Tedenske novlee. Cesarska dvojlca je obbaiala Bož:_ na gradu Kajhenau pri Dunaju, kjer je ostaja v nedeljo in na božični praznik. Na Štelanovo sta se cesar in cesanoa z otroci vredt vrnila na Dunaj. V Rajbe_au-ju ,>e> bilo za vsakega cesarjevcga otroka prippravljeno posebno božično drevesce. Kako žlvi In dela cesar Karel I. Cesar Karel vstane vsak dan zgodaj v jutro. V Senbrunu se udeleži sv. maše, nato pa zajutrkuje. Cesarska dvojica se nato v samodrču odpelje v cesarski grad. Letam sprejema cesar muagokrat že ob 7. uri zjutraj razne dostojanstvenike, ki mu poroftajo o tekočih zadevah. Avdijence trajajo mnogokrat od ranega jutra do poznega večera. Tudi cesarica prebije večji del dueva na dvoru in se udeleži obeda ob oesarjevi strani. Po obedu se podasta cesar in cesarica malo 6'isa na sprehod v del vrta, ki je za 'drugo občinstvo zaprt. Nato dela cesar navadno do ii ure zvečer. Ako se cesarska dvojica nahaja do /110. ure v cesarskem gradu, večerjata tam. Ako pa se /cpeljeta poprej v Senbrun, pa jima *am pripravro ^&'-TjO Obleka cesarlce Cite aa kronanje v BudSmpešii je že skoraj končana. Obleka je iz težke bele svile z zlatom pretkane, po vzoru ogrske gala-oNeke Obleka stane 100.000 K, Zunanja suknja >e dolga 4 metre. Obleko za kronanje so cesarici Citi naroCile in podarile ogrske plemenitaške -ospe. Bu .iimpešfanski -krojač za ženske obleke jo \ soboto, dne 23. t. m., prinesel obleko na Dunaj, da j,e cesarica Cita poskusi. Pri nleteninah in vezeninah. za cesaričino obleko je delalo 11 dni 50 gospej in ve6 šivilj ter 4 odlični krojaški mojstri. f Šolska sestra Benedikta Zupančlč. V Imotskem v Dalmaoiji je dne 21. decembra umrla č. sestra Benedikta, roiena Roza Zupa,nči6 iz III. reda sv Fran^išk^ Asiškega. Rojena jo bila dne 12. oktobra 1S'!1 v Ljubljani. Pogreb so jo vršil dne 23. decembra. N. p. v m.! PrijatelJ Slovencev unirl. V Badnu pri Dunaju je v četrtek, dlne 21. decembra, urarl bivši srednještajerski deželni in državni poslanec Matija Kaltenegger. star 73 let. Kalteneigg^r je bil samouk in je obiskoval samo tri razrejde iiudskie šole, a se je vendar -tako olikal, da je bil več desetletij eden nujboljših polijtičnih voditeljev k;aloli'školmislet5ih. šitlajelrskiii nemških kmetov. V državni zbor je bil izvoljen že dne 2. junija 1891, pri naslednji volitvi meseca marca 1801 ;p b:l zopet izvoljen z večino 215 glasov. Niegova nainnjSa nasprotnika sta bila Karl Morre in baron Rokitansky. V državnem zboru je kot odločen katolik in pristaš konzer\rativne stranke se potegoval z veliko vnemo za versko šolo. Meseoa julija 1895 je v državnem zboru v proračunsld razpravi odobraval ustanovUev slovenske: gimnazije v Celju. Badi tega so ga njegovi nemžkonacionalni neprijatelji pozneje hudo napadali. KaJtenegger je bil lastnik mlina in posestva v Gornji Andrici y>ri Gradcu. Prijatelju Slovencev svotila večua luč! Novi vpokllcl čmovojniških zavezancev. CrnovojniSki zavezanci, rojcni v letih 1870—1872, ki so bili pri prebiranjih spoznaiu za sposobne za vojaš- koslužl>o in ki uiso bili na ctoločeni ali na( nedoločeni čas oproščeni od vojaške služb©, morajo dne 10. januarja 1917 nastopiti vojaško službo. Crnovojiniški zavezanci imenovanih letnikov, ki bodo pri naknadnih prebiranjih po 10. januarju 1917 spoznani sposobnim za vojaško službo, morajo v 48 urah po prcbiranju nastopiti vojaško službo. Vsak vpoklicani črnovojniški za.vezanec naj prinese seboj par dobi-ii. čevljev, potrebno volneno penlo, ,kot iiekaj nO|gavic, robcev, srajc, spodnjih hlač itd., nadalje žlico, \ia. ce in nož. kovinasto posodo za jedila In dve krta^:. Oprostitev mlekarjev. Iz zauesljhega vira smo izvedeli, da je voja,ška oblast v sporazunni s polilu ¦ no o'blast.o uprostila v z;Ue-i.u , vec črnovojnikov, ki so so (,;ve_ai., L._ . .idaii mleko svojib krav voiaatvu ali javnini pre>s.a-uovainim uradom. Tako je bil te dni oprošfen črnovojnižke službe i/osestni,k, ki ima pct krav iu se jc zavezal, da bo pošiljal oblasti vsak dan najmanj 10 litrov mleka. Prošnja se uapravi potom c. kr. okrn.|iioga glavarstva na c. in kr. vo]aško poveljstvo \ Gradcu Odlikovaul Slovencl pri brigadnem topniškem poveljstvu na severnem bojišfiu: Zelezni zaslužni križec s krono na traku hrabrostno svetinje jc dobil četovodja Karel Jenčič, trgovec v Loki pri Zidanem Mostu. Zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: Andrei Mikuž, Crni vrli, Idrija; Valenfin Goldnik, Sv. Mihael nad, Mozirjem; Florjadi Novak, Kalobje; Ivan Ribič, Ma,ribor: Jakob Pernek, Ptuj; Franc Keber, Medana. Slovenski vjetnikl v Italiii. Dobili srao slede(•o dopisnico iz italijanskega vjetništva: VošCilo za Novo lefro 1917 pošiljaimo iz italijajiskiega vjetništva vsem domačim, znancem in vsem bralcem tega lista. Cepin Martin, četovodja, doma iz Zagorja, Hudovernik Albin, Kosi Ivan, Novak Ivan, Lasbaher Ant , Jožef Kumer, Ošlak Franc, Puher Anton, JuTij Veselič, Speglifi Simon, Ronja Rudolf, SSško Rudoli, P'rano Lulcmaai, Franc Ozmec, Higler Alojz, Klajnžek Ivan, vsi od 87. pešpdka. Kdo kaj ve? Klančnik Janez, doma iz Smartna ob Paki, se pogreša od 20. avg-usta t. 1. Imenovanl je služil pri dragpnsktem polku štev. 5, 4. eskajdron, vojna pošta štev. 213, na. gališki Ironfi. Ako kdo kaj ve o njem, se prosi, da naznani to Francu Klančnik, tajniku v Šmartnem na Paki, pošta Re6ička vas na Paki, Savinjska dolina. Mrtvi se oglašajo. Jožef Klemenčič iz Saveo pri Sv. Tomažu se je po 19 mesecih oglasil iz ruskega vjetništva v guberniji Perm. — Naslednje poročilo bo menda marsikateremu obudilo upanje, cla še bo videl svojega dragega, katercga je imel morobit že za rajnega: Anton Robar, posestniški sin v I-evcu, občina Zabljek pri Laporju, je slu-žil pri 2fi. domobranskem pešpolku, 3. stotniji. Vpoklican je bil o mobilizaciji leta 1914. Zadnje pismo ]e pisal svojim sorodnikom iz Dota v Galicijo, od takrat pa ni bilo mogo6e ničesar ve5 izvedeti o njem, ne od Rde5ega križa, pa* tudi ne od drugih, za to postavljeiiiih uradov. Njegovi sorodniki so ga že imeli za poko]nega. Dne 16. t. m. pa je prišlo pismo na očeta, v katerem piše, da je še zdrav in da se nahaja v raskem vjetništvu v guberniji Kijev. Desetletnlca v naši tlskariil. Dne 1. januarja 1917 pretefie deset let, odkar ima naSa tiskarna prvi ftrkostavni stroj, s katerim s© stavi ..Slo^ienski Gospod'ar" in ,,Straža." Nekdaj so se morali listi staviti z navadnimi črkami, ,,na roko", kar je zahtevaJo mnogo več časa in \ie6 stavcev. Stroj pa črke kar v celih vrstali sproti vliva in je s tem delo mnogo prej končano, S strojem postavi en stavec toliko. kakor trije driijji stavci na roko. Od časa, ko si je tiskarna nabavila črkostavni stroj, se je število ,,Gospodarjevih" naročnikov izvanredno povzdignilo. Koncem leta, 1906 je štel ,,Slovenski Gospodar" okoli 7000 naročnikov. Danes pa je Stevilo naših narofinikov že prekoračilo število 30.000. Pri omenjenem stroju je vseh deset let zaposlen stavec gosp. Karel Stržina. Slepec-organlst. V Ernovžu pri Spielfeldu imajo organista Jožefa HoLd, ki je že od nekdaj popolnoma slep. Holzl se je v nekem zavodu za slepco naučil igrati na orgle. Župljani so ž njim zelo zadovoljni. Letos je slepec-organist prav pridno nabjiral za Rde6 križ in vojne namene. Po opravljeni službi na koru je šel navadno na cerkveni trg in v. razno gostilne in je tako nabral v kratkem času v tioibrodelne namene 1500 K. Za otroško varstvo in mladinsko oskrbo. Osarski namestnik grof Clary nam piše: Po zaključ_u posvetovanj med vpoštevnimi mesti radi ustanovitve štajerskega deželnega mesta c. kr. avstrijskega vojaškega vdovsitega in sirotinskega sklada ter za otroško varstvo in mladinsko oskrbo z zaptopniki dunajske centrale vojašk&ga \idk>'vske(ga in siroti(nskega sklada je sedaj štajersko deželno mesto ])ričelo delovati; postavljen je delavski odsek, ki priftne ob enem j>o_lovati in v katerega bo v najkrajšem 6asu izvoljenih še neklaj članov. Predsednik deželnemu mestu je ustavoma vsakočaisni c. kr. namestnik na Stajerskem,. njegovi zastopniki so vsakočasni deželni glavar, c. in kr. korni fvojaški) zapoved,nlk in c. kr. predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu. Deželnn mesto. ki si je stavilo za glavno nalQ;_o, u- rav^nati na Štijerskern skrbstvo za vdove in sirote po vojakih, istočasno so pa tudi v svoiem poslovalnem | odroftju baviti z vpra&anji, zadevuu^imi oti"oško vai"stvo in mladiiisko oskrbo, se zana^a, na us! ešiio i odpiranje od strairi vseh trogov prebivalstva m na čislar.o sodelovanje organizirane in iifiorgiainizirano zasebne tiobrotnosti. Deželno mestn posluje za/uisno v prnstorili kuratorija Majerskoga vrjjaega zaklada, Gra.fi_c. Sporgasse _J. teLeioiiu siev. 3401, i» uradu o pml|,o'i(ine od 9. do 12., popoildne od 3. d(i 5. ure, v . rvi ^olovici meseea. januarja se preseii dežel^o mesto v Bcrgergasse St. 2, )>ritl.fije. Varujte svoje domove. V zadnjih časih se vedno pogosteje dogajajo Jatvine in vlomi. Bodite n^ozorni! H'ša riaj bo posebno ponoč vedno dobrt) zapil.i z >n-:^?.im za| aliom tn za v_ak slučaj ime.te še tudi kaj orožja pri rokali. S sosedi se dogovonte, da pride;.e im <Haiio 7A\p.mev.ge> takoj dmg cSrugeruu na pomcč. Deoar-1'! ne ime.to ])reve6 doma. Sa] je j;osojilnioa za slirHTiffiva : o 'cara, t wvT-T;if bolj varna kci. doniača :'.;::(!.;;; i,k-r-i:.i]a. Slovenska trobojnica v Trstu. Ko se je nedav-r no mudil cesar Karel v Trstu, ga je z Naroanega doma po-dravljala slovenska (belo modro rdeča) trobojoica. Ob vsej cesti, kjer se je vozil, so ga cakali slovenski okohčani m ga viharno pozdravIjah z »Živijo« in >Slava«-klici. Go&podarske noTioe, Zaradi deželne doklade na vlno '](•¦ bilo včeraj dne 21. t. m. pri dezelpcm |_fl;., Vjii «ruiu Aueinsn posvetovanje, katerega so se udeležili odposlanci vseli večjih deželnozborskih strank. Poslanec Oriiik se ,je opravičil, ker se naha.ia na počitr-ioah na Seraeringu. Zadeva še ni-gotovn in ,s:; Ixi \ršiio še eno posvetovaiije. Občine m (k.i ,ji, ki &e niso odposlali ugovora k centralnim uradom na Dunaj, aaj to nemudoma storijo. Oviran pr^snei _ živilL Iz ; lu-sksga okraja se ii'',m |>oro("'a, da žauluri strugo i azfo, da ne bi kdo jjO železnici, z vozom, nabrhlnikom, ali v kaki drugi posodi soravii kaj ž'vi' Sz oVraja v drug okraj. Ce z"ioti.jo koga, n. j-r. vOJika, ki je .bil ra (O'ustu, in vnsi seboj kak kovčeg ali naiirbtnik, ga skrbno j^reišce^o. Ce okn pcjstave s. oz;;a, da ima j otnik. ,,preve?" živil seboj, se mu ist-t 'dvz^Tie o. Na postajah •n druffod v okraju za.' .'¦ f; a ž-Ala se [ošl.eo v Šterntnl v famošn.o tn' •¦•^,->. Po ^-aSera mnei^u tako zapienjenjo zasebne lasti in •ovirarf«. ofiebra proi;t .^t no odgovarja postavnim doln; ilom. Prorrmt, posebno osobni, med okraji je vendar prost. Komur se je na ta način zgnrlila kri\i( a, nrvi se i"Yo". \ ritoži na cftsarsko namestuijo. Pjir-sk; rVrai ,|e bfll" 7aprt prnli t;;im k >kor O-ts^". Si-T1 'ri-/a med okra.ii je tako še v dovoljeriih-me.;f«.h oini-iceena. Cemu še nilinske kaj*te? Sedaj, ko so vojaške komisije rekviriranje žita že večinomia konCate, je izdajanje mlinskih kart popolnoma nepotrebno. Komisije so itak vsakemu posaraeznerau posestniku natanko odnifipile, koliko mu ostane zrnja do nove žetve in koliko ga mora oddati, Mlinske karte so zdaj nepotrebne, ker noben posestnik ne more dati vefi zrnja v mlin, kot ga ima. In vsak bo moral sam skrbeti, da bo s svojimi zalogami izhajal. Z izdajo teh mlinskih kart je bila dosedaj velika težava, ker mnogi žitni nadzorniki po cele tedne niso vrnili občinain vposlanih mlinskih kart. Nadalje je tudi dolodilo, da se ne sme voztti na mlin izven okraja, zdaj popolnoma nepotrebno, Kakor izvemo, se je poslanec dr. Korošec v tej zadevi v imenu Slovenske Kmečke Zveze obrnil do cesarskega namestnika grofa Claryja. Jabolka za Gradec. V mariborskem okraju se rekvirirajo jabolka od [-reiiranievaiiiiega uratia pri c. kr. okrajnem glavarstvu za nakupovalni _i ad pri c. kr. namestniStvu v Gradt u. Habolka se rlačn.eo po 50 do 70 v 1 kg in se morajo za to ceno spraviti na postajo, kar je za oddaljene gorate kraje jako otežkočeno. Graško prebivalstvo opoz.-^rjamo na txi, da je sedaj pri namestniji veliko jabolk na razpoki$f Na Novega leta dan se sme uživati meso. Cosarska namestnija je dolofiila, (ja se na Novega leta dan sme uživati meso, dasiravno pade ta praznik aa nrezraesni dan. Najvišje cene za klavne svinje. Štajersko cesarsko namestništvo razgiaša: Ker se dogajajo slučaji, ko se svinjski kupci pri nakupovanju klavnih svinj ne ravnajo po uradno doiočenih najvišjib cenah za klavne svinje, se vnovič opozarja na sle deče najvišje cene, različne za svinje na svinjskih sejmih in različne za prodane svinje v hlevu. Za svinje na svinjskth sejmih veljajo sledeče najvišje cene: Za svinje, kojih živa teža znaša 60—90 kilogramov in ki so namenjene, da se jih odebeli, kilogram živ* teže po 6 K 12 v, za debele klavne sviije ne glede na težo, kilograro žive teže po 6 K 94 v in za reesne svinje, težke več kakor 40 kilogramov, kilogram žive teže po 4 K 80 v. Pri prodaji na hlevih pa veljajo sledeče najvišje cene: za svinje, kojih živa teža znaša 60—90 kiiogramov in ki so namenjene, da se jih odebeli, kilogram žive teže po 6 K, za debele klavne svi n\e ne glede na težo kilogram žive teže 6 K 80 v in _a mesne svinje, težke več kakor 40 kilogramov; knogram žive teže po 4 K 70 V. NaJvišJe eene za kavo. Stajersko cesarsko nanaestništvo razglaša, da je trgovoem strot^o prepovedafto prodajati prežgano kavo za višjo, kakor uradno določeno ceno. Cena 8 K za 1 kg prežgane kave se ne 6me v nobenem slufiaju prekoračiti. Nadalje je trgovoem strogo naročeno, da morajo kavo vsakomur prodajati, .ki se izkaže z veljavnimi kavinimi karta.mi. Pripomni se, da je veljavnost kavinih kart, ki so bile prvotno veljavne od 2'i. decerabra 1916, podaljšftno do 20. januarja 1917. Južlne so prepovedali. Koroška deželna vlada j« prepovedala dajati poslom in dninariem običajni južini aii maloi. Dajati se jim sme samo enkrat na dan južino. Tudi se ne srrte kruha komu v poljubni množini predložiti. Na mesec se sme uporabiti na Koroškem za težke delavce 11 kg žita ali 9 kg moice. Tobak pomešan z brezovim listjem. Tpbačna uprava bo prodiajala začenši z novim letom tobak za pipe in tobak za cigarete slabejše kakovosti, kateremu bo pridjana ena petina brezovega listja. Tobačna uprava upa na ta način odpraviti pomainikanje tobaka slabejše kakovosti. Cene za dalmatinska vina. V Dalmaciii se pla6uje za wna pri vinogradnikib K 3.25 do 3 K,50 1 liter Rrezplačnl cepičl. Iz svojega Vrta V Begunjari na Gorenjslcem oddajam, dokler je kaj zaloge, brezplačne cepiče od sledečili vrst: Hruške: Dillyjeva maelenka (ne Dielova!), izvrstna debela bruška, po dblijci podobna Dielovki, zelo rodovitna, lepe rasti; ne potrebuje posetono zavtejtne lege, zojri začet_om oktobra in traja do sredi istega meseca. Krasna fržna h_-uškat ki se dobro plačuje. — Lectierovka, _on, v drugi polovici novembra do jdecembra. — Njva Fulvija, zori v drugi polovici novembra do d(ecembra. Je ne morem dovolj priporočati, — Josipina meohelnska. Te štiri vrste uspevajo na visokem deblu skoraj bolje kakor na pritličnem. Kdor jib. hoče imcti pa pritlične, naj jih cepi rajši na divjaik kakor na kiitina. — Društvenka, je za pritlično drevje cepiti na kuti.no. Letos je 161etno visokodebelno drevo prvifi dobro obrodilo. Sad je bil srednje debel, pa izvrsten — Jabolka: Jonathao, krasna ameriška vrsta, žal, da imain od nje prav malo cepičev. G. Janc. obCinsM tajnik v Radovljici, je tudi pred 4 leti posadil nekaj visokodebelnib dreves. Morebiti bi on lahko oddal kaj cepičev. — Onfario (ameriška vrsta), zori od konca februarja do maja. — Londonski peping, zori od konca lebruarja do maja, včasih se dobro drži oelo do junija. — J,aq.uin (izgovori: žaksn), najbolj pozno izmed vseli jabolk. UžJtno je še le maja in trpi do poznega : oletja. lzvrstuo je tudi zu kiibo. Pred 16 leti posajeno visokodebelno dr©vo je unelo l&tos 102 kg sadia. — Kdor želi cepI6e, naj se obr- \ ne na naslov: Gospa Emestina Oman.. učitel.iica v \ Begunjah na Gorenjskem. Lepo sadno drerj[p se dobi iz drevtesnics knapl. šole na Grmn pošta Novomesto), in si«er visoko in pritlično drevje »ia,ir ol; t rz-iin''! \r^t. Tera vi^nMm jabJanam po 1.20 K dn 1.;":C K, visokiin nniškani po 1.40 K do 1.70 K, pritličnim jablanam in hruškam po 2 K. Naročila se izvršu;e:o proti pnvzetju. Hmelj. Na hmeljskojn t:"au v '/ah:>\i <\\ ^iio v pretekli dobi nnbeue kmnuje s štiijerskim hmeT>ni in oene 110—130 K za 50 k.T so bile samo na pa :rm Avstri;ske pivnv^.rne bo('o bi.;e dobilo: _G0—350 w.'A. stotov mmunskega jeemena, katcrega so našp četo _apl8frule v zasedeni Rmreuniji. Hmeljski preku i držijo svoje Timel'^k.^ /' 'ge, ker raCuriajo, da bn-f') hmeljske cenc za^c--i -¦¦' ^Sat;. k?.Vor liit^o do! e vovarne dovolj rumunskeca jp6rfona. Zagrnlte mlade cenljene trte. R°di inokrotnoga vremena dosedaj skoro rii bilo mognče mlade c1pljene trte v vinogradih in trtnicah zagrebsti, (h\ h\ bile za.viarovane jred mr^zi-ni. K(k;r še te?a de^a do sedaj m opravil, na,i slor t) š.e p-ej, frednn lo zapadel sneg. Ni^ n^ hlonduje, <v>e so k tri nasiplie mttfcre prsti, glavno je, da je c-fMljOMi de\ trte znkrit s prstjo. Cene za les. Dunajska zveza avstrijskih veiikih te-^nih trfrovio je sklenila slede^e lesne cene, ki s^ '-etavne za kubičoi meter do prekli-a: Hb di (smrekov. jelov, borov le ) 50—55 K, hlodi (bukov hrastov in splob trdi les) 100—110 K. hras! v?. ali bnkove debele deske (platnice, p >dnice) 2 40 K. Otesani ali oglati žagan les (smreka, jelka. bor) 70—90 K bukov. hra^.tov 235—245 K. Na Češk.fm in Moravskem so lesne cene povpreč no za 18 do 22% višje, v Galicij) pa za 12 do 15 °/ft Za Štaiersko so dolo^ena sledeče lesne cene: M<-hki hloii neotesani 40—55 K, <xdi 55 do 100 K. mehke de^ke 90—110 K, oilati ali otnsani mehki hlodi 80 — 110 K. trde dtake 120 do 200 K. Cene ra le* narsšfajo. blaga je prav malo, pooraSevanje zla^tib po deskah. ki jih rabi vojaška uprava za izdelovanjc le^nih zavoy>v zh mnnicijo. pa skrnjno živahno. Lesne cene v Ncmčlil. Na vseh večjih nemških lesnih trgih je bilo poprajSevanje \;o deskah, ki jih rabi vojaška uprava za municijo, zelo živahno. Cene za deske manjvredne kakovosti so sedajt višje, kakor so bile §e pred tedni za deske, ki so jih rabili mizarji zu lzdelovanje pohižtva. CoMe za neotesan les .so istotako zelo poskočile. Za kub.čiu meter neotesanega melikega Iesa so plačevali po 36 mark, v lanskem lelu samo 18 mark. Za kubifini meter neotesanega inehkega lesa v hlodih, kakor jih rabijo v rudnikih, so plačevali v gozdu po 25 mark. Za deskeplatnice ali podnice iz bukoviega lesa: so pl'aičevali 100—110 mark za kubični meter, Nemšica voiaška uprava gre kmetom, ki spravljajo les iz svojih gozdov, zelo na roko. Taki kmetje so navatdno oprdjščeni od vojaške službe in tudi dobijo brezplačno ali pa proti prav malenkostni odškodnini priprego od vojaSke uprave. Les za zgradbe dobiva Angleška v prvi vrsti ua Ruskem, leta 1903 od vsega potrebnega lesa 23 odst., leta 1910 pa že 47%. Tozadevni ddstotki Unije in Škandinavije so se zni^ali od 33 na 26 in od 33 na 25%. Zato skrbi. Anglija pred vsem prostost dohoda do Arhangelska. Velikanske pokrajine so tam gori pokrite z gozjdom; samo v okrajih Arhangelsk in Vologda ga je 76 milijonov desjatin, od teh jih je 72 milijonov držflaiia last. Ker je desjatina dobrih 109 arov (pri gozdu), pokriva samo ta les prostornino naše monarhije in še 15 Kranjskih zraven Za napeta čreva ln zabasane vetrove. Na poldrug liter dobre droženke deni 30 gramov prsnega korena (inula helenum), 30 gramov janeža, 30 gramov korijandra, 30 gramov sene, 30 gramov gnajakovega lesa in 200 gramov v«likih rozin. Vse mora biti na drobno zrezano, iz rozin poberi peSke. Postavi za 14 dni na zapeček, potem odlij tekočino in jemlji predpoldne in zvečer po eno žlico na Žlici vodeAko uživaš te kaplje mesec dni, se ti bo uredila prebava in bo napetost izginila. Kri se ustavi. Stolci breskova jedrca v prah in zmežaj z beljakom; ta obliž se strdi in kri hitro ustavi. R&xne novic«c Zmrznil. Odv>etnik dr. Schiefer se ie v Kr_oliošili na saško-Geški meji zadnje dni prejšnjega tedna zašel in je blodil tako dolgo po gozdovili, ida je zmrznil. V nedeljo, dne 17. decembra, so ea nnšli mrtvega, Plaz zasul tri osebe. Vsled negrestanega deževja v zadnjem 6asu se je pri Trbižu- na Koroškeui dne 18. decembra ponofii odtrgal kos hriba in zasul »ospodarsko poslopje in hišo, v kateri so spall Ana Beuedičič in njena dva otroka V starosti 2 in 6 let. Vse tri osebe so našle smrt pre(l plazom. Mož Ane Beniedičič se nahaja na bojišču, Zasuta sta tudi bila 2 konja, 2 kravi in 1 telica. Skoda znaša več kakor 15.000 K Kljub naglermi m napornemu delu niso mogli riičesar rešiti. Vol snedel za 1600 K paplrnatih bankovcev. Kmetica Frančiška batal v Hromu na Ceškem jo !>r-odala kravo za 1600 K. Podala se je v hlev, da bi papirnati denar še enkrat dobro preštela. Koraaj je začela šteti, jo je poklicala sosedinja iz hleva, da jo vpraSa nekaj važnega. Kmetica je v naglici pustila denar na tleh in jp zapustila hlev. Ko se je zopet vrnila v hlev, je vol, ki se je bil med tem 5asom odtr,gaJ od jasli, požrl skoroldane vse papirnaite bankovce. Itallianl slavijo morilca. Na vseučilišfiu v Rimu so dine 21. decembra v navzofinosti treb držaVnih podtajnikov in mestnega načelnika obhajali smrtni dan morilca Oberdjanka. Slavnostne govore sta irnela predstojnik vseučilišča profesor Tonelli in bivži Avstrijeo. tržaški žid Burzel-Barzilai. Oba sta navduševala. zbrane, da se mora Italija tako dolgo b<>riti z Avstrijo, dokler ne bo Trst prišel v laške rnke. Oberdank je, kakor znano, leta 1852 v morilnem namenu- z nožem napadel v Trstu našega rajnega oesarja, Fej takim podlostim! Usoden dopust. Crnovojnik Mihael Mluic iz Cirh^en. župnija Fara na Kra^iskem, je služil pn 17. 1 ešpolku na tirolski Ironti ter šel na 14dnevni dopust. V Kočevje je došil s oo«nim vefiorn?.:) vlakom. Naootil se je peš domov, ker +o bile cr."isn!nfl ntijbrž že zaprte, a je med potjo (iniagal in zadet od kapi urarl Prepeljali so ga v mrtvašnico v Banjaloki. Nad 3 m debel sneg. Prijatelj nam piše dne piše dne 15 decembra iz italljanske fronte: Na na.Sih obmejnih alpsklh gorah nam ]© zapadel nad tri metre debel sneg. Začeli, smo delati v snegu sneženn predore. V par dneh bo delo gotoiro in potera bomo imeli lepe hodnike pod snegom. Nepopisna snežona burja, _i je brila cele tri dneve. je sedaj nekoliko ponehala, Božične in novoletno pozdrave pošilja^Fr. Bečan. DopiaL Mariboc Dne 17 decenibra zvefier ie vlak povozil inlanterista 47. pešpolka Janeza \Vurzingor. NesreČnež je hotel na tukajšnjem kolodvoru pretl vozečo lokomotivo preko proge. Lokomotiva pa ga jc zgrabila in (tobila pod se. Wurzinger ]e bil takoi mrtev. Marlbor. Na zvonikiih tukajšnje bazilik-p Msv fore Milosti an spet popravili slolpni uri. kiitcri snm ža več mesecev pogrešali. V Mariboru jo sploh premalo javnili ur, ki so občiustvu mnogokrat res nujno potrebne. Sv. Peter pri Mariboru. Pretekli ieiten smo šle kot nekdai Kristusovi u&enci po dve in dve, od hiše do hiše, v imenu naše ljube domovine agitirat za 5. voino posojilo. Pač so bile poti slabe, vrome mralo, in nepnjazno, toda vsi ti tonmi oblački so se raapršili in izpremenili v solnčni dan ob preveliki ljubeznjivosti, s katero so nas sprejeli naši dobri, pridni slovenski St. Peterčani. Kolika požrtvovalnost, ka.vo živa vera in nežna ljubezen nas je pozdravljala na. \sakem j)ragu! Akoravno je podpisala že občinai sama veliko svoto m so tudi posaniezniki vložili pri domači posojilnici že več tisočev, a ven|dar so še našli skoraj pri vsaki hiši toliko, da so zopet podpisali za svoje ljube otroke. Pa še celo na šolsko kuhinjo niso pozabili polep tega, dasiravno so zanjo že le; d poskrbele dobre mamice. Bog Vas ohrani in Vaše liube ua bojišču in koderkoli! Sv. Jakob v Slov. gor. Tukajšnji rojak Dominik Gornik od 47. pešpolka, 13. stotnije, se ]e vniil iz Rusi;e kot invalid in se na_aja sedaj v Eggenbergu pri Gradcu. Piše nam, da je zelo vesel, da lahko po dolgem vojnem vjotništvu zopet čita nSlovenskega Gospodarja." Pozdravlja vse Jakobčane. Sv. Jurlj v Slov. gor. Dne 16. decembra je umrl mnogoletni cerkveni ključar in bivši župan na Malni, Janez Krautič, v visoki starosti 86 let. Kako priljubljen in spoštovian je bil rajni pri ljudstvu daIe5 naokrog, je prifiala mnogoštevilna množlca zbraneiga ljudstva pri njegovem pogrelbu. Pokopan je bil y spremstvu treh 65. gospodov- dubovnikov. Rajni je imel čudovito dober vid, v svoji vHsoki starosti ni nikoli rabil očal pri čdtanju ali pisanju. Bil je tudi ižkušen domači žiyinozdraviiik fcer ga bo marsikateri žhinorejec močno pogrešal. N. v m. p.! Iloče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo v Hočali priredi s pomočjo Dekliške Zveze dne 1. januarja 1917 ob 3. uri popokJne po veCernicah in ob 7. uri zvečer v prostorih g. Vrodenik (prej Rojko) i,gro ,,'Marijin otrok sem", čigar čisti dobitok je namenjen v vojaške namene. Pridite! lloče. Kmečka hranjilnica in posojilnica t\'Ho>eah sprejema še nadaljne podpise, za V. avstrijsko vojno posojilo. Kapela pri Radgoni. Telefonist Alojz Križanič od 87. pešpolka je bil odlikovaji zaradi svolega hrabrega obnašanja pri telefonski službi s srebrno kolajno II. razreda. Bil je ranjen pri južnotirolski ofenzivi in se sedaj zdravi na Dunaju. Sv. Krlž pri Ljutomeru. Predno se poslovimo od leta 1916, se ozriino nekolliko nazaj, kaj nam je pnneslo. Da je bilo več solz, kakor radovanja, več tuge in bridkosti, kakor veselja, se ra.2^ime samoposebi; ker je bilo vojno leto. Tudi lelos \& zopet precejšnje število vojakov iz naše župnije dalo življenje za domovino in za nas. Bog jlm naj poplača niihovo požrtvovalnost in tolaži prizadete družine! Kar pa jo vse župljane navdalo z enako bolestnimi čuvstvi, kakor bi jih zapuščali najljubši prijatelji, je bilo slovo od našili posvečenili zvonov sredi meseca novrembra. Globoko so v nedeljo, dne 12. novembra, najpoprej segle v srca poslušalcev poslovilne besed.© o naših zvonovih iz ust vlfc. g. župnika Josipa Weixla. Milo nam je bilo pri srcu, ki smo isti dan na večer dolgo v noč poslušali zadnjikrat ubrano torjan6enje poslavlirtjočih se zvonov. Neverjetno se nam je zdelo, da bodn kmalu morda za vsfelej umolknili, kakor bi bili u_alieni, da nismo vs!ikd|ar dovoL osiubnili njihovega glasu. In v sredo, dne 15« novembra, se jp domača duhovšfima, učiteljstvo, šolska mladina in obilo ljudstva zadnjič zbralo okoli treh manjšili i aSih zvonov, ki so prejšnji da<n popadali iz stol a, bakor smrtnozadeti vojščaki na boiišču. Ogledovaii smo si jih ter prebira(li njthove ),oiii«nlji\e na(ise: Naimanjši iz leta 1797, težek 220 kg, nosi samo ime svojega rnojslra Salezija Feltl i« Gra/1<:"v Drugi je 335 kg težek, iz leta 1874, ima nupi..: ,,-ivO.ovi zvonite, k molitvi vabite!" Vlil ga je Denceli v Wariboru. Na tretjem, 700 bg težkera ,,oi<oluans_er>i" 7,-O'U smo brali jmena. sn^o^^^rov i l;var c: ,.Krajnn«rger Lovro, župink. Jakou IviiUv«, knez \\\ škoi. Ivan Farkaš, predsednik cerlcverega odbor). Derc^l r i sini v Mariboru v letu ii"' ' Polpm. ko so ?:i!i ti 3 zvonovi fotografirani, _o ^.ii deklela kar -lajobilrieiše okinčala s cvetlicami jn \er'fi, kakor tudi voz, katerega so jih nal.;"'-.. T: _«. u;uv ;e bo(i ivo s?<minjalo, da zda.; gredo za naSimi :n'-idfin'M in m' tudi, ti bronasti reknir . z:i •¦-m." V stolpu nam jo ostal lo š'o.vel;l:i zv^-.V'-: nr-^tHreiši in za službo božjo naj| ntrei!ne:ši Ko se 1e t-Jedn ift ta oglasil iz svoje srunr.tn svo.iir« b::: em Hoi na vozu v slovo in se .ie z:it'el voz z n'vr' orn;knH v smeri proti kolodvoru. se j© marsik*atern oko ^orosi'o v solzah, želefi jim uspebov v njihovi r-i-i službi aJi pa skorajšnje zooetne vniitve. fjjutomer. Kolajnn za ^0 ¦¦ > ?¦¦•:¦ ;. >-'--ž'i*T'r_nio so doTVli \inogradni dpbroi admbntskfiga zavnda in sicpr- Vopriner Antrn. Ž/'ezna \rata ?l. Ncža, r/*fleziia vrati- št. Jt, Katarjr.i Pr-rzna vrata, št. 14, Janez Novak, N-uiakn 3S. Petcr in Tvnra Rtra>. ZMgov ^ ; vanrejd" • sbi^"j dolgepu in zvest «a -' enem gospodiann. Imjišču je bii rdl.kova:) w -s!u_3 ¦ -''^- ¦ CV. ;z- ))T*l •ornera i*ed so- vražnikom vrli narodnjak g. Frane Vrbnjak iz Kljufiarovec na Murskem polju, z _aslu_nim križcem na lraku hrabrostne svetinje. Malanedelja. Tukaj je bil tri nedelje zaporedoma ogenj. Vsaikokrat ponoči. Zadnjo nedeljo je bil ogenj pri Matiju Andraškovič, p. d. Hanželek. Na domu sta dva stara človeka. V najhujšem ognju se stari Hanželeik poda v hišo, baje po fcevlje in denar, dasiravno je bila hiša cela v plamenu. Sedaj pa skoči za njim orožniški stražmojster Al«iš Tomaž, ga zgrabi in potegne iz gotove smrti. Našel ga jie nezavestnega sloneti v lopi. Takoj po njegovi rešitvi se je udrl strop. Stražmojster je bil v smrtni nevarnosti. trešnjevec. U arla je v toreK, ne 5. t. m. blaga JozefA Gaberc Rajua je bila vzgledna slo venska ia katuli ka gospod nja lti rnati. Svoje otroke je vzgo1 ila v strogo kršranskt m m sloven skem duhj. C^ali ie sUre -loven^ke i>avade: molitev ia pošteao Vrdenj^ svoje družine. Malo pred smrtjo je vžila vsaj eno v selje zdajne vojske: zagledala je sina Alojx;ia, ubege^- iz Rusije. — Pokopal je dobro nater s< i <:•. g. Martin Gaberc, kaplan v R jbenbunm v sprernsi u domacega g. žuonika. Pok-jnici s e i .i ve n« hi^i Makole. Dne 20. decembra jc po daljši in mučni bolezni umrla v 59. letu svoje starosti blaga gor spa Barbara Mušič, soproga tukajšnjega usnjarja in posestnika. Svetila ji večna luč! Poljč ne. V -unuio, due 9 decembra zjutraj amo z žalosiMm srcera poslašali zadnjikrat milodone^e, ub.-aoe glasove potrkavanja xvonov cerkve Sv. Knža. Posiavljala sta se od nas veliki in mali zvo% kot dodatek pa vebki zvon iz cerkve sloveče Mirije Lubičenske ter i_ali zvorCek mirodvorske kapeLce. 32 let sta nas zvonova sprenoljala v veselih in žalostnih dneh. Sedaj pa ob doeh te strašne svetovne vojne, z onbhžno 100 možmi m mladen či, izmed katerih jih je že čez 20 n* razaih frontah darovalo življenje za domo ino, romata za *dom med bojni grom«. Njegoveoou Veličanstvu, priljubljeneuu vladarju Francu Jožtfa I. in tukajžniemu naredaika Janezu Pahole, padleara ob Sočs, sta zvonilt zadajikrat mrtvasko peaena. Veliko je bilo naSe veselje, ko smo jth oven&me leta 1884, slovesno vzds ?mh v no o cerkev, toda še večja je sedaj naša žalost, ko se posljavljajo od nas V_e _a vero, dona, ce<ar*a, za cesarja biago kri! Sv. Florljan ob Boču. V soboto, dne 16. dec, st bila ob 8. in 11. uri ponoči pri SteBainciosovih oba psa silno divja. Drugo jutro so našli, kramp blizu hiše. Kaj je b:lo? N_ Gajcu so tatovi vi,drli pri Gajskili. da\ili deklo, pobili šipe, odnesli 60 K, nekaj obutja in obleke. V rogački fari pa so vlomili pri Kamenšekin. Cemu udarja zvonova žalostna pl t; Izdahnil je vojak Simon Goričan na Ložnem. Na dopustu se je prehladil in je bil dne 19. decembra pokopan. Naj počiva sladko v zemJji domači! Konjice. Naši Mohorjani so zbrali za gori&ke begunce 89 K. Konjice. V nedeljo, dne 17. dec, je umrl nagle smrli v 45. letu svoje starosti. g. Ivan Olarici, raivnatelj posestev kneza Hugona Windisch|gratz. Svoio službo kot ravnatelj je zvesto opravljal 20 let. Poleg tega si je dobil veliko zaslug za ves konjiški i>kraj kot vefiletni načeli ik kmetijske podružnice konjiške. Zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otročifee. Rajni g. ravnatelj, rodom Dolenjec, je bil izrazita osebnost, užival je vsled svoje možatosti in svoje gospodarske skušenosti splošen ugled. N. v m. p.! Cadram. Naš kraj je nekako samostanski ali puščavniški postal, odkar se nam ]e (18. ottobra) odrvzelo \ie6ino zvonov. Vzelo se nam je 90% teže. Vsi naši harmonieno-melodično ubrani fi zvono\ i nove Župnijske oerkve so bili odvzeti. Kalobie. Dne 21. nov. 1916 je {x> kratki in muč-ni bolezni mirno v Gospodu zaspal Radeckiiev veteran v 84. letu svoje starosti Jgnac KukoviC, stari stric preč. g. Frica Kukovič. župnika na Doberni. Naj v miru pofriva! Cel|e. Mestni magistrat je skilenil, da bode po Novem letu urejena proda> slaidkorja za mestno prebivalstvo na način, kakor je sedaj urejena prodaja kruha in moke, ki se je dosedaj baje dokaj dobro obnesla. - Dr. Gvijdon Sernec, sin tuloajšnieua odvetnika dr. Josipa Sernec3 sedaj v vojaSki službi, bo po kion^ani vojski premestil svojo odvetniško [iisarno iz Ormoža v Celje. Celje. Dninarica Ana Sernc v Storab se ju dne 14. t. m. za kratko 5asa odstranila i_ kuhinie in je pustila tam fetiriletnega sinčka Lojzeka samega pri štedilniku. Sinček se je preveč približal ognjišču in si je vlil cel Ionec kropa po telesu ter se tako y>ožgal, da so ga morali prepeljati v boln-išnico. Ofp ponesrečenega otroka je na bojišču, Gallcija. Dne 20. noverabra je tukaj umrl jožel Videnšek, lant, star še ne 15 let. Bil je še otroii, a vrederi! da se ga sporninja .,Gospndai\" Bog jp dal Jožeku bistro glavico, zraven pa nad vso dobro srce, vsi njegovi vzgojitelji so stavili nanj velike nade. Mladeniške organizacije v Galiciji se je tp.koj \ začetku oklonil z vsem ogn.jem svojc mladc in ntriio- kvarjene duše. Upali smo, da bo Jožek enkrat odli6en vodfta gališke mladine na vseli poljih, Žal, da.e podlegel nenadni bolezni.; preden so mogli bole_en prav spoznati, je bil že mrtev. Ob odprtera grobu je doma61 kaplan č. g. J'arh govoril Jožeku vpričo nenavadno mnogoštevilnih žalujofiih ganljivo slovo. Dobri, blagi Jožek, kako lepo si služil Gospodu ob oltarju kot ljubeznivi ministrantek, sedaj mu pa služiš pred nebeškim prestolom. P. v m.! Sraartno ob Paid. Oj težka pot, oj tožna pot, ko o_ srea srce se Io6i . . . Tako smo se loiiili dne 14 t. m. od predrage nani Lize Letonje, hčerke, oziroma sestrice, ugledne kmetske rodbine v Skornem. V cvet u svoje mladosti, še le v 19. letu, je po kratki, koma] teden dni trajajoči bolezni, po sprejiemu sv. zakramentov, vdano zaspala v Gospodu. Bila je vizgted mladini in zato priljubljcria pri vsclh, kar je pokazal tudi njen pogreb, ki so se ga udeležili Ijudje kljub deževinem vremenu v obilnem številu. Domači č. g. kaplan je imel ganljiv in tolažilen govor ob odprtem grobu. N. p. v m.! Trbovlje. Dne 31, decembra priredi ob 3. uri popoldne telovadnt odlsek Orel skupno z Dekliško Zvezo večjo prireditev. Vspored: 1. Igra prvokrat dekiiški tamburaSki odsek. 2. Burka s petjem v, treh dejanjih in dve spremembl ,,Lumpacij Vagabund." 3. Med prosto zabavo tamhurala dekliški in orlovski tamburaSka odseka, posajnezno in skupaj, licitacija, šaljiva pošta itd. Vstopnina: sedež na galeriji 1.20 K, parterni sedež I. vrst« 1 K, II. vrste 80 v, stojišče 50 v Pridite, ker je čisti dobi6ek namenjen v prid Rdoč«mu križu. K obilni u.deležbi uljudno vabi odbor.