic, Stojanovic, Moravac, Hotic), ki bodo z dvojno registracijo imeli možnost pomagati prleški ekipi v novi prvenstveni sezoni. NŠ odličen izkoristek prvega servisa, kar 92 %, drugega pa visokih 72 %. V celotnem dvoboju je izkoristil 2 od 10 priložnosti Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je na challenger turnirju v Turčiji obstal v 2. krogu. za break, Izraelec si na drugi strani ni priigral nobene. V 2. krogu je sledil dvoboj z Avstrijcem Maximilianom Neuchristom. 21-letnik je na lestvici ATP uvrščen nekaj mest nižje kot Blaž (363-302), zato je bila to za Blaža lepa priložnost za uvrstitev v četrtfinale. Tekmec pa se je izkazal za zelo žilavega in odlično pripravljenega. V 1. nizu je odločil en sam break, ki je uspel Avstrijcu - ta je slavil 4:6. V podobnem slogu je potekal tudi drugi niz, ki je bil še bolj razburljiv. Blaž je dvignil nivo svoje igre, bistveno več je »pritiskal« na tekmeca. Pri rezultatu 4:3 je imel odlično priložnost za odvzem servisa, a je zgrešil lahko žogo na mrežo in priložnost je splavala po vodi. Avstrijec je vse napade uspešno odbijal, odigral nekaj zelo natančnih žog na črto, predvsem pa je bil uspešen na mreži. Najdaljša igra je bila odigrana pri rezultatu 5:4, ko je serviral Neuchrist. Blaž je prišel do break priložnosti, a se je Avstrijec tudi tokrat rešil iz kočljivega položaja. To pa mu ni uspelo pri rezultatu 6:5, ko je Blaž izkoristil drugo break priložnost in slavil 7:5. Še bolj dramatičen je bil tretji niz. Tega je odlično začel Avstrijec in z breakom povedel kar 0:3. Blažu je v nadaljevanju uspel re-break, s katerim je nato povedel 5:4 in 6:5. Pri izidu 6:5 je Avstrijec serviral za izenačenje, a je po dvojni napaki Blaž prišel do meč žogice. Ni je izkoristil in niz se je končal v podaljšani igri - tie breaku. Tam je odločitev padla pri rezultatu 2:2, ko je Avstrijec izkoristil psihološko prednost in izvedel mini break, s katerim je povedel 2:3. Nato je zadržal svoja servisa in prišel do odločilnega vodstva 2:5. Blaž je še znižal na 3:5, naslednji dve točki pa sta znova pripadli tekmecu, ki je slavil 3:7. Končni rezultat: 4:6, 7:5, 6:7(3). Kako izenačen je bil dvoboj, najbolje ponazarja končni zbir točk obeh igralcev: 110:111 v korist Neuchrista ... Dvoboj je trajal 2 uri in 25 minut. Zmagovalca dvoboja je v če-trtfinalu čakal 6. nosilec, Turek Marsel Ilhan. Z njim se je Rola meril v finalu turnirja posameznikov na sredozemskih igrah, a do ponovitve tokrat ni prišlo . Kljub temu je Blaž pridobil nekaj novih točk za lestvico ATP, s katerimi se je obdržal na 302. mestu. Jože Mohorič petek • 19. julija 2013 Šport, šport mladih Štajerski 13 Nogomet • Rok Letonja Ambicije, povezane z Aluminijem Rok Letonja je pred začetkom priprav pristopil k Aluminiju in bo za kidričevsko ekipo v novi sezoni prav gotovo okrepitev. Njegova nogometna pot se je pričela na Ptuju, nato je nekaj let igral v Kidričevem, nazadnje pa je zadnji dve leti branil barve Zavrča. Bil je član ekipe, ki se je prebila v 1. SNL. »V Za-vrču je bilo dobro, dosegli smo vse, kar se je v tem trenutku dalo,« je uvodoma dejal 30-le-tni vezist. Kljub vsemu je prišlo do prestopa in vrnitve k Aluminiju v Kidričevo. »Enostavno se v Zavrču nisem več videl v ekipi. Razlog je tudi v tem, da imam tukaj v Kidričevem zelo blizu stadion in sem prišel tako rekoč domov.« V podobnih trenutkih je pomembno marsikaj, za nogometaše zagotovo sprejem in kakovost vadbe. »Po vrnitvi na Kidričevo sem doživel lep sprejem in sem glede tega zelo zadovoljen. Vzdušje v ekipi je odlično kakor tudi sami treningi. Mogoče se bo slišalo nekoliko čudno, vendar do sedaj še nikoli nisem treniral tako ka-kovstno kot sedaj pod taktirko trenerja Anteja Šimundže. To je tisto, česar sem najbolj vesel in kar mi daje veliko motivacijo.« Nogometaši Aluminija v prvenstvu 2. SNL veljajo za absolutnega favorita glede naslova prvaka. Rok Letonja je o ciljih in željah za konec povedal naslednje: »Čeprav so napovedi nehvaležne, pa osebno pričakujem, da bomo osvojili prvo mesto in tako Aluminij ekspre-sno vrnili v prvoligaško konkurenco. O drugem pa zaenkrat ne razmišljam; trenutno so vse moje misli in ambicije povezane z Aluminijem, ki mu želim pomagati s svojimi dobrimi igrami.« Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Rok Letonja (z žogo, v ozadju Sandro Bloudek) je pred začetkom priprav iz Zavrča pristopil k Aluminiju. Prijateljska tekma: Aluminij - Rad Beograd 1:2 (1:1) STRELCA: 1:0 Jovanovič (21.), 1:1 Varga (44.), 1:2 Varga (48.) ALUMINIJ: Lipovac, D. Rešek, Ahec, Lonzarič, Topolovec, Gez-da, Pečovnik, Letonja, Jovanovič, Zajc, Vindiš. Igrali so še: Murko, Medved, M. Rešek, Bingo, Drevenšek, Bloudek, Horvat, Petek, Vaš, Kurež. Trener: Ante Šimundža. Nogometaši Aluminija so v prijateljskem srečanju gostili srbskega ligaša Rad iz Beograda. Tekma je bila tekoča, borbena, oboji pa so se trudili igrati čim bolj povezano. Na obeh straneh tudi ob zgrešenih podajah v igri ni bilo nobene panike, vse je potekalo zelo organizirano. Prvi so zapretili gostje v 6. minuti, ko je Mihajlovič dobro ogrel dlani vratarja Lipovca. V 21. minuti je po desni strani prodiral Jovanovič, ki se je iz desetih metrov odločil za strel. Njegov močan diagonalni strel je končal tik ob desni vratnici v golu. Gostje so izenačili minuto pred odhodom na odmor. Na začetku drugega polčasa so gostje zadeli še enkrat in tako popolnoma preobrnili rezultat. Obakrat je zadel Varga, drugič mu je to uspelo z natančnim strelom z glavo. Do konca tekme ni več prišlo do spremembe, čeprav so se igralci obeh moštev zelo trudili. Pri domačinih zaradi poškodbe ni nastopil Kovačevič. Kidričani bodo v sredo ob 18.00 odigrali naslednje pripravljalno srečanje, tokrat s hrvaškim Pomor-cem iz Kostrene. DK Rokomet • 12. igre evropske mladine v Utrechtu Zlato, Kitajska, olimpijska štipendija Reprezentanca Slovenije, letniki 1996 in mlajši, je pod vodstvom trenerjev iz Ormoža, Saša Prapotnika in Uroša Krstiča ter ob igri Ormoža-nov Roka Cvetka in Miha Kolmančiča v Utrechtu na 12. olimpijskih igrah evropske mladine osvojila zlato kolajno! Že pred odhodom na Nizozemsko so bili cilji jasno postavljeni: »Cilj je polfinale, želje pa precej višje,« je povedal eden izmed treh trenerjev Goran Debelak iz Radovljice. Cilju se je podredila celotna ekipa, ki je v dvorani Jaarbeurs na sejmišču v Utrechtu nanizala pet zmag. Pet v vrsto je lep dosežek, predvsem zaradi težkih tekem na izjemno visokem kakovostnem nivoju. V predtekmovanju so »padli« Norvežani 25:20 (12:10), Hrvati 31:28 (20:10) in Nemci 29:27 (14 : 13). Na vseh tekmah je v obrambi blestel Or-možan Cvetko, ki si je poleg Aleksa Kavčiča in Jakoba Bede-tija zaslužil naziv najboljšega obrambnega igralca v slovenski reprezentanci. Na tekmi proti Hrvaški je svojo minu-tažo izkoristil srednji zunanji Kolmančič, ki je odlično dirigiral igro svoje ekipe, asistiral in ob tem zabil še tri zadetke. Slovenija je polčas proti Hrvaški dobila s kar 20:10, obenem je bila to šesta zaporedna zmaga te generacije nad južnimi sosedi. Za najtrši oreh za Slovence so se v polfinalu izkazali Švedi, ki so v obrambi zaigrali čvrsto 6 - 0. V napadu so s prehodi na drugega krožnega napadalca povzročali obilico težav slovenski obrambi, ki je na turnirju prejela najmanjše število Ormoška četverica z zlatimi medaljami med zobmi zadetkov (121 zadetkov; 24,20 zadetka na tekmo). Slovenija je vodila skozi celotno tekmo, v dramatični končnici pa sta obe ekipi pri rezultatu 23:23 zapravili po dva napada za vodstvo. Zmagoviti zadetek za 24:23 je štiri sekunde pred koncem za Slovenijo dosegel kapetan Jaka Malus. Junak polfinalne tekme je bil prvi strelec letošnjega Final 4 za kadete ormoški Rok Cvetko, ki je na poziciji levega zunanjega v kritičnih trenutkih dosegel pet zadetkov. Največ časa za analizo pred tekmovanjem je strokovni štab zaradi prve tekme na turnirju namenil Norvežanom, ki so Slovencem v finalu še drugič stali na nasprotni strani. V polfinalu so Vikingi izločili Belorusijo z izidom 36:30. Igro Za Slovenijo so rokometno zlato v Utrechtu osvojili: Urh Kastelic 68 obramb (Celje PL), Žiga Urbič 14 obramb (Trimo); Andraž Velkavrh (Koper), Darko Stojnič (Slovan), Blaž Husar 13 (Celje PL), Aleks Kavčič 3 (Škofja Loka), Luka Kikanovič 3 (Celje PL), Blaž Janc 30 (Celje PL), Jan Prevolnik 4 (Krim), Rok Cvetko 8 (Jeruzalem Ormož), Jaka Malus 33 (Celje PL), Jakob Bedeti 9 (Celje PL), Miha Kolmančič 4 (Jeruzalem Ormož), Gal Marguč 19 (Celje PL), Rok Cvetko 11 (Celje PL); trenerji Saša Prapotnik, Goran Debelak, Marjan Potokar in Uroš Krstič. Norvežanov so trenerji natančno »skenirali«, fantje so opravili vse zadane naloge, ob tem pa sta bila v napadu razpoložena Blaž Janc in Malus, ki sta skupaj dosegla 20 točk. Zmagovalec je bil znan že po 1. polčasu, ki ga je Slovenija dobila z izidom 19:11. Končni rezultat srečanja je bil 28:23. Vseeno si je kljub učinku Janca in Malusa naziv Mladi slovenski rokometaši so se zelo razveselili prvega mesta. igralca finalne tekme prislužil vratar Urh Kastelic, ki je v velikem finalu zbral kar 26 obramb (1. polčas 12, 2. polčas 14)! Slovenska »hobotnica« je ubranila vse: protinapade, se-demmetrovke, »zicerje« s krila, črte in pobrala vse mete Norvežanov z razdalje. Finalna zmaga je bila obenem tudi vstopnica za Kitajsko, kjer bo v letu 2014 potekala svetovna olimpijada mladih. Slovenija bo edina zastopala Evropo. Ob zlatu in Kitajski so si fantje z osvojeno medaljo z novim šolskim letom priborili tudi olimpijske štipendije, ki bodo v teh težkih finančnih časih prišle še kako prav. Poleg rokometnih užitkov so bili fantje in trenerji deležni številnih novih poznanstev, ne samo iz rokometnih krogov. 104-člansko slovensko ekspe-dicijo so sestavljali predstavniki naslednjih športov: judo, plavanje, kolesarjenje, atletika, tenis, gimnastika, odbojka in rokomet. Slovenija je skupaj osvojila 11 kolajn (3 zlate, 8 bronastih), kar je največ v zgodovini olimpijskih festivalov evropske mladine, kjer je letos tekmovalo 3300 sodelujočih iz 49 držav. ku Atletika • Mednarodna mitinga v Italiji Kolariceva v Italiji prva in druga, a daleč od norme Najboljša ptujska atletinja zadnjih let Nina Kolarič je tekmovala na dveh mednarodnih atletskih mitingih v Italiji. Na prvem, 24. mednarodnem atletskem mitingu v Lignanu, je sredi prejšnjega tedna Nina v skoku v daljino osvojila 2. mesto. Zaostala je le za Američanko Fummi Jimoh, ki je zmagala z razdaljo 644 centimetrov. Članica ptujskega kluba je v šestih poskusih najdlje pristala pri 626 centimetrih, sicer pa je njena celotna serija skokov znašala 606. 607, 612, 621, prestop in 626 centimetrov. Kolaričeva je v soboto tekmovala na mitingu v Gorici, kjer je zmagala. Rezultat Ko-laričeve je bil sicer slabši, 605 centimetrov, kar je daleč za želeno normo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v Moskvi (norma znaša kar 665 centimetrov). Ptujčanka je letos najdlje skočila 649 centimetrov in bo za doseganje norme za nastop na največjem letošnjem atletskem tekmovanju imela še dve lepi priložnosti: v sredo bo na Ptuju velik atletski miting, medtem ko bo prihajajoči vikend v Celju državno prvenstvo v atletiki. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Nina Kolarič (AK CP Ptuj) 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 23. julija 2013 Karate • Rok Žgajnar, Karate do klub Ptuj Rok je karateist, ki veliko obeta V sredini maja je v Budimpešti potekalo evropsko prvenstvo v karateju, na katerem je v kategoriji do 60 kg tekmoval Rok Žgajnar. Član Karate Do kluba Ptuj je v zadnjem obdobju nanizal nekaj vidnih rezultatov, ki so mu omogočile nastop na Madžarskem. Tega je kot novinec solidno opravil, kljub temu da je izgubil v uvodnem krogu proti veliko bolj izkušenemu Belgijcu Rapfaelu Pirasu. Za 20-letnega karateista iz Zavrča, ki trenira že vrsto let, je bil že nastop na članskem EP velik uspeh. Po enem izmed treningov na Ptuju smo se pogovarjali z Rokom Žgajnarjem o njegovih začetkih v karate športu, napredovanju skozi čas in tekmovalnih željah za prihodnost. Kdaj ste pričeli trenirat karate in zakaj? R. Žgajnar: »Leta 2000 sem začel hoditi v osnovno šolo in takrat sem tudi pričel trenirati karate. Karate mi je bil že takrat zelo zanimiv šport in to me je vleklo naprej na treningih.« Kakšni so bili vaši koraki v karateju? R. Žgajnar: »Na začetku sem treniral dvakrat na teden in takrat smo hodili tudi na veliko tekmovanj znotraj Slovenije. Na teh tekmovanjih sem začel nabirati izkušnje in tudi medalje. Nato so se moji nastopi samo še stopnjevali na posameznih mednarodnih turnirjih, kjer sem bil prav tako zelo uspešen. Ves čas sem na Ptuju treniral pod vodstvom trenerja Andreja Cafuta, ki me je naučil večino prvin karateja. Moj na- Rok Žgajnar (Karte do klub Ptuj): »Začel sem študirati in zato sedaj treniram v Mariboru s trenerjem Damjanom Horvatičem. Vsak dan treniram s tremi reprezentanti Slovenije.« predek je v vsem tem času in pod njegovim vodstvom zares velik. Spomnim se tudi, da ko sem prišel, sem delal kate, nato pa sem pričel s športnimi borbami in moram reči, da sem imel občutek, da je po vsakem treningu z Andrejem Cafutom moje znanje šlo navzgor.« Kateri so vaši največji uspehi do sedaj? R. Žgajnar: »Že sam nastop na članskem evropskem prvenstvu na Madžarskem je zame velik uspeh. Sicer pa bi izpostavil 5. mesto letos na tekmi za svetovni pokal pri nas v Laškem, 9. mesto na evropskem prvenstvu za kadete v Izmiru in državni naslovi.« Kakšna je bila vaša pot do nastopa na EP na Madžarskem? R. Žgajnar: »Začel sem študirati in zato sedaj treniram v Mariboru s trenerjem Damjanom Horvatičem. Vsak dan treniram s tremi reprezentan-ti Slovenije. Z intenzivnimi treningi sem prišel tudi sam v slovensko reprezentanco. Z dobrimi nastopi na nekaterih turnirjih doma in v tujini sem bil uvrščen tudi na seznam potnikov za nastop na EP. Dobre rezultate pa sem dosegel predvsem na mednarodnih turnirjih v Čačku, Tuzli in Laškem.« David Breznik Kakšne izzive imate začrtane še v tem letu? R. Žgajnar: »Letos novembra me čaka še nastop na svetovnem prvenstvu za tekmovalce do 21. leta starosti, ki bo potekalo hkrati z mladinskim svetovnim prvenstvom. V Španiji bom poizkusil nastopiti z manj strahu. Vsekakor imam veliko večje možnosti, da se uvrstim daleč - morda bo 'padla' tudi kakšna medalja.« Namizni tenis • NTK Ptuj V 1. ligi z mladimi, dekleta v 2. ligi NTK Ptuj je vrsto let eden izmed najuspešnejših ptujskih klubov, saj redno nastopa v 1. slovenski ligi. Tudi v pretekli sezoni so si Ptujčani uspeli zagotoviti obstanek v ligi, kar jim je uspelo v dodatnih kvalifikacijah (premagali so Muto). Kljub obstanku pa bo ekipa doživela spremembe, ki so jih narekovale trenutne finančne razmere. Veteran Bojan Pavič bo odslej igral in treniral v Ljubljani, pri Zalogu, Matic Slodej si je novo sredino našel v Mariboru, Luka Krušič pa je odšel na enoletno posojo v Cirkovce, kjer so pri ambicioznem dru-goligašu okrog Danila Piljaka sestavili spoštovanja vredno ekipo. Predsednik NTK Ptuj Boris Šegula je o tem povedal: »V klubu smo morali poseči po določenih racionalizacijah, kar se bo seveda poznalo tudi pri sestavi ekipe. Ta bo precej pomlajena, priložnost bodo dobili naši kadeti Sašo Malovič, Jernej Masten Toplak in Marsel Šegula. S svojimi izkušnjami jima bosta pomagala tudi Urban Ovčar in Miljenko Grbič, tudi sam bom po potrebi stopil za igralno mizo. Zavedamo se, da bo obstanek nedosegljiv, vsekakor pa bo šlo v prvi vrsti za to, da bomo sezono izkoristili za nabiranje izkušenj naših najmlajših članov.« Pred leti je bilo stanje glede tekmovalnega namiznega tenisa še bistveno boljše, saj sta v Foto: Črtomir Goznik Bojan Pavič je po dolgih letih končal igranje za NTK Ptuj. Odslej se bo popolnoma posvetil treniranju mladih v Zalogu. 1. ligi nastopala tako moška kot ženska ekipa. Slednja je po odhodu Vesne Rojko, Vesne Ter-buc in Ivane Zera razpadla, v novi sezoni pa se obeta ponovna oživitev. Ptujčanke imajo namreč prijavljeno ekipo v 2. ligi. »Pri dekletih smo se precej časa pogovarjali in odločali o tem, kakšno ekipo sestaviti. V pogovore sta bili vključeni tudi Vesna Rojko in Vesna Terbuc, ki pa bosta naslednjo sezono še igrali za svoja sedanja kluba, Muto in Ilirijo. Kljub temu nismo opustili možnosti, da bi se obe Vesni v matični klub vrnili v naslednji sezoni, 2014/15. Letošnjo sezono bomo tako v 2. ligi igrali z mlado ekipo, v kateri bodo Anja Bezjak, Katja Krajnc in Maša Harkai. Slednja prihaja iz Keme in bo za naš klub igrala kot posojena igralka. Druga liga je precej manj zahtevna od prve, zato si obetamo, da bodo naša mlada dekleta to izkoristila in si nabrala dragocene izkušnja,« je o številnih spremembah v NTK Ptuj povedal Boris Šegula. Trenutno največ vlagajo v delo z mladimi, ki so v lanski sezoni dosegli številne lepe uspehe na turnirjih po Sloveniji, za po-kušino so se preizkusili tudi v tujini, na Hrvaškem, v Avstriji in Franciji. JM Športni napovednik Atletika • V sredo na Ptuju miting Atletski klub Cestno podjetje iz Ptuja to sredo, 24. julija, od 16.30 naprej na Mestnem stadionu organizira atletski miting Ptuj 2013. Na njem bodo tekmovalci tekmovali v naslednjih disciplinah: tekih na 100, 200 in 400 metrov, skoku v daljino za ženske in moške, metu diska za ženske, metu kopja za moške, metu krogle za moške in teku na 300 ter 600 metrov za ženske. Ob tekmovanju za člane in članice bodo v nekaterih disciplinah organizirana tekmovanja tudi za starejše mladince/mladinke, mlajše mladince/mladinke in pionirje. David Breznik Jadranje • Mladinsko SP Vid Lah na Cipru jadral med najboljšimi na svetu Foto: Črtomir Goznik Vid Lah (BD Ranca Ptuj) V Limassolu na Cipru je od ponedeljka do sobote potekalo svetovno mladinsko prvenstvo v jadranju. ISAF Youth tekmovanje je potekalo v kar osmih različnih razredih. V Laser Radialu do 19. leta starosti je nastopil tudi Vid Lah. Član Brodarskega društva Ranca iz Ptuja je jadral spremenljivo in je na koncu med 56 tekmovalci osvojil 38. mesto. Po posameznih regatah je Lah nanizal naslednje rezultate: 48., 23., 27., 57. (OCS), 37., 39., 36., 22., 32., 41. in 22. mesto. Pogoji za tekmovanje so bili vetrovno sila spremenljivi, saj je v nekaterih regatah pihal veter s hitrostjo le nekaj vozlov, v nekaterih pa vse tja do 20 vozlov. V teh pogojih se je najbolje znašel Portoričan Juanky Perdomo, ki je postal svetovni prvak, potem ko je večino regat izpeljal zares vrhunsko. Ptujčan Vid Lah si je v Limassolu, med svetovno elito in najboljšimi svojimi jadralnimi vrstniki, ponovno nabral nekaj novih izkušenj, hkrati pa je v močni mednarodni konkurenci lahko videl, koliko in kaj mu še manjka do najboljših jadralcev. Pred nastopom na Cipru je mladi ptujski jadralec nastopil tudi na evropskem mladinskem prvenstvu v razredu Laser Radial, ki je bilo v Splitu. To sta bili letos njegovi največji in najpomembnejši tekmovanji. V nadaljevanju tekmovalne sezono bo nastopil še na kakšni manjši jadralni regati. David Breznik Nogomet • NK Ljutomer Številne spremembe Nogometaši ekipe Avto Rajh Ljutomer so pričeli priprave za novo sezono v 3. SNL - vzhod s številnimi igralskimi spremembami. Ljutomersko vrsto so zapustili Denis Vogrinec in Tadej Bogdan (oba Odranci), Patrick Jelen in Sebastjan Rudolf (oba Hrvaška) ter Boštjan Grizold in Sašo Novak, ki je končal svojo bogato nogometno pot. Novi igralci so Sebastjan Piberčnik in Sebastian Rajnar (oba Rakičan), Sašo Habjanič (Avstrija), Miha Rako-vec (Središče ob Dravi) ter Luka Ciglarič in Tomaž Podgorelec, ki sta se iz Mure 05 vrnila v matični klub. Trenerjema Boštjanu Ze-mljiču in Mariu Hošplu so se na pripravah priključili tudi nekateri perspektivni mladinci, ki so v minuli sezoni pomurske lige osvojili 3. mesto. Ljutomerčani bodo v pripravljalnem obdobju odigrali tekme s Podvinci, Stojnci, Središčem ob Dravi in Hotizo ter Beltinci in Nafto 1903 v sklopu spominskega turnirja Jožeta Lebarja Juša (3. 8.). NŠ Trener Boštjan Zemljič (v sredini) na prvem treningu Foto: NS torek • 23. julija 2013 Po naših občinah Štajerski TEDNIK 15 Polenšak • 50 let žetve ter razstave kruha In pogač Zlata žetev podrla vse dosedanje rekorde Žetev na Polenšaku je prireditev, ki je poznana po celotni regiji in tudi širše. Čeprav prireditev vsako leto poruši predhodne rekorde, upamo za letošnjo zapisati, da je bila »nadrekordna«. Za ilustracijo lahko navedemo sobotno veselico z Modrijani, ko je bil prireditveni šotor na igrišču pri turističnem domu daleč daleč pretesen za vse, ki so ta večer obiskali Polenšak. Zato so ljudje rajali in se veselili tudi na cesti ob šotoru in ob igrišču-vse od šole do gasilskega doma. Ta večer naj bi bilo na Polenšaku okrog 4000 obiskovalcev. Skupno pa so jih v treh dneh zabeležili najmanj 10.000. Tridnevna prireditev se je pričela v petek, 19. julija, ob 18. uri. Zaigralo je 50 godbenikov (godbi Središče ob Dravi in Dornava), pod vodstvom Zlatka Munde je nastopilo 50 harmonikarjev. Pričetek žetve so zaznamovali nastopi žanjice s srpom, pekarice s kruhom, predsednik Turističnega društva (TD) Franc Kukovec je imel svečani pozdravni nagovor, zaigrana je bila tudi himna prireditve. Slovesnemu odprtju je sledil prvi poletni večer slovenske in avstrijske na-rodno-zabavne glasbe, med programom so se predstavile tudi predice TD Polenšak. Dogodek je organiziral Zlatko Munda. Že v petek zvečer so na Polenšaku pričeli peko gibanic, po katerih je polenška žetev najbolj prepoznavna. Za peko gibanic je letos skrbelo 87 gospodinj. V treh dneh so jih spekle tisoč, pri tem pa porabile 1300 kilogramov moke, tisoč kilogramov skute, 600 litrov kisle smetane in 1300 jajc. Sobotno dogajanje so pričeli popoldan ob 14. uri z mednarodnim srečanjem starodobnikov. Na ogled jih je bilo 170. Za veseli del so poskrbeli člani ansambla Opoj, nato pa je ob 16. uri sledila velika svečanost ob jubileju s častnimi gosti in podelitvijo priznanj ter zahval. Prireditve so se med drugimi udeležili dor-navski župan Rajko Janžekovič, župan občine Juršinci Alojz Ka- Prikaz žetve na njivi učič, predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS) Peter Misja in predsednik Štajerske turistične zveze Jože Protner. V kulturnem programu so se predstavili fol-kloristi iz Markovcev, Podgorcev, Dolene in Vinice na Hrvaškem, predice domačega TD, Ljudski Foto: Črtomir Goznik V mansardi turističnega doma je lepo urejen eko muzej s stalno razstavo starih kmečkih orodij in kmečko izbo. godci DU Polenšak in Kvartet Polenšak. V sklopu osrednje prireditve so podelili okrog 30 priznanj in odlikovanj. Podeljevalca sta bila TZS in TD Polenšak. TZS je podelila 13 znakov. Od tega jih je bilo 11 bronastih ter po en srebrni in en zlati. Prejemnik zlatega znaka je Edvard Cvetko, ki je pred 50 leti skupaj z Mimico Šegula postavljal temelje društva in te prireditve. Prav tako je bil Cvetko gonila sila pri gradnji turističnega doma. Prejemnik srebrnega znaka je sedanji predsednik TD Polenšak Franc Ku-kovec, ki društvo uspešno vodi od leta 2002. Zlati znak TZS je za 50 uspešnih let delovanja prejel tudi jubilant, TD Polenšak. Priznanja TD Polenšak so bila podeljena ustanovnim članom, vsem dosedanjim predsednikom in sedanjemu upravnemu odboru društva. Zahvale TD so prejeli člani, ki so sodelovali pri ' : ^ -V Odprtje razstave kruha in pogač; z leve: članica TD Dragica Soštarič, ki je za slovesno odprtje spe-kla pirin kruh, predsednik TD Franc Kukovec, predsednik TZS Peter Misja in župan občine Dornava Rajko Janžekovič. ustvarjanju zbornika, in najstarejše žanjice. Zbornik, ki so ga predstavili na sobotni prireditvi, na sto straneh prikazuje 50-le-tno zgodovino in delo društva. Osrednjo vlogo pri ustvarjanju zbornika je imel uredniški odbor v sestavi: Jože Munda, Zlatka Zelenik, Jožica Vajda, Stanka Kovačič in Dominik Kukovec. Posebno poglavje v zborniku je posvečeno ustanoviteljici društva Mimici Šegula. V nadaljevanju popoldneva so slovesno odprli razstavo kruha in pogač ter ob tem predstavili pirin kruh. Odprtje razstave so slovesno naznanili predsednik TD Polenšak Franc Kukovec, župan Rajko Janžekovič in Predsednik TZS Peter Misja. Sobotni večer je minil v znamenju zabave z ansamblom Modrijani, v nedeljo opoldne pa so na Po-lenšaku pripravili animacijski program za otroke. Člani Zavoda enostavni prijatelji so nastopili z otroško interaktivno gledališko igrico Pika Nogavička speče kolač. Sledile so otroške delavnice S Piko ustvarjamo kolačke in Čarovnik Uršolino čara z baloni. Zapela sta tudi mlada pevca Minea in Jan Knez. Na otroških delavnicah in predstavi je bilo prisotnih več kot 130 otrok. Za ogrevanje v osrednji popoldanski del prireditve so poskrbeli člani ansambla Nemir, ob 15. uri, ko je bilo sonce najvišje na nebu, se je pričelo osrednje dogajanje - prikaz žetve in mlačve. Seveda ob vsem dogajanju ni izostal kulturni program. Nastopili so folkloristi iz Podgorcev, predstavili so se tudi člani vokalnih skupin Melos, In Spiritu ter Poshlushtae. Večerni del nedeljske prireditve je bil v znamenju zabave z ansamblom Saša Avsenika. Med zabavno-glasbenim programom so med ž • 1-.? ."'.C.-» '.S - Foto: Črtomir Goznik obiskovalce prireditve razdelili torto, predsednik TD Franc Ku-kovec pa je nekaj pred polnočjo naznanil, da je bila spečena tisoča gibanica. Vse tri dni so dogajanje na prireditvi povezovali Franc, Maja in Dominik Kuko-vec (oče, hči in sin). Ob vsem zapisanem lahko ocenimo, da je bila letošnja žetev na Polenšaku v znamenju rušenja rekordov, ki pa jih bo težko preseči. »Za letos smo res pripravili tri dni bogatega dogajanja, z izvedbo prireditve in številom obiskovalcev smo zelo zadovoljni. Zahvaljujem se vsem 300 sodelavcem, ki so pomagali pri realizaciji prireditve, to je članom društva in številnim sokrajanom, največja zahvala pa gre tudi moji družini. Z izkupičkom prireditve nameravamo pokriti finančne obveznosti, ki jih imamo odprte po gradnji eko muzeja. Čeprav je bila letos res rekordna prireditev, pa za prihodnja leta mislim, da ne bomo šli več v takšne razsežnosti. Letos je bilo to potrebno, ker je bil zlati jubilej. Menim, da smo dosegli maksimum in ponosen sem na vse, ki so pomagali. Največji delež uspeha vidim v slogi in tudi tokrat smo na Polenšaku dokazali, da je v slogi moč,« je po koncu prireditve, ki je bila za organizatorje prav gotovo zahteven projekt, povedal predsednik TD Franc Kukovec in se hkrati zahvalil tudi vsem obiskovalcem, ki so s svojo prisotnostjo prav tako obogatili njihovo tradicionalno prireditev. Mojca Zemljane Planinski kotiček KRIŠKI PODI - RAZOR, 2601 m Sobota, nedelja - 17.-18. 8. 2013 Lepotec nad Trento in Krnico V soboto, 17. 8., se bomo podali na enega izmed najlepših velikanov Julijskih Alp. Vrh ima obliko ostre in vitke konice, postavljene ob bok širokemu Prisojniku. Njegova elegantna podoba nas očara ne glede, od kod ga opazujemo. Odhod je ob 4.30 s parkirišča pod gradom. Pot nas bo popeljala v Trento. V zatrepu doline Zadnjice se bomo podali na pot proti Pogačnikovemu domu. Pristop bo precej dolg, saj bomo premagali kar precejšnjo višinsko razliko, dobrih 1800 metrov. Spremljalo nas bo žuborenje živahnega potoka Beli s svojo bistro vodo, ki izvira visoko na Kriških podih. Med hojo bomo za sabo videli ostenje Zadnjiškega Ozebnika, oko bo seglo proti oddaljenemu Kanjavcu. V svoji lepoti nas bodo pozdravljali nazobčani roglji trentarskega grebena Kanceljnov. Pihavec bo budno spremljal naše korake na poti. Pri Pogačnikovem domu bomo naredili krajši postanek, odložili nepotrebno opremo in se podali na Razor. Po sestopu nas čaka opazovanje sončnega zahoda in barvitost okoliških vrhov izpred Pogačnikovega doma. V nedeljo, 18. 8., nas čaka krožna tura po pobočju Kriške stene na Križ (2410 m). Nadaljevali bomo proti Dovškim vratom proti Pogačnikovem domu. Na ogled se postavijo v vsej svoji lepoti vsa tri Kriška jezera, skrita v kotanjah. Zgornje Kriško jezero je najvišja stalna voda v Sloveniji (2158 m). Če bomo razpoloženi, se bomo povzpeli še na bližnji Stenar. Čaka nas še sestop na izhodišče in povratek domov. Skupne hoje bo prvi dan med 6 in 7 ur in drugi dan okrog 6 ur. Pogačnikov dom na Kriških podih nam bo nudil zavetje in bo na voljo za topel obrok in napitek. Želeno je, da imamo svojo posteljnino (rjuho) in s tem prispevamo k manjši obremenitvi čudovitega gorskega okolja. Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, rokavice, pohodne palice, dobri čevlji, čelada, prusik vrvica, vponka, sončna očala, krema za sončenje in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico ...). V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, nekaj hrane in kakšen priboljšek. Prijave za izlet se sprejemajo do torka, 13. 8., oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Strošek izleta je 45 € (prevoz in nočitev). Vrnitev bo v nedeljo, predvidoma med 20. in 21. uro. Izlet vodi Miran Ritonja. Foto: MZ 16 Štajerski TEDNIK Kronika torek • 23. julija 2013 Središče ob Dravi • Četrti Moskva tour Od mrzlega severa do vročega juga Člani Društva starih vozil iz Središča ob Dravi so se v četrtek, 11. julija, ob osmih zvečer odpravili na 13.000 kilometrov dolgo pot proti vzhodu. Letošnji četrti Moskva tour poteka po Rusiji od polarnega kroga na severu do puščave na jugu. Vodja odprave in glavni organizator projekta je Franc Škrjanec. Na pot se je letos s štirimi vozili na štirikolesni pogon odpravilo 11 članov odprave. Začetek poti je bil na trgu v Središču ob Dravi, kjer so udeležence na pot pospremili domači župan Jurij Borko, diplomat Jožef Ciraj ter številni sokrajani, prijatelji, znanci in sorodniki. Za pridih ruske kulture so na slovesnosti ob odhodu odprave poskrbele članice pevskega zbora združenja Kalinka iz bližnjega Čakovca, ki so zapele nekaj ruskih narodnih pesmi. Besede slovesa je udeležencem odprave namenil tudi župan Jurij Borko in povedal naslednje: »Moskva tour je v Sloveniji in tujini odmeven projekt. Udeležencem želim srečno pot in varno vrnitev v domači kraj.« Udeležence toura je pot vodila iz Središča čez južno mejo na Hrvaško in potem v nadaljevanju skozi Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Litvo in Latvijo. Rusko mejo so člani odprave prestopili v nedeljo, 14. julija, in pot nadaljevali proti Sankt Peterburgu. V tem tednu so pričeli popotovanje proti polarnemu krogu, na skrajni sever evropske celine, proti mestu Murmansk. Na tej etapi jih je pot vodila tudi skozi nepregledne gozdove in mimo številnih jezer. In prav zaradi težavnostnega terena so se udeleženci letošnjega Moskva toura na pot podali s terenskimi vozili. V popolni divjini, na območju severnega pola, naj bi preživeli dva dni, nato pa bodo pot s hladnega severa nadaljevali v smeri proti Moskvi. Tam jih čakata sprejem na veleposlaništvu ter ti- skovna konferenca. Iz Moskve bodo pot ponovno nadaljevali proti jugu, preko Volgograda do puščave Astrakhan v bližini Kaspijskega jezera. Od tam pa se bodo potem počasi začeli vračati proti domu. Krenili bodo v smeri Črnega morja, nato pa jih čaka še pot skozi Ukrajino, Madžarsko in Hrvaško. V domače Središče naj bi udeleženci odprave prispeli najkasneje 4. avgusta. »Glede na konfiguracijo terena, ki ga nameravamo prevoziti, je letošnja odprava zelo zahtevna. Potrebno bo veliko potrpljenja, koncentracije in zbranosti vseh udeležencev. Pot je dolga in zahtevna. Verjamem, da jo bomo zmogli,« je ob slovesu na 13.000-kilometrsko preizkušnjo povedal vodja odprave Franc Škrjanec. Mojca Zemljarič Ptuj • Plesna skupina Graziosa Po uspešnih nastopih - zaslužene počitnice V društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj deluje umetniška skupina Graziosa, ki je v zadnjem mesecu imela kar sedem uspešnih nastopov. V skupini deluje deset članic vseh generacij, od osnovnošolke do upokojenke. Konec maja so članice v sodelovanju z glasbeniki Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla pripravile Srednjeveški kloštrski večer. Prireditev je bila v refektoriju minoritskega samostana, predstavile pa so se s Playfordovimi plesi iz 17. stoletja. Dober teden kasneje so se predstavile na VI. Srednjeve- Kmečki ples v parku v Crikvenici škem dnevu na gradu Vur-berk, nato so nastopile še na ptujskem gradu ob podelitvi vinskih priznanj VTC 13 - Slovenske gorice. 22. junija 2013 je društvo pripravilo XI. Srednjeveške grajske igre z mednarodno udeležbo. Tudi tukaj so plesalke zaplesale srednjeveške salonske plese. Na povabilo Turističnega društva Crikvenica so se člani Društva Cesarsko-kraljevi Ptuj udeležili 2. Dnevov Frankopa-na v Crikvenici. Prireditev se je pričela s povorko vseh udeležencev od parka do centra mesta. Na Trgu Stjepana Radica v Crikvenici se je pred knezom in kneginjo predstavila množica vitezov, vojskovodij, glasbenikov, plesalcev in žonglerjev Foto: Bojan Miško z ognjem, in sicer iz Slovaške, Madžarske in Hrvaške. Iz Slovenije so se prireditve udeležili samo Ptujčani. Po viteškim turnirju kneza Frankopana so se društva predstavila s tehnikami mečevanja, z ognjeno predstavo in z zgodovinsko igro Legenda o lepi kneginji. Plesalke ptujske Graziose so zaplesale salonske plese. Prireditev so končali glasbeniki z dudami in bobni pozno v noč. Naslednji dan se je prireditev dogajala v parku, kjer so bili postavljeni viteški tabor vseh sodelujočih skupin in stojnice s srednjeveškimi izdelki. Ptujčani so bili tokrat v kmečkih oblačilih. Plesalke Graziose so zaplesale sproščeno - po kmečko. Proti večeru so se udeleženci v po-vorki pomaknili ponovno na glavni trg. Program so pričele članice Graziose in ponovno zaplesale salonske plese. Izbora plesov članicam ni bilo težko izbirati, saj so v spomladanskem času pripravile kar dvanajst različnih plesov. Program so ponovno nadaljevali vitezi in glasbena skupina. Celotna prireditev je bila lepo pripravljena in vodena. Ida Lepej Markovci • Klub Moped S starimi mopedi okrog Blatnega jezera V društvu oz. klubu ljubiteljev starih vozil Moped iz Bukovcev, občina Markovci, se vedno nekaj dogaja. Po lanskoletnem uspešnem projektu MoPag (z MOpedi na otok PAG), ko smo prevozili preko 400 km, smo si letos zadali še večji projekt: s starimi mopedi narediti čez 500 km okrog Blatnega jezera na Madžarskem in nazaj oz. izpeljati projekt BUKOTON (od BUKOvc do BalaTONa). Naše društvo ne stremi k številčnosti, ampak k pristnosti in pripadnosti. Ohranjanje in obnavljanje kulturne in predvsem tehnične dediščine, srečanja ter udeležba na prireditvah in razstavah sorodnih društev nas v zadnjih letih zaznamuje in si ustvarjamo prostor na tem področju. Tako kot vsako društvo smo si poleg vsega ostalega zadali osrednjo nit, po kateri bi nas ljudje prepoznali in bi nas ta vodila. Zadali smo si narediti vsako leto drugačen in večji projekt oz. podvig z vožnjo s starimi mopedi, torej starodobniki. V zadnjih junijskih prazničnih dneh smo torej uresničili zadano. 16 udeležencev, od tega dve predstavnici nežnejšega spola, smo štartali v jutranjih urah iz Bukovcev ter se nato popeljali v Ljutomer, kjer smo imeli prvi postanek in kavico namesto zajtrka. Nato nas je pot vodila do Lendave, kjer smo imeli kosilo. Nadaljevali smo po vročem nenaseljenem predelu, brez sence in vode do turističnega mesta Siofok, kamor smo prispeli v poznih popoldanskih urah. Kaj več atomov moči kot za sprehod do obale Blatnega jezera nam ta dan ni ostalo. Večerja z žara in kopanje v bazenu sta nam nato spanec samo utrdila. Drugi dan je bila vožnja bolj ali manj ob obali tako imenovanega Madžarskega morja pravi balzam za našo dušo in oči. Za nas kakor tudi za ljudi, ki so nas opazili. To pa nas ni bilo težko. Potovali smo do kulturno-zgodovinskega mesta Keszthely, ki je znano po svojih gradovih. Tu smo tudi poskušali hladiti svoja telesa v samem jezeru. Čeprav nam zaradi pretople vode to ni uspelo, smo pokazali svojo razigranost in otoka v sebi. Nočno spoznavanje kulture in prebivalcev tega mesta nam je samo potrdilo naše opažanje, da so Madžari zelo komunikativni in zgovorni narod, čeprav jih nihče ni razumel. Zato je bil naš odgovor na njihovo vprašanje vselej »ja, ja«, četudi nismo vedeli, kaj nam govorijo. Zadnji tretji dan smo se brez zajtrka odpravili proti domu, saj se je začelo približevati slabo vreme, ki pa nas je pred odhodom tudi ujelo. In medtem ko nas je prva dva dni oblival pot zaradi vročine čez 30 stopinj, nas je tretji dan do cilja oblival dež, da smo bili mokri in premraženi do kože. Peljali smo se po drugi poti in si kaj več kot dva postanka nismo odtrgali. Dež pa ni hotel pojenjati. Foto: Janko Levanič V večernih urah smo v klubskih prostorih prišli do spoznanja, da smo uspeli prepeljati nekaj čez 500 km z mopedi, katerih starost je bila nekaterih tudi od 40 do 50 let. Najstarejše vozilo je bilo letnik 1959. In čeprav so nas mimovozeči ljudje spremljali kot voznike zgodovinskih vozil iz preteklosti, smo se sami zavedali, da so ta vozila še sposobna marsikatere vožnje, razdalje in podviga, četudi s samo 45 km/h. Tudi manjše okvare na poti nas niso ustavile, ampak so nas navdihnile s čarom oldtajmerstva. Da se bomo tega še nekaj časa spominjali, smo na poti posneli dokumentarni film ter izdali fotozapis o samem podvigu. Zadovoljni in polni pozitivnih emocij se že spogledujemo s projektom naslednje leto, ki pa ni več skrivnost. Predsednik kluba Moped Silvo Mlinarič Ptuj • Telovadba v Mestnem parku Za fit počutje in telo Fit Club Ptuj ob torkih in četrtkih ob 19. uri prireja vadbo na prostem, in sicer v Mestnem parku ob Dravi. Vadba, ki prav tako poteka v Dupleku, Selnici ob Dravi, Hočah in Mariboru je primerna tako za moške kot za ženske vseh starosti, poudarek pa je na izgubi telesne maščobe, porabi kalorij in pridobitvi mišične mase. Vadba traja eno uro in stane 3 evre, v ceno pa je vključen še regeneracijski napitek, ki ga dobijo udeleženci po končani vadbi. Takrat nekaj minut posvetijo še zdravi prehrani, ki je nujna kombinacija za uspešne rezultate. Kot je dejal vodja vadbe Jaka Juvan, bo ta v mestnem parku potekala, dokler bodo to omogočali vremenski pogoji. Vadbi se lahko kadarkoli priključite. Patricija Kovačec Foto: PK torek • 23. julija 2013 Reportaža, kronika Štajerski XDNIK 17 Azerbajdžan • Kjer se cedita nafta in kozje mleko (7.) Po kolovozih med morjem nafte Azerbajdžana ne moreš zapustiti, preden si ne ogledaš opevanih blatnih vulkanov. Sedaj se nahajam na zahodnem delu države. Osrednja cesta je vzorno urejena, vsaka dovozna cesta pa v katastrofalnem stanju. Do ene največjih znamenitosti vodi kolovoz. Zdi se, da lokalni veljaki ne želijo v tem delu Azerbajdžana kaj preveč turistov. Zakaj? Bolj kot pusta in rahlo gričevnata pokrajina pritegnejo mojo pozornost bazeni s črno tekočino. Ustavim se. Kar ne morem verjeti svojim očem. To so bazeni nafte! Verjetno v tem grmu tiči zajec o zadržanosti oblasti do prihodov turistov v bližini vulkanov. Kar takole na površju je nafta. Kot pri nas precej manjša močvirja po kratkem dežju. In to vse okoli. Denar kar leži pod mojimi nogami. Kakšen liter bi ga lahko vzel s seboj. Navdušen nadaljujem vožnjo do teh mogočnih blatnih vulkanov. Nikjer nobenega znaka ali usmeritve. Zunaj je temperatura že davno presegla 40 oC. Končno pri-spem. Zagledam kopico majh- mUMi_____ ______________.. _ Foto: Uroš Zajdela Tržnica v Qabali, kjer je raj za zelenjavo in sadje. Dovolj vode in zavetje od Kavkaza. A kaj ko so cene nepredstavljivo visoke. Kilogram hrušk in jabolk okrog 3-4 eur! In to v sezoni. nih, v višino komaj merijo več kot meter, blatnih vulkančkov, ki v izredno prefinjenem in počasnem tempu bruhajo tekoče dele blata. Za razliko od pravih vulkanov so ti hladni. Teh vulkanov je v Azerbajdžanu preko Majhna jezerčka nafte na poti do blatnih vulkanov. Foto: Uroš Zajdela Foto: Uroš Zajdela Delujoči blatni vulkani, kot posledica delovanja zemeljskega plina. 300, nekateri med njimi so v Kaspijskem morju in ob zelo nizkem vodostoju lahko celo oblikujejo majhne, zelo majhne otočke. Včasih se kakšen izmed večjih vulkanov precej razjezi in izbruhne velike kepe blata, tudi do tri metre od izvora. Gre za posledico delovanja zemeljskega plina, ki tik pred izbruhom dobi obliko blatnih mehurčkov. Bolj kot sami bazeni me preseneti pogled na bližnjo Kaspijsko morje in nepregledna množica naftnih ploščadi. Na stotine jih je. Kakšno bogastvo je pod menoj. Nepredstavljivo. Področje današnjega Azerbajdžana je že od nekdaj slovelo po nafti. Marko Polo, velik pomorščak, je pisal o čarobnem olju (on jo je poimenoval »črna voda«), ki naj bi pomagala pri bolezni kože. Čeprav Marco Polo ni nikoli obiskal Azerbajdžana, pa je nedvomno pisal o zdravilni nafti iz področja današnjega mesteca Naftalan. To mestece ima tudi sicer simbol ozdravljenja, saj so arheologi v neposredni bližini našli zapis iz zgodnjega obdobja krščanstva, ki govori o nekem pastirju, ki je na dolgi poti po Svileni cesti zavil na področje Naftalina. Ena izmed kamel je bila že zelo bolna in odločil se je, da jo pusti umreti na obrežju enega izmed oljnih »jezerc«. Čez nekaj tednov se vrne po isti poti in kamela vsa Nafta kar leži povsod. Joj, da bi lahko del Azerbajdžana prestavil v Slovenijo! Foto: Uroš Zajdela sveža stoji na svojih nogah, čakajoč še nadaljnjih nekaj let življenja. Za ta čudež je namesto božanske dobrote začel verjeti v zdravilno moč nafte. Mesto Naftalin je imelo poseben status pol zaprtega mesta v času Sovjetske zveze. Na nekdanjo veličino spominja le še velika, grda in arhitekturno povsem zgrešena stavba, nekdanji hotel. Upam, da je nekdanji. Nafta je pomemben del življenja ob Kaspijskem morju že dolga stoletja. Danes pa daje Azerbaj-džanu še poseben ekonomski privilegij. Po podatkih iz leta 2009 Azerbajdžan zagotovi okrog 2 % vse naftne trgovine na svetu in je na 20 mestu po absolutnem izvozu, kar je glede na velikost izredno veliko. Glede na površino države je med tremi največjimi izvoznicami nafte. Po neuradnih podatkih je v privatnih naftnih družbah ta delež še bistveno višji. »Nafta skorajda leži na travniku, cene pogonskega goriva pa gredo v nebo,« benti eden izmed voznikov. »V Evropo in ZDA naši voditelji prodajajo najboljšo azeri nafto, mi pa uvažamo iz Savdske Arabije manj kakovostno nafto,« dokonča. Kjer je dim, je tudi ogenj, in glede na to, da mi je kar nekaj domačinov potrdilo to zgodbo, najbrž drži. Cena navadnega bencina na črpalkah presega mejo 1 evra, kar je za državo, prebogato z nafto, nezaslišano! Nadaljujem pot do Gobusta-na. Po predhodni izkušnji s turističnimi središči me je kar malo strah, kaj so azeri uspeli ohraniti od starodavnih petroglifov. Čeprav je le nekaj kilometrov, je potreben velik ovinek med manjšimi vasicami. Presenetljivo. Velik napis, ki usmerja popotnike do Gobustana. Sredi ničesar in v objemu fantastičnih skal te ob vhodu v arheološki park pozdravi najsodobnejši muzej. Ne verjamem, da sem v katerem koli muzeju že kdaj videl več tehnike. Nekateri prikazi so bili celo tehnično preveč zapleteni. Nepredstavljiva prijaznost zaposlenih. Kupim vstopnico in že se peljem v smeri hribov, kjer so živeli starodavni ljudje. Nadaljevanje prihodnjič Na valovih časa Torek, 23. julij Danes goduje Branislav. 1799 je britanska vlada sprejela zakon, ki je zagrozil s smrtno kaznijo za vsako razbijanje strojev. 1866 je začel ameriški industrialec Oliver Fisher Winchester serijsko izdelovati najslavnejšo puško Divjega zahoda winchesterko. 1885 je umrl ameriški general, med secesijsko vojno vrhovni poveljnik severnih sil, kasneje pa 18. predsednik ZDA Ulysses S. Grant. 1888 se je rodil srbski politik Milan Stojadinovic, ki je bil v letih 1922-1926 jugoslovanski finančni minister, v letih 1935-1939 pa jugoslovanski premier in zunanji minister. 1888 se je rodil v Chicagu ameriški pisatelj Raymond Thornton Chandler. Je »oče« znamenitega detektiva Philipa Marlowa. 1899 se je rodil tretji predsednik Zvezne republike Nemčije Gustav Heinemann. 1952 je tajno združenje vojaških častnikov pod vodstvom generala Nagiba z državnim udarom strmoglavilo egiptovskega kralja Faruka. Sreda, 24. julij Danes goduje Kristina. 1783 se je rodil južnoameriški voditelj Simon Bolivar. Po njem je dobila ime Bolivija. 1802 se je rodil francoski pisatelj Aleksander Dumas starejši. 1864 se je rodil nemški pisatelj Frank Wedekind. 1880 se je rodil se je švicarsko-ameriški skladatelj Ernest Bloch. 1974 so v Grčiji odstavili polkovnike, ki so prišli na oblast z državnim udarom. Četrtek, 25. julij Danes godujeta Jakob in Krištof. 1369 je v Avignonu umrl francoski zdravnik Guy de Chauliac, najboljši kirurg srednjeveške Evrope, ki je s svojim delom postavil standarde za naslednjih dvesto let. 1689 je francoski kralj Ludvik XIV. napovedal vojno Angliji. 1927 je prišlo na Dunaju do splošne stavke in socialističnih demonstracije. 1946 so na atolu Bikini na Pacifiku Američani izvedli prvi jedrski poskus. Petek, 26. julij Danes goduje Ana. 1581 je sedem nizozemskih severnih provinc sprejelo haško izjavo o neodvisnosti in se tako odcepilo od Španije. 1856 se je rodil irski književnik George Bernard Shaw. 1908 se je rodil čilski politik in predsednik Salvador Allende. 1922 se je rodil se je ameriški filmski režiser Blake Edwards, ki se je leta 19. marca 1963 uveljavil lik Rožnatega panterja. 1956 je egiptovska vlada nacionalizirala Sueški prekop. 1978 se je rodila v bolnišnici v Angliji Louise Brown, prvi otrok iz epruvete. Sobota, 27. julij Danes goduje Gorazd. 1715 sta Turčija in Rusija podpisali v Carigradu mirovno pogodbo, s katero je Rusija izgubila Azovsko morje. 1793 so v pariškem Louvru odprli muzej, ki je danes največji na svetu. 1824 se je rodil francoski pisatelj Aleksander Dumas sin. 1835 se je rodil italijanski pesnik Giuseppe Carducci, ki je leta 1906 kot prvi Italijan dobil Nobelovo nagrado za književnost. 1851 sta kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič naznanila ustanovitev Mohorjeve družbe za izdajanje dobrih knjig. 1915 se je rodil italijanski operni pevec Mario del Monaco. 1928 je postal načelnik SLS dr. Anton Korošec prvi nesrbski predsednik vlade v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1929 so prikazali v New Yorku prvo barvno televizijsko oddajo. 1976 je prizadel predele Kitajske kakih 200 kilometrov vzhodno od Pekinga močan potres, ki je zahteval več kot 650 tisoč življenj. Nedelja, 28. julij Danes goduje Zmago. 1165 se je rodil v španski Murcii muslimanski mistični filozof Ibn Al Arabi. 1480 so Turki vdrli na ozemlje Italije pri Otrantu in zagrešili strahoten pokol. Pobili so okoli 10.000 ljudi, približno 8.000 pa so jih odpeljali kot sužnje v Albanijo. 1821 je general Jose de San Martin razglasil neodvisnost Peruja. 1947 se je začel v Ljubljani tako imenovani Nagodetov proces. Med 15 obsojenimi so prevladovali izobraženci in predvojni politiki. Ponedeljek, 29. julij Danes goduje Marta. 1883 se je rodil italijanski fašistični diktator Benito Mussolini. 1898 se je rodil avstrijsko-nemški fizik Isidor Isaac Rabi, ki ima velike zasluge za razvoj radarja, spektra radiofrekvence v atomih in molekulah. 1913 je bila z Londonskim sporazumom ob koncu prve balkanske vojne Albanija formalno priznana kot neodvisna kneževina. 1921 so ustanovili Društvo Rdečega križa Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1945 so bile v Ljubljani prve povojne lokalne volitve v narodnoosvobodilne odbore. 1958 je ameriški kongres sprejel zakon o vesolju, ki pomeni rojstvo Nase, organizacije, ki skrbi za razvoj raziskovanja vesolja. 18 Štajerski1TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 23. julija 2013 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Prihaj a susa iU|H i Tako dolgo smo si želeli toploto in poletje, zdaj smo ga dobili. Zal poletje s sabo prinese tudi sušo. Zato ne pozabite, prav vse rastline, tudi čebulo, je treba zalivati, da bomo v jeseni s pridelkom zadovoljni. Balkonske rastline Pepelaste plesni ni težko prepoznati, saj so listi, kakor bi jih posuli z drobno mleto moko. Ker so rastline dokaj izmučene zaradi prehladnega junija, sedaj pa so temperature zelo hitro narasle, bo pepe-lasta plesen udarila na hitro. Zato svetujem, da rastlinam, za katere veste, da imajo s to boleznijo težave, že pred napadom pomagate s presličnimi pripravki. Dobite jih tudi v trgovini. Naše cvetoče lepotice, pa tudi občutljive grmov-nice in zelenjadnice, moramo s naravnim pripravkom dobro omočiti. Naredimo si ga lahko tudi sami. Ponekod na poljih še najdemo njivsko preslico, saj je precej odporna na herbicide. 1 kg svežih ali 150 gr posušenih rastlin namakamo v 10 l vode približno 24 ur. Nato pripravek še kake pol ure kuhamo, vendar v manjši količini uporabljene vode, tekočina pa ne sme zavreti. Kasneje dodamo še preostalo vodo. Precedimo in uporabimo ohlajen pripravek. Običajno ga je treba razredčiti v razmerju 1 : 5. Paradižniki so letos zaradi suhega vremena dokaj varni Foto: Miša Pušenjak Vroče in suho vreme bo povzročilo napade pepelaste plesni na nekaterih balkonskih rastlinah, že zdaj pa resarji (tripsi) in pršice napadajo tako vrtnine kakor okrasne rastline. pred krompirjevo plesnijo, ponekod pa jih je napadla črna pegavost (alternarija) paradižnika. Prvi znak je veliko manjši (premer 5-10 mm) sivih peg na listih ali pa večje, sive pege, ki jih obkroža rumen obroč. Ko se preseli na plodove, so ti neužitni. Če opazite prve znake, te lističe (ne cele liste) odstranite, rastlino pa nato poškropite z žajbljevim čajem, nato pa vsak teden s koprivnim pripravkom ali ka-miličnim čajem ali rmanovim čajem ali pripravkom iz listov in cvetov bezga. V trgovinah Foto: Miša Pušenjak Še en škodljivec je letos zelo močan - kapusova muha. Že v spomladanskem roku je naredila veliko škode. Napada vse križnice, torej ne samo zelja, cvetače in sorodstva, ampak tudi repo, kolerabo in redkev, ki jih ravno zdaj sejemo. pa lahko kupite pripravke izvlečkov njivske preslice, sojinega lecitina ali posebnih glin. Pripravke lahko menjamo, uporabimo enkrat enega, drugič drugega, ni pa jih smiselno mešati. Isti pripravki so uporabni tudi za varstvo vrtnic, ki jih je ponekod napadla črnoba vrtnic, na listih se pojavljajo večje črne lise, listi porumenijo in odpadajo. Zdravstveni nasveti Miomi maternice Miomi maternice so najpogostejše benigne tvorbe mišične stene maternice in se pojavijo pri vsaki tretji ženski. Ker gre za benigni tumor, je ta načeloma nenevaren, vendar pa lahko povzroča različne težave, ki se lahko pojavijo v kateremkoli življenjskem obdobju, vendar so najpogostejši med 35. in 40. letom starosti. Točen vzrok njihovega nastanka ni znan, se pa povezuje predvsem s hormonskim delovanjem jajčnikov. Pogostejši so pri debelejših ženskah, saj je pri njih nivo estrogena višji. Miomi v maternični steni lahko rastejo na različne načine. Raste lahko znotraj maternične stene (intramuralni miom), v maternično votlino (submukozni miom) ter iz maternične površine (subserozni miom). Po obliki največkrat spominjajo na vozel, kepo, v nekaterih primerih pa lahko zadebelijo celotno steno maternice. Velikost miomov je lahko zelo različna od majhnih velikosti do precej velikih. Lahko nastanejo posamezno, lahko pa jih je več. Pri večini žensk ne povzročajo težav in se odkrijejo čisto slučajno. Če se težave pojavijo, je to zaradi lege, velikosti ali pa načina rasti mioma. Navadno so vzrok močnejših, dalj časa trajajočih menstruacij, ki lahko privedejo do sla- bokrvnosti, bolečin ob perilu, bolečin in občutka pritiska v mali medenici, občasno tudi do vmesnih krvavitev, ki so pogostejše v drugi polovici ciklusa. Če miom raste v maternično votlino, je lahko vzrok neplodnosti ali spontanega splava, kasneje v nosečnosti pa lahko sproži tudi predčasen porod. Diagnoza se postavi z ginekološkim in ultrazvočnim pregledom, kjer se določi lega in velikost mioma, nato se redno spremlja njegova rast. Zdravljenje miomov ni potrebno v primerih, kadar ti ne povzročajo težav, v nasprotnem primeru je potrebna me-dikamentozna ali operativna terapija. Medikamentozno zdravljenje je zdravljenje s hormoni, ki zavirajo rast mio-mov, medtem ko je operativno zdravljenje različno glede na velikost mioma. Pri mlajših ženskah in pri manjših mio-mih je operativno zdravljenje manj radikalno, odstranjuje se namreč samo miom, kar pa še ne pomeni, da se po določenem času miom ne more ponovno pojaviti, saj z operacijo ni odpravljen vzrok, zaradi katerega je miom nastal. Kadar pa gre za večji mioma-tozni vozel ali v celoti spremenjeno maternično mišico, pa se mora maternica pogosto odstraniti v celoti. Foto: Črtomir Goznik Lara Lukman, dr. med. Novejša metoda zdravljenja miomov je embolizacija arterije, ki ga oskrbuje s krvjo in se na ta način njegov volumen zmanjša. V menopavzi se miomi v principu ne zdravijo, ker se njihova velikost zaradi majhne količine hormonov, ki jo proizvajajo jajčniki, sama po sebi zmanjša. Miomi utegnejo nastati tudi v nosečnosti. V teh primerih se ne operirajo ali zdravijo, temveč se le spremlja njihova lega in rast, da ne bi ovirali poroda. Kljub svojemu pogostemu pojavu so miomi benigne spremembe, ki načeloma ne zahtevajo zdravljenja, razen v primerih, kadar povzročajo težave. Lara Lukman, dr. med v sodelovanju z Ginekološkim oddelkom Splošne bolnišnice Jožeta Potrča Ptuj V letošnjem letu so bolj kakor bolezni zoprni škodljivci. Kar veliko jih je. Napade resarjev najlepše opazimo na pokončnih pelargonijah, saj se pričnejo robovi listov rumeno barvati, nato pa se povesijo. Na spodnjih straneh listov pa opazimo značilne podolgovate krastice in pikice, ki jih povzročajo žuželke s svojim sesanjem. Suh rob lista je sprva rumene, nato pa rjave barve. Na bršljankah pa se pojavljajo najprej na spodnjih, kasneje pa tudi na zgornjih straneh listov podolgovate krastice, ki jih spremljajo številne drobne, komaj vidne pikice. Včasih smo vse skupaj imenovali plutavost, danes pa vemo, da so velikokrat na delu prav ti škodljivci. Ker se bliža čas, ko se bomo lotili razmnoževanja rastlin za naslednje leto, bi se bilo treba teh škodljivcev znebiti. Škropimo zjutraj, ko je še hladneje in še niso tako hitri. Uporabimo lahko naravne pripravke - čaj iz vratiča, ki ravno sedaj zelo lepo cveti. Pripravek lahko naredimo tudi iz listov rabarbare ali pelina. Slednji je zelo učinkovit tudi proti ušem, rabarbara pa deluje tudi na grizoče žuželke, kot so stenice, koloradski hrošči in bolhači. V trgovinah pa dobimo ekološke pripravke, kot so: bio plantella flora kenyatox verde, neemazal - t/s ali laser. Ob močnejšem napadu škropljenje trikrat ponovimo, razmik škropljenja je tri do pet dni. Pripravke moramo spraviti tudi na spodnjo stran lista. Vedno je dobro, če v vodi s pripravkom raztopimo tudi nekaj sladkorja, ld bo privabil škodljivce. Se en škodljivec je letos zelo močan - kapusova muha. Ze v spomladanskem roku je naredila veliko škode. Napada vse križnice, torej ne samo zelja cvetače in sorodstva, ampak tudi repo, kolerabo in redkev, ki jih ravno zdaj sejemo. Sa- dike kapusnic lepo napredujejo in rastejo, nenadoma pa se nekatere ustavijo, postanejo vijolične in propadejo. Če jih izpulite, na steblu in koreninah opazite veliko majhnih, belih ličink, podobnih ličinkam čebulne muhe. Na vrtu je najbolje vse kapusnice po presajanju pokriti z zavesami, ki seveda nimajo velikih lukenj ali čipk, tla okoli rastlin pa moramo za-streti z listi bezga, kamilicam, listi izpuljenega korenčka, kopra ali sladkega komarčka. Tedensko jih zalivamo s pripravkom iz listov rabarbare ali pelina. Ob zatiranju tripsov na kapusnicah pa s pripravkom laser zatremo tudi te ličinke. Na večjih površinah, zelja pa je pri nas zelo veliko, bi bilo najbolje, če bi nam zakonodaja dovolila že tretiranje sadik pred presajanjem. Vsekakor jih namočimo v pripravke, izvlečke morskih alg, ki bodo pospešile uko-reninjanje in razvoj korenin. Če bi jim lahko dodali zgoraj omenjen pripravek ali katerega drugega, pa bi bile rastline zavarovane vsaj 14 dni. Zelišča in dišavnice Zdaj je najprimernejši čas za nabiranje listnatih zelišč in dišavnic. Te namreč vsebujejo največ eteričnih olj in tudi drugih učinkovin, zaradi katerih jih nabiramo ravno v suhem in vročem vremenu. Ščitijo jih namreč prav pred vročino in sušo. Veliko nam lahko pomagajo tudi pri varstvu vrtnin. Cvetove nabiramo mlade, a popolnoma razvite. Cvetovi rmana in kamilice daje odličen čaj, ki ga uporabljamo za varstvo pred glivicami plesni, tako krompirjeve kakor solatne, čebulne in drugih. Liste nabiramo tik pred cvetenjem rastlin, iz listov žajblja naredimo čaj, ki ga sploh ne smemo pogosto uporabljati, saj je izredno močan fungicid. Uporabimo ga lahko samo enkrat, šele ko so rastline že močno zbolele. Listi bezga pa so odličen preventivni fungicid. Nabiramo tudi njivsko preslico, timijan, celo odvečen pridelek listov drobnjaka, posušimo in uporabimo tudi liste česna in kasneje čebule. Čez dan zelišča nabiramo tik pred poldnevom, ko vsebujejo največ koristnih snovi. Nikoli ne nabiramo dan po močnejšem dežju. Tudi jutranja rosa mora izginiti vsaj pred dvema urama. Zelišča nabiramo čim večja, ne drobimo, ne odstranjujemo listov, saj tako učinkovina, koristen del zelišč, močno izhlapeva. Sušimo jih v senci ali celo temi, vendar v suhem in zračnem prostoru. Čim manj obračamo in lomimo. Hranimo pa jih v temnem prostoru. Ne pozabite, na svetlobi koristne snovi, učinkovine razpadajo. Enako velja kasneje, ko s čaji in ostalimi pripravki treti-ramo rastline. Počakamo vsaj na sončni zahod, predvsem pa morajo tudi temperature pasti pod 27 oC, da bo naše delo uspešno. Paziti je treba, da so ohlajene tudi rastline. Če pa tretiramo zjutraj, mora biti to čim prej, saj bodo pripravki nehali delovati, ko nanje posije sonce. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Cvetovi rmana dajejo odličen čaj, ki ga uporabljamo za varstvo pred glivicami plesni, tako krompirjeve kakor solatne, čebulne in drugih. torek • 23. julija 2013 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEBHlK 1S S svetovne glasbene scene To je to V nedeljo, 25. avgusta, bodo v Barclays centru v Brooklynu podelili letošnje MTV Video Music Awards. Tokratna podelitev bo še posebej slovesna, saj bo že jubilejna trideseta. Po številu nominacij so letos na vrhu Justin Timberlake in Macklemore & Ryan Lewis, ki so zbrali po šest nominacij v različnih kategorijah. Timber-lake se je pred nekaj meseci na svetovno glasbeno sceno vrnil z novim, izjemno uspešnim albumom The 20/20 Expiri-ence. Omenjeni album mu je tudi prinesel nominacijo za najboljši videospot, za naj moški videospot, za naj popvideo in naj montažo za videospot Mirrors. Sodelovanje z Jay-Z-jem v videospotu za skladbo Suit & Tie pa mu je prineslo še nominacijo za naj duet in naj režijo. S štirimi nominacijami se lahko pohvali Bruno Mars, po trikrat pa so nominirani Pink, Robin Thicke, Miley Cyrus in Thirty Seconds To Mars. Že vse od prve podelitve so MTV Video Music Awards pravi spektakel, na katerem se srečajo vsi, ki kaj veljajo v svetu show biznisa. Med številnimi znanimi glasbeniki so dosedanje podelitve zaznamovali tudi Madonna, Michael Jackson, Kings of Leon Guns N' Roses, Nirvana, Britney Spears, Taylor Swift, Be- yonce in Kanye West. ®®® Rock ikona David Bowie se lahko pohvali z novim video-spotom za skladbo Valentine's Day, ki je že četrti singel z njegovega zadnjega zelo uspešnega albuma The Next Day. Pri omenjenem videospotu Bowie ni angažiral filmskih zvezdnikov, kot je recimo v spotih za skladbi The Next Day (Gary Oldman in Marion Cotillard) ter The Stars (Are Out Tonight) (Tilda Swinton). Naj spomnimo, David Bowie je v februarju izdal nov studijski album, s katerim se je po dolgih 20 letih znova povzpel na prvo mesto uradne britanske lestvi- Foto: pinboard.com BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL 2. GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHARRELL WILLIAMS 3. WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL 2. LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN 3. RELOAD - S INGROSSO / T TRASH / J MARTIN NEMČIJA 1. WHATEVER - CRO 2. BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL 3. WAKE ME UP - AVICII ce albumov. Znani britanski časopis The Independent je omenjeni album proglasil za najboljši »come back« album v zgodovini rocka. ®®® Servis music-news.com, ki je britanski del podjetja Amazon, je objavil svojo lestvico 50 najboljših albumov v letošnjem letu. Seznam najboljših albumov leta je nastal na zelo zanimiv način, saj so zbirali podobne podatke s pomočjo podobnih lestvic, recenzij in objav na straneh, kot so Pitchfork, New Musical Express, Daily Telegraph, BBC, The Observer, Drowned in Sound, magazin Q in številni drugi. Na sam vrh omenjene lestvice se je nekoliko nepričakovano povzpel debitantski album kalifornijskega rock dueta Foxygen. ®®® Top 10 najboljših albumov v prvi polovici leta 2013: 1. We are the 21st Century Ambassadors of Peace & Magic - Foxygen 2. Random Access Memories - Daft Punk 3. Big Inner - Matthew E. White 4. The Next Day - David Bowie 5. Muchacho -Phosphorescent 6. MBV - My Bloody Valentine 7. Light Up Gold - Parquet Courts 8. Monkey Minds in the Devil's Time - Steve Mason 9. Yeezus - Kanye West 10. Push the Sky Away - Nick Cave & the Bad Seeds ®@® Dvajsetletna ameriška raper-ka Brooke Candy bo posnela duet s slavno avstralsko pevko Kylie Minogue. Omenjeno skladbo bomo lahko slišali na novem, že 12. studijskem izdelku te popularne pop izvajalke. Album naj bi izšel ob koncu letošnjega leta in bo naslednik albuma Aphrodite, ki ga je Kyle izdala leta 2010. ®®® Popularna ameriška zasedba Kings of Leon je objavila novi singel z naslovom Supersoa-ker, ki ga bomo lahko slišali na njihovem prihajajočem šestem studijskem albumu Mechanical Bull. Nova plošča, ki bo izšla 24. avgusta, je bila posneta v studiu v Nashvillu pod producentsko palico Angela Petraglia. Basist skupine Jared Followill je že pred meseci napovedal, da se bodo člani zasedbe Kings of Leon takoj po izidu zgoščenke odpravili na glasbeno turnejo. ®®® Head Up High je naslov novega, že osmega studijskega albuma popularne britanske zasedbe Morcheeba. Novi album bo izšel 14. novembra in bo nasledil njihovo zadnjo ploščo Blood Like Lemonade iz leta 2010. Še letos se bodo člani skupine odpravili na veliko evropsko glasbeno turnejo, v okviru katere bodo obiskali Nemčijo, Nizozemsko, Francijo, Švico in Belgijo. Skupino Morcheeba sta sredi devetdesetih ustanovila brata Godfrey. Paul je DJ, Ross pa multi-instrumentalist. Pozneje se je obema pridružila še odlična vokalistka Skye Edwards. Višek njihove kariere sta bila albuma Fragments Of Freedom (2000) ter Charango (2002), oba sta bila prodana v večmi-lijonski nakladi. Janko Bezjak Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj Snowden Pred približno dobrim mesecem, če me spomin ne vara, je izbruhnila afera "Snowden", ko je Edward Snowden, nekdanji sodelavec ameriške agencije za nacionalno varnost, pričel objavljati dokumente o razsežnostih nadzora komunikacij, ki ga izvajajo med drugim tudi zahodne vlade. Nekaj je sicer ob tem završalo, a kaj se je zares zgodilo? Se je karkoli sploh zgodilo? Javnost je bila "šokirana in pretresena", smo lahko brali v časopisnih naslovih, a imam občutek, da ni bilo zares tako. Bolj ali manj je večina ljudi ostala indiferentnih, apatičnih ter splošno nezainteresiranih. Zdi se mi, da je večinoma prevladalo razmišljanje v smislu "ah, kaj pa moremo" ter "saj smo si tako mislili, da kaj takšnega obstaja". Kakšnega širšega revolta, ki bi ga ob škandalu takšnih razsežnosti pričakoval, ni bilo ter še ga vedno ni zaslediti. Še vedno se posmehljivo nakremžimo, kadar se govori o kakšnih preteklih in propadlih političnih režimih, kljub temu da so to, kar imamo očitno dandanes, lahko bile zgolj mokre sanje kakšnega norega Stalina. Nekako je to, čemur bi nekoč rekli Gestapo ali Udba, postalo sprejemljivo. Za lastno varnost, v imenu boja proti terorizmu, seveda. S tem politikanti upravičujejo takšen nadzor in nenehno poudarjajo, da je vse v okviru zakona. Kakor, da so zakoni nekaj svetega ter absolutnega. Res presenetljivo, da je nekaj v skladu z zakonom, ki so ga sprejeli isti ljudje prav s tem namenom. A ko nekdo zaradi lastne morale in etike to svinjarijo končno potegne na plano, se rafal usuje po njem. Ne po tistem, ki nekaj počne narobe, ampak po tistem, ki to pove. Tu in tam se najde nekaj ljudi, ki ga podpirajo, večini pa je zgolj vseeno. Se bojim, da se utegne zgoditi kaj podobnega, kot se je zgodilo Assangu, na katerega so množice po večini že pozabile, mediji pa prav tako, saj so vse sočne zgodbe iz njega že izželi. Prav tako se ni nihče zganil, ko so sredi Evrope prize-mljili predsedniško letalo venezuelskega predsednika, zaradi suma, da tihotapi Snowdna. Kljub temu, da je to bil mednaroden škandal, pri katerem je bila vrsta zakonov zavedno tolerirana. Nekako sem mnenja, da če bi se kaj takšnega pripetilo recimo predsedniku ZDA, bi to pomenilo vojno napoved, medtem ko si je Venezuela prislužila le klavrno opravičilo. Vendar ostaja tolerirano ... kot še marsikaj. Medtem pa politični centri moči neomajno rastejo in se krepijo, saj jim nihče ne stopi na prste. Bojim se le, da takšne tvorbe vodijo v absolutistične režime, katerim med zasanjanimi ljudmi ni kos niti največji Snowden tega sveta. Matic Hriberšek stvi NAJ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 1. BLURRED LINES - ROBIN THICKE PHARRELL 2. DEAR DARLIN' - OLLY MURS 3. LET HER GO - PASSENGER 4. I LOVE IT - ICONA POP FT CHARLI XCX 5. SAFE AND SOUND - CAPITALS CITIES 6. LIQUID LUNCH - CARO EMERALD 7. ROSANA - WAX 8. MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE 9. CAN'T HOLD US - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FEAT. RAY DALTON 10. BASTILLE - POMPEII 11. WILD -JESSIE J Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak 20 Štajerski1TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 23. julija 2013 Kaj bomo danes jedli TOREK zabeljen stročji fižol s krompirjem in ocvirki, sadje SREDA kuhana govedina, jabolčni hren, pražen krompir ČETRTEK zelenjavna juha s hrenovko in rižem, puding PETEK smetanove kumare, mlad pečen krompir, breskove rezine brez peke* SOBOTA bograč, jogurtove rezine NEDELJA korenčkova kremna juha, pečen piščanec s timijanom**, vlivanci, solata PONEDELJEK juha iz svežega luščenega fižola s smetano, palačinke s sladoledom in sadjem *Breskove rezine brez peke Sestavine: 1 kg breskev, otroški piškoti (Savoiardi), 1/2 l jogurta, 1/2 l sladke smetane, vrečka želatine, mleti sladkor, kokos za posip, sok za navlažitev keksov. Breskve olupimo, razkoščičimo in zrežemo na koščke. Želatino vmešamo v 500 ml jogurta in malo počakamo, da prične želirati. Medtem stepemo 500 ml sladke smetane, primešamo mleti sladkor (da je nekoliko presladko) in jo previdno vmešamo k jogurtu. Piškote zložimo po celi površini globljega pekača, navlažimo s sokom in na tanko premažemo s pripravljeno kremo. Celotno površino po-tresemo s sadjem in ponovno prekrijemo s kremo. Po celotni površini potresemo kokos in vse skupaj postavimo za nekaj ur v hladilnik, da se strdi. **Pečen piščanec s timijanom Sestavine: 1 srednje velik piščanec, 3 stroki česna, sol, timijan, olje. Piščanca operemo, ga natremo s soljo in posujemo s ti-mijanom. Pečico segrejemo na 200 stopinj. V pekač položimo piščanca in česen ter prelijemo z malo olja. V trebušno votlino lahko damo jabolko ali pol limone. Pokrijemo s folijo. Pečemo 1 uro pri 180 stopinjah. Nato odkrijemo folijo in pečemo še približno 20 minut, da zapečemo kožo. Piščanca pred serviranjem damo počivat za vsaj 20 minut. Za prilogo skuhamo vlivance. Kuhane precedimo in prelijemo z maščobo, v kateri se je pekel piščanec. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Foto: ASV Smeh ni greh STRIPTIZETA Janezek: »Dedek jutri imaš 85. rojstni dan, zate imam eno dobro in eno slabo novico. Katero želiš slišati najprej?« Dedek: »Dobro.« Janezek: »Jutri pride na tvoj rojstni dan striptizeta.« Dedek: »Odlično. In slaba novica?« Janezek: »Striptizeta je tvoj letnik.« ©©© NATANČEN STRELEC Mladenksa je prišla k spovedniku in povedala, da ima fanta. Spovednik jo vpraša: »Ali te fant kaj otipava?« »Da. »Zgoraj?« »Da.« »Spodaj?« »Tudi.« »Ali kaj grešita?« »To pa ne, zmeraj zadene! ©©© LOGIKA Mladostnica se je odpravljala na ples in mama je opazila, da si ni oblekla spodnjih hlačk. »Kaj? Brez spodnjih hlačk greš na ples?« »Ali si daš ti vato v ušesa, kadar greš na koncert?« ©©© HITROST Policist ustavi voznika, ki je očitno prehitro vozil. Reče mu: »Čakal sem vas ves dan.« Voznik odvrne: »Vem, gospod policist, prišel sem, kakor hitro sem mogel.« ©©© IME "Kako ti je ime?" "Mujo." "Pa prezime?" "Pa pre zime i posle zime!" ©©© KAJ JE VEČJA SVOBODA Hrvat in Srb se postavljata, kje je večja svoboda. Reče Milorad: »Jaz, samo če hočem in kadar hočem, pljunem na Miloševica!« Ivica ga zviška pogleda: »Pri nas se lahko vsakdo poserje na Tudmana!« Srb: »Zdaj pa malo pretiravava. Če čisto po pravici povem, mi pljuvamo na Miloševica, ne glih vanj, majčkeno vstran.« Hrvat: »Mi tudi ne damo dol hlač.« ©©© NOGAVICE »Žena, kam si dala moje nogavice za golf?« »Katere nogavice?« »No, tiste z osemnajstimi luknjami!« SESTAVIL EDI KLASINC FRANCOSKI SLIKAR (EDOUARD) JUGOSL. LETALSKA DRUŽBA ČLANI KNOJA MIKALNA NAPRAVA GRŠKA BOGINJA MODROSTI NATEGNITEV EKOLOŠKA RASA TRDA KOVINA DRUŽINA KUŠČARJEV PRODUKT UKRIVLJENJA VEZIRJEV NAMESTNIK V STARI TURČIJI PETRA RAMPRE GORA V JULIJCIH ZGORNJI DEL GLAVE POVRATNA TEKMA PLATINA NA PEDAGOG (RUDOLF) PETER ERŽEN DELA V SLOVAN. JEZIKIH ALDEHID OCET. KISLINE 100 m2 PEVEC JONES TREPETLIKA RIHARD JAKOPIČ STRUPENA RASTLINA ZELENA PAPIGA RANOCELNIK NAJVEČJI MORSKI SESALEC NAŠ GORNIK ČOP LADONOVA HČI GL. MESTO ITALIJE PIANIST (DAVORIN) MALODUŠEN ČLOVEK GLAS PRI REZGETANJU OKAMNITEV BALONAR ŠORN OTOK NA JADRANU ENOVPREGA PLAČILO PESNIK MERMOLJA MONOM V MATEMATIKI CHARLES AZNAVOUR KOSITER PREBIVALEC EPIRA EVROPSKA OTOČNA DRŽAVA HOTEL V BRDIH VODNI PREKOP SPOMINSKA SLED UGANKARSKI SLOVARČEK: ANETT = nemška biatlonka Meisner, KAJMAKAM = vezirjev namestnik v stari Turčiji, KOZANA = hotel v Brdih, METOPA = Ladonova hči, PELAGIAL = organizmi v vodi, SLAVIKA = dela v slovanskih jezikih, TALIN = strupena rastlina, TANCIK = slovenski pedagog (Rudolf), TREPETEKA = drugo ime za drevo trepetliko. ■woi§ue '|eue>i 'eornoi 'euezoy 'e^sj| 'oaud^ '^¡uaigoua 'ao v 'A0|0d 'eAey >v 'afuauawe^o 'ony 'edojaiu 'e^ep 'gledan 'iuoi 'je 'e>pe|s 'y 'esueAai '^ny i^sey 'oie^feds '|eße|ad 'ueuy 'uoje^ 'e^en '}aue|/\| :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d torek • 23. julija 2013 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 21 Govori se ... ... da je v vleki vrvi med ekipama občinskih veljakov na vaški olimpijadi pri Sveti Marjeti zmagala ekipa, ki jo je sestavil direktor Matevž Cestnik. To pa baje zato, ker so jo sestavljali sami težki karakterji in so bili zato težji in močnejši. . da je sloviti slovenjegoriški poslanec, ki se ponaša z vzdevkom »Klopotec«, temeljito zagrizel v afero poceni (ali zastonj) letalskih kart za politike. Hudobni jeziki pravijo, da zato, ker ni vedel, da bi lahko to izkoristil in je plačeval polno ceno . To pa boli . ... da bodo morda v kateri izmed haloških občin v prihodnosti pili hrvaško vodo, če se s ptujsko Komunalo ne bodo poenotili, koliko je vredna amortizacija za zgrajeno infrastrukturo. Kar zdaj, po vstopu Hrvaške v EU, sploh ne bo težava, saj velja prost pretok blaga . ... da so se ptujski možje v modrem za naslovnico našega časopisa menda še posebej pripravljali. Po dolgem času so tako pred fotografiranjem dali oprati celo svoj službeni avtomobil... ... da se v slovenskemparlamen-tu vsako leto v času parlamentar- nih počitnic začnejo osvežitve in prenove vladnega hrama. Zanimivo pa je, da doslej še nikoli niso prostorov deratizirali. Mogoče iz strahu, da potem ne bi bilo nikogar več nazaj . ... da v eni od slovenskogoriških občin že nestrpno pričakujejo prihod novega mladega župnika. Mogoče zato, ker imajo ostarelega župana . ... da se morajo ministri za vsako ceno javiti na klic, če jih kliče predsednica vlade. Izjema ni niti kmetijski minister, pa četudi na veliko razpravlja o prihodnosti Haloz . ... da so v neki obrečni občini pogumni anonimneži obudili star način obveščanja soobčanov z razglasi, nalepljenimi na javnih mestih. V naslednji fazi lahko pričakujemo bobnarja, ki bo pred cerkvijo prebral oznanilo, kdo je v tej občini lopov. Potem pa sledi vezanje na sramotilni steber. Recimo pri občinski fontani ... Vidi se... ... da so (marsikje) na sejah občinskih svetov velikokrat najbolj zanimivi mobiteli - oziroma SMS. Precej bolj kot dolgočasen material o raznih proračunih in odlokih... Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Foto: osebni arhiv Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Tudi V Vitomarcih zraste velik luk, za katerega velja rek, da kdor mlado čebulo žveči, slabo ne misli. In čeprav bomo prejeli od ljube osebe čebulni poljub, ne bo najbrž nič manj sladek kot sicer, le še več ognja in strasti bo imel,« je ob fotografiji pripisal Drago Vilčnik iz Vitomarcev. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 29. 7. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Telefonska številka:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika Ptuj. Nagrado podarja DZS. Nagrado prejme Silva Mesarič, Lovrenc 121, 2324 Lovrenc na Dr. polju. Iskrice Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakpskpp s 7 s 9 s e 7 9 7 1 2 s s 2 7 s 2 s e s 4 s 7 2 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven VVV © €€ OOO Bik VV ©©© € OO Dvojčka V ©© €€€ O Rak. VV ©©© € OO Le.v VVV ©© € OOO Devica VV © €€€ O Tehtnica V ©©© €€ OOO Škorpijon VVV ©© € OO Strelec VV © €€€ O Kozorog VVV ©©© €€ OO Vodnar V ©©© €€€ O Rièi VV ©© € OOO (Vir: www.pregovor.com) »Ne premišljuj o tem, česa nimaš. Premišljuj o tem, kaj lahko narediš S tem, kar imaš.« Ernest Hemingway »Če želiš najti zlato, ga išči tam, kjer je.« William Juneau »Ni vse zlato, kar se sveti.« Latinski pregovor »Časti Gospoda s svojim imetjem, s prvinami vseh svojih pridelkov. Tvoje žitnice bodo polne hrane, tvoje kadi bodo prekipevale od mošta.« Sveto Pismo, Pregovori 3,9.10 »Od velikega bogastva ni dejanske koristi, razen v razda-janju.« Francis Bacon »Čim večdaješ, tem več imaš.« Lao Ce »Izobražen človek vedno ohrani v sebi svoja bogastva.« Caius Iulius Fedrus Rebus Rešitev iz prejšnje številke: MUZIKANT Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 23. do 29. julija 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Avtor: Edi Klasinc 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 23. julija 2013 Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali POHORJEB RESORT NAJ PRODAJALKO/ WW ODI I V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca. 13. 9. 2013 Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE. GLASOVALNI KUPON NAJ PRODAJALKA/ IALEC 2013 POHORJE S RESORT www.pohorje.org Glasovalni kup'on pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi): _ Pohorska dobrodošlica Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion 1 x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena 2 x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče Turistična taksaTuristična taksa se plača v recep ciji. Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebin in 2 otroka do12 let): Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali. GnsMInn Tin, A-DERMA RADIO») Obiavliamo trenutni vrstni red prvih 18po številu ANDREJ KMETEC - KMEČKI MLIN KOROŠEC ZABOVCI IRENA FUREK - MARKET ŽIVILA ŽETALE NINA VINDIŠ - MERCATOR VIDEM ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS TAMARA PUČKO - MASS QLANDIA MARJETKA TRANČAR KOKOT - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ MATEJKA KUHAR - MERCATOR SUPERMESTO PTUJ SONJA PAL - MERCATOR SUPER MESTO PTUJ SONJA HAMRŠK - EKSTRA TUŠ PTUJ ZVONKA HOJNIK - 3DVA TRAFIKA PTUJ IRENA HORVAT - MERCATOR HAJDINA DARINKA MURŠEC - JAGER TRNOVSKA VAS SUZANA VEBER - INTERSPAR QLANDIA PTUJ SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK TOMAS FLORJANIČ - HIPERMARKET MERCATOR PTUJ BRANKA ŽIBRAT - POMLAD GEREŽJA VAS ADA FEKONJA - JAGER TRNOVSKA VAS GREGOR KOLAR-JAGER PTUJ torek • 23. julija 2013 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek, 23. julij 10:00 10:00 Ptuj, Ljudski vrt: Poletne ulične delavnice z bratoma Malek, CID, do 12:00 Sv. Ana, Grafonževa domačija v Zg. Ščavnici: Anin teden, likovne delavnice za otroke, MKK Mladinska kulturna zadruga; 20:00 v avli občine, predavanje - male čistilne naprave Sreda, 24. julij 10:00 Ormož, grajski park: delavnice čez poletne počitnice za otroke in mlade, MCO 10:00 Ptuj, Ljudski vrt: Poletne ulične delavnice z bratoma Malek, CID, do 12:00 19:00 Ptuj, Slovenski trg: otvoritvena svečanost in pričetek 11. festivala sodobne umetnosti ART STAYS, 20.00 zabava in projekcija umetniških videov, odprtja razstav 20:30 Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana: otvoritev glasbenega festivala Arsana, koncert Perpetum Jazzile 20:30 Sv. Ana, okrepčevalnica Šenk: Anin teden, Poletna noč - večer zabavne glasbe, KD Četrtek, 25. julij 6:30 9:00 10:00 10:30 16:00 19:00 19:30 21:00 Ptuj, CID: poletna potepanja v Viktorijo Dabič, izlet v Celje Sv. Ana, center: Anin teden, kolesarjenje po potek občine Sveta Ana, DU; 17:00 športni park, turnir v ulični košarki med zaselki, ŠD Ptuj, Ljudski vrt: Poletne ulične delavnice z bratoma Malek, CID, do 12:00 Ptuj, CID: Festival sodobne umetnosti ART STAYS, začetek poletne likovne ustvarjalnice s Saro Ferčič, vsak dan do 31. 7. Ptuj, GŠ Karola Pahorja: Glasbeni festival Arsana, vokalna delavnica z Denis Jannah Ptuj, Slovenski trg: ART STAYS, Expose action, zvočni umetnik Miha Ciglar, 22.30 video projekcija na Slovenskem trgu Ptuj, dvorišče Muzikafe: glasbeni festival Arsana, zaključni nastop vokalnega campa Arsana Ptuj, hotel Mitra: Glasbeni festival Arsana, koncert Denis Jannah kvartet (ZDA) Petek, 26. julij 10:00 Grajena, Dom krajanov: Kmetije leta MO Ptuj, podelitev priznanj 10:00 Ptuj, Ljudski vrt: Poletne ulične delavnice z bratoma Malek, CID, do 12:00 10:00 Ptuj, Mostje: 19. mednarodno srečanje motoristk in motoristov, MK Kurent 14:00 Ptuj, razstavišče Murkova 5: ART STAYS, odprti atelje Olga Lah (USA), 19:00 pogovor z Olgo Lah na Slovenskem trgu, ob 22:00 The everyday spread na Slovenskem trgu 17:00 Sv. Ana, okrepčevalnica Šenk: Anin teden, tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe, za šolski sklad OŠ 18:00 Lenart, Dom kulture: Len-art, predstava Zvezdica Zaspanka, KD za boljši svet 19:00 Cirkulane: Aninski tek 19:00 Sela: 16. praznik KS Sela, tradicionalni nogometni turnir med vasmi, ŠD Selan 19:30 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Godalni kvartet Feguš in Vasko Atanasovski 20:30 Slovenska Bistrica, grad: Večeri v kavarni pod grajsko lipo, Lučke z lučko, večer havajskih, ciganskih, orientalskih, rockovskih in sodobnih izraznih plesov 21:00 Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana: Arsana, koncert El Seniores 21:00 Ptuj: 6. TerasaFest Kluba ptujskih študentov, koncert Žan Tetičk-ovič trio 22:30 Ptuj, hotel Mitra: Arsana, okusi kubanske kuhinje in plesa Mestni kino Ptuj PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 23.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:25 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:25 Info kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika -P vl PROGRAMSKA SHEMA PeTV 18:35 Info kanali 18:50 Nikaragva priložnosti-con. 19:30 Zer------' Dežela velikih pon. -16. oddaja-pi 16:20 Info kanal H 17:00 Soort(no) -16. oddaiaJH 17:30 Motoscena - 20. oddaja -pon. 17:55 Info kanalH 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbeni predah 19:00 Info kanal H pon. 19:30 Zemlja in mi -19. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. i 120:20 Snort(no)-16. odda a-pon. 20. uldaja: pon. I:ZD SDOI ):50jOt 21:15 Cista umetnost - 21. oddaja - pon. 21:35 Film Campus - Svoboden kot kokoš -21:45 Film Campus - Bojim se - pon. 21:50 Film Campus - Raj - pon. 21:55 Glasbeni predah 22:00 Ptujska Kronika - pon. 22:20 Info kanal _____Zemlja in mi-19. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 lokacija Slovenija - pon. 20:55 Cista umetnost - 21. oddaja - pon. 21:15 Glasbena 8 (slovenska lestvica) - pon. 21:45 Motoscena - 20. oddaja - pon. 22:10 Resi TV Gorišnica 23:05 Info kanal Četrtek 25.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. lestviga)-I.Gddaja pon. ]2=55 [njokpnal 16:00 Ptujska kronika 16:20 Info kanal laja - pon. Sreda 24.7. 9:00" 9:20 9:45 10:0! InevnikTV Maribor -pon [uhinjica - pon. nfo kanal Ptujska kronika - pon. Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:25 Info kanal 14:35 Gostilna »Pr Franceti - 38. oddaja - pon. 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 1 oddala -19:50 Glasbeni ■ 20:00 Ptujska k....... r_... 20:20 Glasbena 8 (tuja lestvica)-2. oddaja 20:50 Cista umetnost 21. oddaja -pon. 21:10 Moto scena - 21. oddaja - pon. 21:35 Povabilo na barko-pogovor s Filipom Flisarjem - pon 21:45 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika -pon. 22:20 Zemlja in mi-19. oddaja-22:50 Info kanal pon. 16:20 pokanalH 17:00 Cista umetnosti 17:20 Info kanal 18:00 Povabilo na kavo - 21.oi iddaja -pon. PTUJSKA TELEVIZIJA Mali oglasi STORITVE ik-L» ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo.arnus.si. KMETIJSTVO Četrtek, 25. julij; 19:00 Terezina krivda Petek, 26., sobota, 27., in nedelja, 28. julij: 17:00 Mali veliki Panda; 19:00 Terezina krivda; 21:00 Zvezdne steze: V temo fKRADIOPTUJ 89,8° 98,20 10473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Pfuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora._ KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ KUPIM bikce simentalce. Tel. 041 875 779._ PRODAJAMO bele piščance, domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, zjutraj do 10 ure, popoldan od 16. ure. KUPIM jalovo kravo ali telico. Tel. 041 263 537._ PRODAM bukova drva z razrezom na 25 in 33 cm ter pelete s certifikatom o gorljivosti, možnost dostave. Tel. 041 723 957._ PRODAM svinjske polovice iz lastne reje, po naročilu. Tel. 041 212 408. PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana in v hlodih), ter možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814. PRODAM tri tedne starega bikca, si- mentalca. Tel. 030 627 542._ NA LEPI lokaciji prodam gradbeno parcelo v izmeri 5,14 ara. Tel. 041 445 990._ PRODAM koruzo in ječmen. Tel. 040 571 404. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam ulični trgovski lokal na Trstenjakovi ulici 5 a, v izmeri 37 m2. Informacije na telefon 040 741 406._ PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195._ PRODAM enosobno stanovanje v Bistrici ob Dravi ali menjam za manjšo hišo ali vikend. Tel. 031 669 145. PRODAM gradbeno parcelo pri Svetem Tomažu. Tel. 041267 530. PRODAM stanovanje v velikosti 56 m2 v centru Juršincev. Tel. 041 267 530._ PRODAM vikend in 30 arov zemlje v okolici Tibolcev. Tel. 070 851 759. OSMRTNICA V 80. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra, teta, botra in svakinja Ljudmila Goričan roj. Raj h S POBREŽJA 124 Od nje se bomo poslovili v sredo, 24. julija, ob 16. uri na videmskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Molitev za pokojnico bo danes, v torek, ob 20. uri v mrliški vežici na videmskem pokopališču. Žalujoči: hčerka Marija in sin Vitko z družinama ter drugi sorodniki AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679 -NOVA VOZILA FORD - POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD - KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA - ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE LETNIK CENAe OPR. AUDI A31.9101,3 VRATA 2001 AUDI 07 Hin 3.0 V6 TDI TIPTRONIC.ODUČEN 2005 RAT BRAVQ1.41 SV T-JET EMOHOM VRAT.OOUČEN 2000 FORD FOCUS S0KY 1.61fiV,5 VRAT.SL0 2011 FORD FIESIA COMFOHT UVRAT.SLO 2000 FORD FIESIA 125i TREND, 5 VRAT^IO 2D00 FOFID FUSION COMFORT 1.6,5 VRAT 2000 FORD FOCUS KARAVAN I.S, Z KOMPLETA GUM HA PL 2001 OPEL MERIVA 1.6i,5 VRAT^LO 2004 OPELOOMBO 1.ti16VT0UR 2004 PEUGEOT 1001.1 P0PAKT.5VRAT 2002 HVUNDAI ¡30vnt,V GAHANCUI, SIO.ODUČEN 2012 PEUGEOT RCZCOUPE 1.6.SL0.0DUČEN 2010 VOLKSWAGEN GOLF F>4i THEHDIFNE.S VFIAT.SLO 2004 SEAT ALTEAXL 1.9 TDI,SVRAT.SU) 2001 3JS0.00 AVTJOJHIAWPAKETW KOV. SREBRNA Z1.7DO.OD POTSBtV.KNJjmi,USNJE. KOV. ČRNA OJIIOJID k 5B.t57kMVT.KUMA.1.L1SLDV K0V.3A1D RJAVA 10110,00 TEMPaAVT.KUFNA^U.U,F.FAST,SK KOV. ČRNA 0.7)0,00 KLIMAJUiJ.I.LAST.SERVKN KOV. MODRA 7490,00 le 44.B77km,1.LAST^VTJIUMA... KOV. ZELENA MIOJID AVTJttJIW,a.PAKET^BS.. K0V.T.SIVA MIOJIO 1lAST.rSERVJ(MJ.^VT.KLIMArABS KOV.SRERRNA 4190,00 I» 69.70N k^VFEČNA KUUKA.F.IA K0V.SVEIU) MODRA 2.990,00 K1IMAJIBS,ESP,ELP0M.S1EKEL BELA 1390,00 ELPOMSnKEUCENTR.ZAK.,LEP KOV. ZLATA 12.710,00 Ii IOZSIkn,1iASF,inlko opran K0V.SNA lUKIJIO la 37.417km,1.U2 KQMPLGUM.. K0V.ČRNA SFSOJIO 11ASF.SERV.KNJ.SAIRBAVF.KUM KOV. SREBRNA 9.490,00 IJASTAnitoifiin» KOV.SREBRNA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr £tiymfea budilka 89,8 98,2 104,3Miz ¡^očlužajte nad tudi na ipletu: www. radio-ptuj.ii RADIOPTUJ 89,8-98,e-ICH3 S P Televizija Skupnih Internih Programov Napovednik, tudi na www.siptv.si 00:00 Video strani 08:00 Dobrodelni koncert za SONČEK 2.del 09:35 Polka In Majolka 10:35 Utrip iz Ormoža 11:35 Ljudski pevci se predstavijo 13:00 Vldeo strani 18:00 Destmik- Iz domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Igra OŠ Destmik - Ko me zmanjka 20:30 Žetev na Destmiku 21:00 Gostilna pri Francetu 22:00 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Mesečna Kronika Iz občine Hajdlna 09:20 Dan vrtca Hajdina 10:00 Starše - Otroška predstava »Mala čarovnica« 11:30 Vldeo strani 18:00 Dan Gasilcev GZ Starše 20:00 Hajdina - Pesem v poletju 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Domava - 2. Krompirfest 10:30 Ljudski pevci s* 12:00 Video strani 18:00 Domava - Iz domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 Domava - Od paše do sira, Dan gasilcev 21:00 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani Uredništvo: tel.:02 754 00 30 Marketing tel.: 02 749 34 27 www.siptv.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Šia/mfo TEDNIK Grajena • Trinajsti praznik četrtne skupnosti Športni vikend prvič s kuhanjem golaža V ČS Grajena so se v soboto nadaljevale praznične prireditve v sklopu 13. praznika ČS Grajena. Pripravili in izvedli so bogat športni vikend z dogajanjem v Športnem parku Grajena, ki so ga svečano odprli ob 10. krajevnem prazniku leta 2010. Kolesarjenja po četrti, začeli so ga zjutraj od 8. uri, se je letos udeležilo 42 kolesarskih navdušencev, ki so prevozili 30 km po četrti, od zaselka do zaselka. Popoldne pa so v Športnem parku Grajena najprej kotličke za kuhanje golaža postavile ekipe priložnostnih kuharjev golaža, skupaj jih je bilo šest. Po dve ekipi so sestavili krajani Krčevine pri Vurbergu in Mestnega Vrha, po eno pa krajani Grajene in Grajenščaka. Za sestavine za kuhanje sta poskrbela ČS Grajena in ŠD Grajena, za tekoče zadeve pa Andrej Rebernišek oz. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Kot je povedal predsednik sveta ČS Grajena Peter Vajnberger, so se odločili, da bodo letos udeležencem športnega vikenda postregli doma pripravljeno hrano. Idejo o kuhanju golaža, tudi kot neko vrsto tekmovanja, saj so na koncu najboljše ku- Prvič letos so kuhali golaž, vseh šest ekip je vzelo kuhanje zelo resno, če že ne tekmovalno. Tekmovanje v malem nogometu je že stalnica prazničnega športnega vikenda. harje nagradili s pokalom, so krajani vzeli zelo resno. Ekipo ocenjevalcev je vodil Boštjan Breg. Prvi zmagovalni golaž je skuhala ekipa Krče-vine pri Vurbergu ena. V soboto so že po tradiciji tekmovali tudi v malem nogometu, pomerile so se ekipe Mestnega Vrha, Grajene, Grajenščaka in Krčevine pri Vurbergu. Tudi letos so med udeleženci športnega vikenda iskali najposkočnejšega Grajenčana in Grajenčanko, pomerili pa so se tudi v vlečenju vrvi in teku v vrečah. Najboljše bodo razglasili na sobotni osrednji slovesnosti ob 13. krajevnem prazniku, na kateri bodo podelili tudi priznanja zaslužnim krajanom. Letošnje priznanje ČS Grajena za izstopajoče dosežke in prispevek pri razvoju kraja bo prejel Albin Kramber-ger, dolgoletni predsednik DU Grajena in vodja ljudskih pevcev, ki vsako leto pripravi tudi odmevno srečanje ljudskih pevcev in godcev, priznanje zaslužni Grajenčan pa bo letos prejela režiserka Tatjana Vaupotič Zemljič za njena prizadevanja na kulturnem področju. Pod njenim vodstvom je KD Grajena v zadnjih letih pripravilo več izjemnih gledaliških predstav na prostem. MG Dvorjane • Tekmovanje gasilsko-reševalnih čolnov Gasilci na Dravi preizkusili svoje znanje V soboto je na reki Dravi v Dvorjanah potekalo že tradicionalno 29. mednarodno tekmovanje gasilsko-reševalnih čolnov, ki ga vsako leto prirejajo gasilci PGD Dvorjane. Tekmovanju je sledila zabavna prireditev Praznik mornarice. Kot nam je povedal Ma-ksimiljan Bezjak, poveljnik PGD Dvorjane in vodja tekmovanja, se tekmovanje, ki je atraktivno tudi za obiskovalce, skozi leta ni bistveno spreminjalo, osnova ostaja spretnostna vožnja, met reševalnega obroča na utopljenca, navezava zanke, vzvratna vožnja in izplutje ter vožnja okrog boje in pobiranje predmeta. Zmagovalec je tisti, ki to opravi najhitreje in brez napak. Na tekmovanje se je prijavilo 38 ekip, vsaka od njih je štela tri člane, in sicer voznika, reševalca in vodja čolna. Sodelovala so društva iz gasilske zveze Maribor, pa tudi gostje iz Ljubljane, Hrvaške in Avstrije. Tekmovanje se je končalo z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. Prvo mesto so v kategorijah K18 in K25 osvojili člani PGD Dvorjane 1 in 2, med ženskami je slavila ekipa PGD Miklavž 3, v kategoriji K4 pa gasilci iz Bizovika. Cilj tekmovanja je med drugim tudi izobraževanje gasilcev, nemalokrat se namreč zgodi, da morajo gasilci ukrepati v podobnih pogojih, kot so jih imeli na tekmova- nju. Še ne prav dolgo nazaj so svoje znanje izkoristili, ko je novembra lani Drava zaradi močnega deževja prestopila svoje bregove. Patricija Kovačec Osebna kronika Rojstva: Suzana Kukovec, Sv. Tomaž 30 a, Sveti Tomaž - deklica Julija; Florie Kara-meta, Vinarski trg 7, Ptuj -deček Senat; Silvija Tement, Zg. Hajdina 57, Hajdina -deklica Julija; Mihaela Pu-stoslemšek, Eberlova ul. 40, Fram - deklica; Nina Kojc, Prekmurska ul. 40, Maribor - deklica Nuša; Maja Voglar, Osojnikova cesta 21, Ptuj -deklica Hana; Anita Munda, Hajdoše 28 a, Hajdina - deček Jan; Janja Mišič, Kotni-kova ul. 1, Hoče - deklica; Simona Slameršek, Zg. Hajdina 137, Hajdina - deklica; Milenka Srdinšek, Cirkulane 67 a, Cirkulane - deklica Lana; Tamara Onič, Glado-mes 44 a, Zg. Ložnica - deček Lian. Umrli so: Katarina Perger, roj. Hostnik, Rimska ploščad 22, Ptuj, roj. 1938 - umrla 8. julija 2013; Terezija Zajšek, roj. Serdinšek, Apače 184, roj. 1950 - umrla 12. julija 2013; Srečko Krajnc, Jiršov-ci 31 a, roj. 1962 - umrl 9. julija 2013; Ana Plenjšek, roj. Emeršič, Muretinci 44, roj. 1928 - umrla 9. julija 2013; Ana Selinšek, roj. Ver-tič, Sagadinova ul. 3, Ptuj -umrla 9. julija 2013; Franc Jožef Lesar, Ptujska Gora 112, roj. 1935 - umrl 10. julija 2013; Marija Bračič, roj. Prosič, Tržec 50/a, roj. 1931 - umrla 11. julija 2013; Marija Fijačko, roj. Klajderič, Brezovec 69, roj. 1927 -umrla 12. julija 2013; Marjeta Kukec, roj. Kolarič, Mala vas 17, roj. 1924 - umrla 13. julija 2013; Franc Zupa-nič, Hreničeva ul. 4, Ptuj, roj. 1949 -umrl 15. julija 2013; Neža Plohl, roj. Verlak, Stojn-ci 115, roj. 1929 - umrla 16. julija 2013; Štefanija Pušnik, Panonska ul.3, Ptuj, roj. 1920 - umrla 11. julija 2013; Marija Martinčič, roj. Repič, Podvinci 125, Ptuj, roj. 1934 - umrla 15. julija 2013; Štefanija Zupanc, roj. Motaln, Gregorčičev drevored 7, Ptuj, rojena 1943 - umrla 13. julija 2013; Štefka Lovrenko, Spuhlja 109 a, Ptuj, roj. 1938 - umrla 12. julija 2013; Marija Rojko, roj. Galun, Mezgovci ob Pesnici 46/a, Dornava, roj. 1937 -umrla 7. julija 2013. Poroka - Ptuj: Jožef Milo-šič in Liljana Krajnc, Videm pri Ptuju 24. Napoved vremena za Slovenijo Foto: MG Foto: MG Foto: PK Tekmovanje je za gasilce tudi dobra vaja. Danes bo pretežno jasno. Popoldne lahko na območju Julijskih Alp nastane kakšna kratkotrajna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 28 do 33 stopinj C. V sredo in četrtek bo večinoma sončno, v popoldanskem času bo nastalo nekaj vročinskih neviht.