Our Write U« Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 No. 96. — Sev. 96. Entered m Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 24, 1940 SREDA, 24. APRILA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. VELIKANSKI IZDATKI ZA VOJNO Vojni proračun za leto 1940 znaša J&2,667,000,000 LONDON, Anglija, 24. eprila. — Finančni minister sir John Simon je poslanski'zbornici predložil vojni proračun za letošnje leto v znesku dve miljar-di funtov šterlingov poleg rednih vladnih stroškov 667,000,000 funtov šterlingov. V normalnih časih je veljal funt šterlingov $5.00, sedaj pa velja samo $3.50. Po sedanji vrednosti funta šterlingov bo tedaj izdanih samo zasvojilo okoli 7 miljard dolarjev. Da nal»crc tako velikansko vsoto denarja, je finančni minister predlagal za $1,434,000,000 visoke davke, za preostalih $1,433,00,0000 pa je Simon predlagal prostovoljna posojila od naroda z utemeljevanjem, da Anglija mora nadaljevati vojno do zmagovitega konca, ker hi drugače angleški narod izgubil jVojo Hvobodo. Kupovalni davek na razno blago Sir Simon je predlagal, da je naložen posebni kupovalni da . ek na razno trgovsko blago. Visoki davki bodo naloženi na vžigalice, tobak, opojne pijače, telefon in brzojav; tudi posili i na bo povišana. Vsled tega davka se bo podražila steklenica vina za 32 centov in bo veljala $3.20, pint piva pa se bo podražil za 2 centa in bo veljal 12 centov. Zavitek 20 cigaret bo veljal 1:8 cen-lov in škatJjica vžigalic .'i cente. Razmerje v davkih vet v vojno. Toda nikdar aeč se ne sme cela Evropa tresti pred zlohnostjo enega samega človeka. Nikdo, niti z najnižjim mišljenjem, ne more zvaliti krivde te vojne na rame Angležev in Francozov. Vsa krivda je na ramah Nemcev. Komaj so se nehali zagovarjati glede krivde v zadnji svet vojni ko so zakrivili novo vojno. Nemškega naroda ne -moremo lex" i t i od nemške vlade. Ne smemo več sprejeti priliznjenih besed in lepih obljub, katere so joka je prinesli v Versailles. Nemški narod moramo premagati v boju." CROMWELL BO RESIGNIRAL OTTAWA, Kanada, 22. uprila. — James 11. Cromwell, ameriški poslanik v Kanadi, bo v teku enega meseca resigniral. Pri primarnih volitvah bo ^kušal doseči nominacijo za senatorske-ga kandidata in sicer na demokratskem tiketu. BEOGRAD, Jugoslavija, 24. aprila. — Jugoslavija se hoče za čas kake krize zavarovati. V zvezi s tem je bil aretiran bivši policijski načelnik v Beogradu in poznejši notranji minister Milan Ačimovič in bil interniran. KTOJADLNOVIČ .JE BIL PREPELJAN NA VARNO Ob istem času pa je bil tudi bivši ministrski predsednik Milan Stojadinovič, ki je bil poi] močno stražo interniran v neki vasi na Rudniku, prepeljan na nek drug kraj, ki ni bil naznanjen, da ga ne bi mogli njegovi prijatelji osvoboditi. Zaprli so tudi dva druga Sto jadinovi.eva pristaša. ODREJENA JE BILA TAJNA MOBILIZACIJA Vojno ministrstvo je odredilo tajno mobilizacijo in bo armada jv nekaj dneh dosegla tri petine >voje 11104"i. V južno Srbijo in 11a mejo Črne gore so bile poslane tri divizije, da se postavijo morebitnemu vpadu italjanske armade iz Albanije. ZA l'ZPRAZNENJ E BEOGRADA JE VSE PRESKRBLJENO Mestne oblasti so ukrenile vse potrebno za izpraznenje šolskih otrok iz Beograda. Ne. kaj otrok je že bilo poslanih iz Beograda. Tuji diplomati pa se vsem temu čudijo, kajti po njihovem mnenju je sedaj mnogo manj vzroka za kako bojazen, kot pa zadnjih par tednov. Aretacija Ačiinojviča je po mnenju nekaterih celo važnejša kot pa Stojadinovičeva Vlada ima dokaze, da je prejemal Ačimovič denar tako iz Nemčije, kot iz Italije. Policija je pred nekaj dnevi preiskala nemški kulturni klub v Beogradu in ga zaprla. Sploh ngo^lovanske oblasti zelo zasledujejo tujce in jih izganjajo čez mejo. Siojadinovičevi ženi ni dovo- Nadaljevanje na 3. str. PRESTOLICA DANSKE KODA N J, glavno mesto Danske, kamor -o nedavno vpadi: Nemci in se polastili dežele. Piketiranje dovoljeno Najvišje sodišče je podalo važno odločitev. WASHINGTON, 1). C., 23. aprila. — Najvišje »vezno sodišče je proglasilo kot protiustavno prepoved piketiranja v državi A hibami in v okraju Shasta v Californiji. V državi Alabami so se delodajalci sklicevali na postavo izza leta 1923, ki proglaša v gotovih slučajih piketiranje z«i nepostavno. Proti tej postavi se je Ani. delavska federacija že dalj časa borila in spraivila svojo borbo pred najvišje državno sodišče, katero j«' potrdilo veljavnost postave. Včeraj je pa najvišje zvezno -o-dišče ovrglo sklep. V tem slučaju je bil obtožen neki delavec Brown Wood Preserving Company, da j«' nekega svojega tovariša mirno nagovarjal, naj se pridruži stavki. Po zatrdilu delodajalcev ni i-mel te pravice, in najvišje dr- Naadljovanje na 3. str. Nezaposlenje Newyorski reliefni komisar ceni njihovo število na osem in po! milijona, d očim zatrjuje znatna časnikarica, da jih je komaj par milijonov. NEVARNOST POVODNJI ODSTRANJENA HULL NE BO KANDIDIRAL WASHINGTON, D. C., 21. aprila. — Državni tajnik Cordell Dull je (ponovno odločno izjavil, da ne pride vpoštev kot kandidat za katerikoli politični urad. O tem je obvestil vse svoje prijatelje. Nedavno je governer Clyde R. Hoev iz North Caroline pozval demokrate, naj na demokratski narodni konvenciji nomi-nirajo Hulla za predsedniškega kandidata, češ, da je on edini, ki M mu ho posrečilo napraviti mir in slogo v demokratski stranki« Nad dolino reke Ohio se ju zjasnilo, kar je pregnalo strah pred navo povodni jo. Dosti ljudi je bilo že zapustilo svoje domove, boječ ponovitve prizorov zadnjih let, ko je voda vršila svoje uničevalno delo. Pri Cincinnati je narasla voda nad 54 čqvljev, kar je že dva čevlja nad normalo. Policija je bila noč in dan na straži, da bi odstranila ljudi iz o-groženih bivališč, če bi voda še naraščala. Pri nekaterih krajih je voda prestopila bregove in preplavila okolico. Posebno sta bili ogroženi mesti Marietta in Pomerov. V državi Ohio je še vedno zaprtih nad stopetdeset cest. Reka Potomac je dosegla v nedeljo svoj višek ter preplavila nekaj nižje ležečih delov Wasliingtona. Ker j«' iz neznanega vzroka počila debela vodovodna cev, so bila nekatera poslopja, med njimi tudi romunsko poslaništvo, več ur brez pitne tvode. V srednjem in južnem delu države New York je deset dni nenehoma deževalo. Deževje ni povzročilo nobene škode, pa' pa korist, kajti ^napolnili so se rezervarji, ki so bili vsled dolgotrajne zimske suše že skoro popolnoma izčrpani. Vsled deževja se je delo na farmah na Long Islandu.in v New Jersey zakasnilo skoro za tri tedne. Veliko zgodnjega poseivka je uničenega. Sadno drevje je izgubilo od pet do deset odstotkov cvetja. I gibanja o številu nezaposlenih v -Združenih državah se precej razlikujejo. Delavska federacija, CLO 111 delavski department jih cenijo od devet do enajst milijonov, Ameriška trgovska zbornica par milijonov manj, d očim jih je po mnenju znane pisateljice Dorothy Thomson, žene pisatelja Sinclaira Lewisa, komaj par milijonov. — Vsi se motijo, — pravi newyorški reliefni komisar Hodgson ter ugotavlja število nezaposlenih v Združenih državah na osem in pol milijona. V nedeljo je govoril H od son po radio ter dejal, da so cenitve delavskih organizacij in delavskega departmenta precej prnvisokc, dočim je cenitev Thomsoiiovc smešno prenizka. — Dorothy Thomson, je dejal Modson, oči vidno pozablja, da je bilo že pred nastopom depresije, torej pred letom 1920, v deželi dva do tri milijone nezaposlenih. N a d dva milijona delavcev, ki so bili že leta ll>29 precej v letih, se je sedaj tako postaralo, da ne morejo dobiti ne dela ne zaslužka. — Thoni.-onova je pozabila vključiti v svoj račun dva milijona tristotisoe \VPA delavcev, kajti treba jih je smatrati za neposlene, ker bi ne imeli dela, če I »I jih država ne podpirala. Na podlagi teh zaključkov je II od? on dognal, da je v deželi 'osem milijonov šeststotisoe nezaposlenih, torej dvestotisoč več kot jih je meseca decembra jcenila National Industrial Conference. Po Mod-onoVem mnenju je j med s.iJiMiJion tudi poldrugi mili ion takih, ki bi v normalnih razmerah ne igrali na delavskem trgu nobene vloge. To so naprimer žene in otroci neza poslenih družinskih očetov. Tako družinski člani začno šele takrat i-kati delo, ko izgubi družinski oče zaslužek. : Organiziranje brivcev ' in lepotičarjev j Barbers and Beautv Cultur- I. 1st s Union of America, ki pripada CIO, bo skušala organizirati v New Yorku 20.000 briv-, cev in lopotičarjev. Unija ima sedaj v mestu štiri tisoč čla-iioiv. j A' vseh Združenih državah je približno pol milijona brivcev j in lepotičarjev. j Zmaga delav. kandidata v Angliji LONDON, Anglija, 11». apr. — Pri nadomestnih volitvah v North Battersea je zmagal kandidat delavske stranke F. C. R. Douglas. Dobil je III»47 glasov, njegov konservativni protikandidat pa samo 71>1. Douglas je bil rojen v Kanadi ter je po poklicu odvetnik. i Konec stavke ELIZABETH, N. J., 23. a-prila. — Danes je bilo obnovljeno delo v tovarni za pisalne stroje S. E. and M. Vernon, Inc. Dne 26. marca je zastav-kalo 350 delavcev. Vodstvo tovarne je izjavilo, da bo smatralo ti?to delavsko organizacijo za zastopnico svojih delavcev, ki bo zmagala pri volitvah meseca maja. Preprečena stavka mornarjev TORONTO, Ont., Kanada, 22. aprila. — V pristaniščih velikih jezer so se dne 21. a-prila vrnili na delo Canadian Seamen's unije Stavko, ki so p? ogla ' * 1 tednom dni, so s "prote 10111 *' preklicali, zatem ko je posegel vmes zvezni I posredovalni urad. Unijski voditelji pravijo, da so se morali ukloniti pritisku zveznega delavskega ministra McLarty-ja. Parohrodne družbe bodo zvišale mesečno plačo mornarjev za $7..rI>, dočim so mornarji zahtevali deset dolarjev več na mesec. Unijski voditelj aretiran v New Yorku Voditelj hotelskih uslužbencev je bil postavljen pod varščino $40,000. — Obdolžen je izsiljevanja. — Aretirali so ga v postelji. V nedeljo je bi! aretiran v nekem newyorskein hotelu George Sealise, predsednik Buliding Service Employees International Union. Aretirali so ga ob treh zjutraj, ko j<> j še spal. Sodnik ga je postavil il>od varščino štirideset tisoč do-|larj«v. Njegovi prijatelji so v presenetljivo kratkem času za-;ložili zanj ta denar. Njegova unija, ki pripada Ameriški delavski federaciji, iuia liad sedemde>et tisoč članov, preti vsem hišni«*, voznikov elevtrov, čistilcev oken, porterjej\ itd. Sealise je izredno ln>gat človek ter ima ob Lake Mama-nasco v Connecticutu krasno vilo. Okrajni pravdnik ga je obtožil izsiljevanja. A' zadnjih |>ar letih je izsilil od hotelirjev in lastnikov velikih newj*orških poslopij boje nad stoti-oč dolarjev. Njegova metoda je bila naslednja : Izbral je hotel, ki ima naprimer i>etdeset ali sto uslužbencev, kateri «e niso organizirani. Sel je k gospodarju in viiu rekel, da bo začel organizirati njegove ljudi. Gospodar se je seveda tega prestrašil, 'kajti organiziranim delavcem bi moral plaijn t i višje plače. Začela so se pogajanja. — Če mi daš toliko in toliko, -— mu je rekel Sealise, — bom pustil v miru tebe in tvoje delavce. Cc ne daš, bomo pa seveda začeli tvoj hotel piketirati in spravili tvoje delavce v organizacijo. Hotel je preračunal stroške in dognal, da ga navsezadnje le manj stane, če odpravi "vestnega" delavskega voditelja s primerno odkupnino. Razen Sealisa so aretirali tudi njegovo tajnico Ann Key, ki bo služila pri procesu kot važna priča. C I f ** B run -JfewYwi Wednesday, April 24, 1940 SLOVENE (YTJGOBLXVy DJQLT =S=s €€ GLAS NARODA" (VOICE Of THE PEOPLE) mad Publiabad by Slovenk Publishing Canpuiy, (A Corporation). S«k*cr. Praddent; J. Lopsha, Bee. — Place of business of the corporation and addreasea of above officers: 216 WEST 18th STREET. NEW YORK, N. X. 47th Year "Glaa Naroda** la lamed every day exoept Sundays and holidays. — Bnbicilptioa Yearly |6.—. Advertisement on Agreement. 2a celo leto velja Uit ca Ameriko ln Kanado |6.—; za pol leta $3.— ; ■a Četrt leta $UBO. — Za New York sa celo leto $7.—; za pol leta $3.50. Za laoaematro sa celo leto $T.—; za pol leta $3.50. "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV - - - v ■ ■—-__-* "GLAS NAHODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. V. CBelsea 3—1242 - - - NAROČNIKI, ki so zaostali z naročnino za mesec februar in marec, so naprošeni, da blagovoljno poravnajo oz. po možnosti doplačajo k nadaljni naročnini* S tem, da imate naročnino vnaprej plačano, listu mnogo vstrežete, ker prihranki pri opominih so uporabljeni za izboljšanje lista. m* < m ^ '! "m # # Iz Jugoslavije PREDSEDNIKOVO PRIPOROČILO Ce hoče kongres zaščititi stotisoče ameriških družin pred nepotrebnimi težkočami, mu je treba le vpoštevati predsednikov predlog, tikajoč se WPA. Kongres naj pooblasti predsednika ali WPA administratorja Harringtona, naj v slučaju skrajne potrebe potrosi prej nego v dvanajstih mesecih vsoto, ki jo je predsednik predlagal za WPA. V ta naauen je predsednik v aVoji provotni proračunski poslanici določil $975,000,000. Vsota je znatno zmanjša kot je "bila prejšnja leta in za celo leto najbrž ne bo zadostovala. Za slučaj potrebe naj bo denar porabljen v osmih mesecih ali pa še prej, dolžnost kongresa je pa dovoliti nadaljne svote, da bo za nezaposlene preskrbljeno. Velik odpor se je pojavil proti predlogu k on grešnika Woodroma, naj bo že vnaprej za vsak mesec posebej določeno, koliko sme potrošiti WPA. To bi bilo zelo neumestno, kajti nihče ne more vnaprej vedeti, koliko delavcev, zaposlenih pi \VPA, bo od časa do časa dobilo delo vv privatni industriji. Predsednik Roosevelt poudarja, da je podal svoje ipr-/ot to priporočilo glede $975,000,000 meseca decembra, ko je h j » i lustrijalna delavnost precej živahna in je bilo dovolj *zroko\ za domnevanje, da bo zaposlenost narasla. Tekom zadnjih štirih mesecev se je pa zgodilo na svetu marsikaj nepričakovanega, in zai>oslenje, namesto da bi se povečalo, se je znatno zmanjšalo. Kakobo v bodoče, nihče ne ve. $975,000,000 naj bo na razpolago. Ce bo ta vsota zadostovala, bo dobro, če jo bo pa treba porabiti prej nego v dvanajstih mesecih, naj bo pač porabljena. Česar bo zmanjkalo, naj kongres dodatno dovoli. •Če bo še toliko ljudi zaposlenih kot jih je sedaj ali Če bo njihovo število nemara se povečalo, mora edinole kongres pomagati, kajti tisto, kar morejo prispevati v reliefne svrhe posamezne države ali občine, je le kaplja v morje. WiFA program mora .biti pripravljen na vsako krizo, ki se utegne poja/viti od časa do časa. Va /on mn je odrezal obe nogi. V Zagrebu se je tin progi »Vlrzu Bo romanja pripetila huda nezgoda, ki je terjala sniri iWladega železničarja M i j.- Fo-toviča. Fotovič jo zvečer na dveh tirih zauntitvljal 'copato* (železna priprava, ki s,, položi na tračnice da se oh njej vagon ustavil). Rokovanje s to pri pravo zahteva od železničar jev mnogo spretnosti in hladnokrvnosti. Fotovič je bil v tem delu precej izvežban. Zvečer .se je na enem tiiu haš ustavil en vagon, nato pa jo brž skočil na drugi lir, kjer je prihaja1! nov vagon. Toda bil je prepozen. Ko se je sklonil, da bi podstavil kolegom vagona "copato" so ga odbijači vrgli med tračnice in kolesa so nm odrezala obe nogi. Smrtno ranjenega tovariša so železničarji prepeljali v bolnišnico, toda nesrečni železničar je v vlaku j »odlepi poškodbam. Streli na že ni to van ju. fTz Kosovske Mitrovicc jioro-čajo: M!ladi kmet Milan Volja-rovič. iz vasi Vi tak a. se je %a-gledal v 1(5 letno Drage jo Krstič. Ko je Voljarovič prosil pri očetu za roko hčerke, je oče izjavil, da luora Drageja čakati, dokler se ne poroči starejša hčerka. Mri an in Drage-ja pa nista hoteli čakati. AH? lan je predlagal svoji izvoljen-ki, naj na določen dan pobegne iz hiše svojega očeta. On sani pa lw> do takrat uredil vse potrebno za poroko in -valovanje. Deklica je bila s tem zadovoljna. O Milanovih priprava li za ženitev je zvedel tudi stari Krstič Mislil pa je, da si je Milan izbi'1 Drage jo iz glave in se ženi z drugim dekletom. Svoje domače je ee-lo opozoril, naj pazi jo na Dra-gejo, da si ne bo iz razočaranja kaj naredila. Kljub strogemu nadzorstvu |«a so iu Draginji na določeni dan pchrečilo po {begniti iz hiše. V sadovnjaku jo je že pričakoval Milan in jo odpeljal v svojo hišo, kjer jo bila poroka. Po poroki so se svatje VM-idli za mizo k pojedini. Ko je stari Krstič zvedo', o hčerkinem begu k Milanu, j*' hitro rthrn-l več svojih sorodnikov in prijateljev. Vsi so si' olw>roži!i « puškami, koli in Vilami in odšli v sosednjo val-, da bi pri|m'ljali Dragonjo nazaj. Vdrli .so v Milanovo hišo, kjer so se s svojih se Ježev dvignili gostje vsi prest rasni. V splošni zmedi, ki je nastal: . »so se napada''"i pririli do MIlana, ki lis gotovo padel, če .se ne bi pred njega p<»stavila dva njegova sorodnika in ga krila s svojim životom. Ta usluga pa jima je bila slabo poplačana. Eden izmed napadalcev je na njn oddal več strelov. Ko so napadalci videli. kako sta oba moža vsa krvava padla na fla, so zbežali. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Kosovsko Mi-trovico, kjer se borita s smrtjo. Predrznost divjih lovcev. ■V gozdu vlastelinstva v Jal-žabtu pri Varaždimi .je te dni službujoči logar zafslišal močno streljanje. Ko je priliitel na mesto, odkoder se je slišalo streljanje, je našel na tleh 1") ustreljenih sin. Videl je tudi divje lovce, ki pa so oh njegovem prihodu pobegnili. Starka, ki je rajši v zaporu, ■ kakor na svobodi. 'Marija Vučakovn st. je pred mesecem prijavila okrožnem'«) sodišču v Petri nji in izpovedala, da je pred tremi leti zanetila požar n;1 posestvu Jurija Karage v Hrastoviei pri IV-trinji. kjer je zgorelo veliko gospodarsko poslopje s senom. Maščevala se je Karagi. ker ji je zadrževal nekaj »nislužene PESMARICA . "Glasbene Matice" ; Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. dnine. iNtarkn je bi"a že prej znana kot požiga I ka in je ne-j koč sedela v zagrebški kiiznil-j niči polnili 12 let. Na stara leta se ji je spet zahotelo v je-«*o, da hi imela hrea^krhno življenje. N:: glavni razpravi je nastopala predr/.no .napadala j jo Karago in mu celo privolila i klofut o. Ob-ojena je bila na | pol leta ječe.. Peter Zgaga V parku sta sedela na klopi ne "igare, ne cigarete in ne piliva priletna možaka. Slučajno Ipe. srečanje. Nikdar prej se še ni sta videla. Debelejši pomitii >uhemu cigaro. Hvala, ne kadim, — se zahvali sušeč. Nekaj zagrizenega je bilo v njegovem ol»-našanju in govorjenju. — Koliko cigar pa pokadite na dali.' — ga vpraša slednjič. ■— O. takole deset, včasi tudi petnajst, — se rejeni zadovolj. [čela nemška a Iada izdelovati no nasmehne. j kare, ki bodo znatno cenejše iu — Počeni pa so? ;trpežnejše kot so pa Fordove. — Po pet centov. Včasi, ob — Vsak delavec s še tako — Ali je tista tovarna ino-giM*-c vaša — Ne! Kaj vatli v glavo ne pade! — Vidite, moja pa je! To je narodnogospodarska sličica iz Nemčije. Pred kakšnimi tremi leti je bil Hitler razhohual, da bo za- V obupu je ubila moža ■ pijanca. 'V vasi l/rščini pri Bjelovaru >e j«- zgodila družinska žalo-igra. kakršnih jo v vinskih krajih vedno več. Nikola Ša kič se je uda! pijači in zapravil Še poslednje skromno imetje. Največ je trpela žena s tremi otroki. Dan za dnem so se vrstili prepiri. Nedavno i posebnih pri liga 11 kadim take po deset centov. tudi skromnimi -redstvi si jo bo lahko privoščil. Plačali je ii" - Sveta nebesa! — vzklikne bo trel»a cash, ampak ja bo nu suhi. — To je povprečno sedemdeset centov na dan. Ali že dolgo kadite. — O. takole štirideset let. — Štirideset let! Sedemdeset centov na dan! To je ogromna v-ota! Ali vidite tam tisto tovarno.' (V bi ne kadili, bi lahko toliko prihranili, da bi bila danes tista tovarna lahko vaša. Ali vi kadite? — ga vpra- zvečer je Nikola Šakič S]iet,*« debeli, prijazno se smejo, prišel vinjen domov in je na-' — Xe. Ne pijem in ne kadim, padel ženo. Da se ga ubrani, Se nikdar nisem imel v ustih je pograbila kos železa, udarila moža po me-tu ubila. lavi m ira na NIZOZEMSKA VZHODNA INDIJA — Na katero državo se bo sedaj vrgel nemški j>odiv-janec? — se po vsej pravici vprašuje svet. Miru zaenkrat še ne bo dal, to je jasno, in če pogledamo na zemljevid, se lahko takoj prepričamo, da bo prihodnja na vrsti Nizozemska (Ho-landska). Nizozemska je majhna državica v Evropi, vzhodno od Indije in juino od Japonske ima pa več važnih otokov, bogatih na najrazličnejših naravnih virih. Tekom otokom preti velika nevarnost od Japonske. Oemu baš od Japonske! Odgovor na to vprašanje je )»hak. Nacijska Nemčija ogroža Ni-zozemsko, in s tem je vse povedano. Ruski vpad v Finsko je bil odvisen od Hitlerjeve vojne, in od Hitlerjeve vojne je odvisen Mussolinijev pritisk na Balkan. Ameriški državni tajnik Hull je posvaril Japonsko, naj ne stega svojih rok po nizozemskem vzhodno-indijskem otočju. Kdo ji more to zabraniti? Zaenkrat edinole Kitajska. Kajti dokler bo imela Jaiponska opravka s Kitajsko, katera *c bori za nvojo neodvisnost, ne bo imela niti moči niti priložnosti za nadaljne roparske pohode. Ameriška pomoč Kitajski, ameriška akcija za obrambo kitajske nedotakljivosti in za zajamčenje pogodb je izredno velikega pomena. Če bo pa Amerika še nadalje preskrbovala Japonsko z m&terijalom, iz katerega zaimire izdelovati orožje in muni-cijo, bo s tem odpirala pot japonskim zmagam na kitajske ozemlju. m : .. ^Ameriški narod noče vojne z Ja|>onsko. Zaenkrat je mogoče to bojažcijuo državo na Daljnem vzhodu vkrotiti z em-hargom na vojni materijal. Kmalu pa to ne bo več mogoče. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih r Državah Ameriških, je: > KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JfSfcJE D N 0 T A Usta novi JeuH 2. aprila 1894., InkuriKtrlrana 12. Januarja 18SW t državi Illinois, s sedežem v mestu Jollet, Illinois POSLI'4E ŽK 47. LETO (■lavni urad v lastnem domu: 351 N. Chiraco St., Joliet, Illinois. SKITPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $5. solvkntnust k. s. k. j ki »notk ZNAŠA 122..v.% K. S. H Jrdnota ima nad 33.000 ilanov in članic v odraslem In mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH l»RfŠTKV 183 SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAVALA TEKOM SVOJEGA OBSTANKA NAD $7,400,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD T Če se hočeR zavarovati pri dobri, txMten! ln solventnt poditornl organizaciji, zaruruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ln onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sretto člane ln članice od IG. do Of), leta: otroke pa'takoj po rojstvu In do 16. leta. ZavarujeS se lahko od $250 do $5000 posmrtnlne. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otrorl lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BR". Mesečni prls|»evek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem nara-Sfw. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1.000 ptwmrtnin«>. Otroka se lahk«» tudi zavaruje zji dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svotd izplačjino v jjotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan alt $5.00 na teden. Asesmenr primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst z« varovanja. Člani ln članice nad 60 let stari lahko DrejmeJo prlnadajočo ]lm rezervo izplačano v gotovini Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadzljnlh asas-mentov. Jednota Ima svoj lasten Ust "Glasilo K. 8. K. J#-U.ote", ki lana-ja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku In katerega dobiva vsak član ln Članica. Vsak Slovenec in Slovenka hi moral (a) biti zavarovan (a) url K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov ln sirot. O Se nisi član aH čhbfriea te najstarejše slovenske i>odi»orne organizacije, jiotrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih drfavab bi moralo biti druKtvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Ae nimate druBtva, spadajočega k tej katoliški podporni orga&laacljl, ustanovite ga; treba je le osem ^seb v starosti od 16* do 00. 4eta. — Za nadaljna po. jmsnila in navodila pišite na glavnega tajnika : JOSIP ZALAR, 351 N. CHICAGO STREET. JOLIET. ILLINOIS Vandalizem na pokopališču. i^oče dobiti na labkn karo" jo imenujejo, je naročilo w --t«»tiso<" nemških delavcev. Ko so 4»ila naročila vkiiji/.«'-ua, jo bila izdana nadaljna odredba: — Naročila ni iiio^mV preklicati! In ako plačujrjo uelavci /.»• nad tri leta, kare pa še o«l n. koder. Zbralo se je nekaj ] m njuni niii in vprašalo delavsko m tu i -strstvo, kako je pravziijuav ^ to zadevo. Delavsko ministrstvo jim Sarajevu, se je v preteklem ogovorilo: — Za kar«> je 1; Orožnikom v Maneineu 1*41- b'tu naučilo l.rati in pisati plačevati naprej in >\o dela za pobijanje li«*-»li iz ('akovea v Središče ob'pismenosti oviral visok sneir Dravi, odnesli železno ograjo, iu hinl mraz. Zaninrivo je. da ki je obkrožal;; križ ol> razpo-Li«* bil preteklo leto v Hercego-tju. Nadalje so najbrž isti I«-]vini dosežen veliko lepši uspeli povi pokrmlli na pokopališču kakor pa v liosni. Pri tem pro v I Trušča n i h IS ž<>Ieznih kri zev ,tia pokopališču v Maneineu pa 9 križev. Orožniki so, tel jev zelo kmtilu dognali, da je Ivan Ou-bič iz < 'akovca kupil v Mu lici nen pri nekem Vladislavu Si-reneu <»4 kg železa. 4(1 kir tega je od železnih križev. Zeleno j«' plačal |m> 1 din kilogram O rožniki so prijeli tri mladeniče ki -o priznali, da • nesli in izkupiček pravili. križe Irk o j od za Nad 25.000 nepismenih v Bo sni in Hercegovini se je v enem letu naučilo pisati. Akcija za pobijanje ne pis menili, ki jo vodi uprava hr-vati-koga kulturnega društv; 4* Napredek" v Bosni iu Hercegovini že tretje loto, je imela tudi v pretekli zrini prav lepe ns|H»lie. Kakor |x»roča glavni otlbor omenjenega društva v svetnem delu v Bosni in Hercegovini sodelujejo polog nči-agilno katoli župniki. ki Mrjasec zakrivil veliko nesrečo. V nekem goztlu pri Sisku j«* zgodila huda lovska nesreča. De^i't lovcev iz Zagreba so jo poda'o na lov na kljuna či'. Med lovci >ta bila tudi o-brtnika Stjeptin Kraničee in Stjopan Kiseljnk. ki -ta stala par korakov oiMaljeua drug • >d drugegj*. Nenadoma plani iz|M>d grmovja velik merjaseo. Ko je Kiseljak, ki je imel puško pripravljeno za - trel. zagledal zverino, je nehote sproži!. Siibre so zadele Kranjiče-ca v prsi. Merjasec se je strela preplašil in jo zbežal. Hudo ranjenega lovca so prebijali v bolnišnico v Sisku. DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.30 200 Dinar.--- — $ 4.40 300 Dinar.---$ 6.50 400 Dinar.---$ 8.50 500 Dinar.---$10.25 1000 Dinar.---$20.— 2000 Dinar.---$39.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $1.-. . SLOVENIC PUBLISHING CO. •ti > rolMllKI ODOILIK s :: 216 West 18th Street, New York enkrat jib še no izdeluje, ker mora produeirati orožje iu mu niči jo. Si»*er bi -i pa ne bil dandanes s karo nihče na bolj^en , ker privatni o-»ebi v Nemčiji ni mogoče dobiti gazolina. Obljubljeni kari ljudje ne pravijo več "družinska," pač pa Odrošonikova kara. OdrešenikoVii — ker nemški narod Odrešenikn nestrpno, toda zaman pričakuje. Zdravnik je svetoval rojaku, naj bi si začel z elektriko zdraviti rovmatizein. Elektrika, da ji» baje zelo priporočljiva zoper to hudo bolezen. — No vem, kako bo, — sc je pomišljal rojak. — Ko sem > -lani vračal z nekega pikniki, me je bila >trela oplazila, pa nI nič pomagalo. ^ V -tarem kraju je bil nekdo obsojen na štirinajst dni zapora, z;iradi 44 |m»skušenoga podkupovanja, uradnega funkcionarju. Policijskemu p^u je namreč ponujal meseno klobaso. . . — Nikar se toliko no po-mišljaj. — ji je piluil zaljubljeni fant na srce. — J a, reci iu se vzemiva, pa bo. Zdrav sem, stalno delo imam in dobro zaslužim. Poleg tega sem jpa tudi zavarovan za pet tisoč dolarjev, da boš preskrbljena, če bi se mi slučajno kaj zgodilo. — Hm, — je zazdehala, — to je vse leiK» in prav. Toda kaj, če se ti ne bo nič zgodilo! Po mnogih ameriških mestih je v veljavi postava, da si morata zakonska kandidata nabaviti poročno licenco najmanj teden dni pred poroko. Tako je prav! Ne pa po lajsens in takoj pred sodnika, ki zveze zakonski par. V enem tednu se lahko marsikaj spremeni, in zgodili >o se že slučaji, ko je v enein tednu človeka pamet srečala. -Staro slovensko pravilo pravi : — P redno nameravaš v jezi zamahniti, preštej gumbe na telovniku. f'e bi se vsakdo držal tega načela in prej nekoliko premislil, bi bilo dosti manj neumnosti in hudobije na svetu. W a R O TJ y i-Hew YoTf .Wednesday, April 24, 1940 1 iLDMEMi tYUGOStflTVT OlILf I Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci KANADA — DOBAVITELJICA LETALCEV 2e pred vojno je vilo v Kanadi jedro za gradnjo letalskih tovarn. — Vsako leto se bo izvežbalo 30,000 letalcev. Zcprcd vojno so nastali prvi orjaški načrti o tem, kako zagotoviti siMk'luivanje zračnih sil v>egu britanskega imperija. V avgustu leta 11KS8 je odšla angleška komisija, ki jo je vik lil -ir llardniau J je ver, v Kanado, da tu organizira gradnjo bombnikov za dolge polete. Posledica tega obi>ka je bila, da s«- je v Kanadi nastanilo poveljstvo za letala liampden. Tem je sledilo nato noivo poveljstvo za poizvedovalna letala tipa Bolingbroke. Že pred vojno je torej nastalo v Kanadi mogočno jedro y.a gradnjo letalskih tovarn, ki bi se moglo v slučaju vojne silno razširiti. Novi načrt o gradnji letal je bil izdelan v oktobru 1!»;«». Prvi cilj j«.- bil zagotoviti pouk zadostnega števila letalcev za zračno armado, drugi cilj pa je zasledoval čim večjo gradnjo letni samih. Moramo vedeti, da je za lovsko letalo navadno potreben le en mož, na krovu bombnika pa so trije do pet mož. V>ak izgubljen bombnik pomeni torej tudi občutno izgubo ljudi >pecijalistoi\, ki jili ni mogoče takoj nadomestiti. Anglija se torej v zadnjih mesecih posebno trudi, da izve-ž ha čim več pilotov, opazovalcev, strelcev in radio telegrafistov, ki so potrebni za zračno h rodov je. Trenutno morda ni niti tako velika zadrega z letali, kakor pa z izjvežbani-liii ljudmi. Že je javnosti znano, da je Velika Britanija Kanado določila za svoje vojno vežbališče. Tjakaj prihajajo sedaj v večjih in manjših skupinah letalski kandidati iz Avstralije in Nove Zelandije, pa nekaj tudi iz Velike Britanije. Do sedaj je v Kanadi (»7 vežbališč, na katerih se vadi 40,0(H) letalcev, strelcev in opazovalcev. SEMENA IZ JUGOSLAVIJE m no to IHo šr hprrjrli, toda za rana \ojn<» jih vet i m* bo mogoče dobiti. Naročit«- takoj izmed hJ«Wr zbirke: SALATA, listnata zfodna SALATA, glavnata krhka zgodila. SALATA, znana ljubljanska ledenka SALATA, rajava poletna glavnata SALATA, rumena poletna glavnata SALATA, prava visoka "štrurarea" • KORENJE, Mfdnjedolgo namizno 1'FTKŠILJ. gladki s korenom PESA, rudeea okrogla namitna KEDKV1CA, z godna rudeea fina KADIČ za solato, sirukolistnat ENDIVJA, rumena /godna široka EN DIVJA, zelena pozna široka ENDIVJA, zelena kraviljana ENDIVJA rumena kraviljana t; K AH, užiten v strotju, fin visok FIŽOL, breznitni, nizek zelen FIŽOL, breznitni, vlook zelen FIŽOL, breznitni, nizek rumen FIŽOL, brez niti, visok ramen KIMARE, fina domača vrsta MOTOVILEČ, (repineelj) ZELJE, ljubljansko veliko kasno MAJERON, navadni dišeči CENA TEH SEMEN JE 12e PAKET .Lahko kar izrežete ta oglas, podčrtate semena, katera želite in ga nam vrnete z Money Ordrom in naročilo bomo točno poslali. Ako ne najdete v seznamu, kar iellto, pišite po cenik. RABITE svetovno slavni ljubljanski B A H O VE C "PLANINKA" zdravilni čaj za želodec, ledvice, urejevanje in utrjevanje krvi. CENA: 1 škatlja $1.00; 3 šk. $2JO. STEVE M0H0RK0 CO. 704 SOUTH 2nd STREET MILWAUKEE, WIS. Prav v zadnjem časutpa je bilo zgrajenih (JO novih letališč, :20 dosedanjih pa je bilo povečanih. Motorji in stroji prihajajo večinoma iz Anglije. Avstralija je dala 10,4 >K< >NT<), Ont., Can., 17. apr. — Vlada province Ontario namerava čim najbolj izkoristiti polja lignita v Mooso-nee okraju. Vporaibo lignitu preiskuje vlada že več b»t, i-e-daj |»a Im> izveden zadnji |m>-iskns. t\' ta namen bo T«»m»*ka-ming and Northern Ontario želoznica dala na razpolago jMKselme, v ta namen zgrajene lokomotivo. Lignit bo pomešan s trdim premogom. Ako bo lokomotiva zadovoljivo puhala. .>c bo vlada v bodoče poniževala lignita, za kurjavo lokomotiv na tej železniški proirf. Zadeva irlede uporabe li«Tii-t;j bo rešena jutri, ko 1h> ol> navzočnosti ministr. predsed-nika llepbnrna, železniških u-railnikov in raznih izvedencev nodal svoje |>oroči'o A. B. Orozier, ki že več let preiskuje \ por; bno-t lignita. . Iljignit je mehak premog rjave barve in ima v «-i»bi ^e -dodove lesa nigiium. latinsko iincK MNENJE POSLANIKA CROMWELLA * Poslanik Cromwell proti avtarkiji, čije stremljenja izvajajo tudi na demokracije precejšen vpliv. — Ce se ena država pripravlja na vojno, se morajo pripraviti druge na obrambo. 'MONTRKAL. — Neda,vno je govoril pred člani Kanadskega kluba James II. H. Cromwell, ameriški poslanik v Kanadi. Razpravljal je o avtarkiji, katero je označil kot pripravljanje na vojno v mirnem času pod krinko socijaliie oskrbe. — Vsled avtarkije se razvija gosipodarst v o, — je rekel, — toda ta razvoj nikakor ne v«mli k pro>peritcli in k blagostanju. — Avtarkija pa izvaja tudi na demokracije svoj poguben vpliv, kajti vojno gospodarstvo v eni državi, raz.vi.je vojno gospodar-tvo po drugih državah. Ce >e ena država pripravlja na vojno, se morajo druge države pripravljati na obrambo. Cromwell je prepričan, da \eliki demokratski po>kn>, ki se zdaj vrši v Združenih državah, ne bo ogrožen ne s te, ne z one strani. Trgovina mora biti pro-ta in industriji ne kaže natikati okovov. Kanada v vlogi z?,ščitnice OTTAWA. Kanadska vlada je ukrenila vse potrebno, da ne ibodo danske in norveške vrednote padle v nemške roke. Vsi bančni zavodi morajo .-topiti v zvezo z varuhom tu-jezeinskc lastnine (alien property custodian) ter dobiti i>o-sebno dovoljenje, pred no izplačajo kaj denarja norveškim ali danskim državljanom. Ta odredba bo v veljavi, dokler se položaj popolnoma ne izčisti, to se pravi, do konca vojne. f ■ -nun«' " ■'It Kanadski general sorerrtl je valeč vojnega ministra OTTAWA. — <>b ram h nega j ministra Normana Rogersa, ki j je dosf>el is. aprila v London, spremlja generalni major Victor W. Odium, poveljnik kanadske divizije. Rogers je in-spiciral 1. divizijo in lin. šva-dron kanadske zračne sile. Pri inšpekci ji je bil navzoč tudi generalni major McNaught, poveljnik 1. divizije. General Odi um je bil tik pred odpotovanjem imenovan za poveljnika divizije. Kontrola nad tihotapstvom Lord Lothian, angleški poslanik v Washingtonu, D. C., se je posvetoval z ameriškim državnim podtajnikom Suni-nerjem Wellesom ter rekel pozneje, da bo v Kanadi najbrže ustanovljena posebna kontrolna po »tava za kontroliranje tihotapstva. Pri posvetovanju je bil navzoč tudi kanadski poslanik Lo-ring Christie. Zapuščeno mesto VANk *>lTVKK. — Celi vrsti zapuščenih mest v zapad-nem deln Kanade se bo pri-družilo tmli mesto Anyox, kjer so v zadnjih petindvajsetih letih nakopali ogromne množine zlata, srebra in bakra. K »koli -eta 1!M)() je bilo tam par .siromašnih koč, z razvojem' rudarstva je pa naselje naraslo v cvetoče mesto z več tisoč prebivalci. Rudniki so .se | pa v razmeroma kratkem ča-ru izčrpali. Zadnji mesec so začele kompanije pobirati -troje iz jam. Zemljišča so kar preko noči izgubila svojo vrednost. Prebivalstvo se bo polagoma izselilo, kajti v mestu ni nobene druge industrije. Zdravniška oskrba za naseljence (MONTREAL, Ont., Caiu. 16. apr. — Na zborovanju kanadskega Rdečega križa je bilo naznanjeno, da bo letošnje poletje v severozapadnem delu province Quebec vpeljana zdravniška in zobotehniška o-skifba za 75,000 naseljencev. 'Voz Rdečega križa bo obiskoval naseljence v* okrajih Abfbitibi, Timiskantfng in Pon-tiac. Ta potujoča bolnišnica (bo na svojem potu v stalni zvezi z bolni&nicantf in zdrastve-nimi središči v posaVmeznih o-krajih. . Sabotaža v Kanadi Na letni konvenciji Greater New Yorku Safety Coiincil-a je govoril W. J. Scott, ognje-gaški maršal iz Ontarija. — Tzza začetka vojne, — je rekel, — smo zasledili v Kanadi samo dva .poskusa sabotaže. Na diveh velikih kanadskih par-nikih, namenjenih v Anglijo, je izbruhnil ogenj, ki smo ga pa pravočasno pogasili. Ogenj ni bil slučajen, pač pa i>odtak-njen. ADOLF SCHAUER ZEMLJIŠČA fn Z A V A, R O V A N J E JAVNI NOTAR 66-04 FOREST AVENUE ridgewood BROOKLYN, N. I. ' Telephone: HEpeman ri"8«15 PRESTAVE. POOBLASTILA. ZEMLJIŠKE TRANSAKCIJE Tt'KAJ IN V STAREM KRAJU [ Najboljša pottreiba po rtajniijl ceni. sposoben odvetnik vedno na razpolago ,»OOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOQ> STRAHOTE VOJNE ČASU PRIM KRNA KNJIGA Spisala Bcrta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVKN1C PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York Kanadčani stražijo Buckingham palačo Prv ič izza časa Normanov je bilo slišati dne 17. aprila v Lon doiiu francoska povelja. To se je zgodilo v navzočnosti kralja in kraljice tekom slikovite ce-rimouije, ko so prevzeli kanadski vojaki stražo pred Buck-iugliaiiisko palačo. Palačo stražijo »oda j oddelki Ji', polka, ki sestoji iz francoskih Kanadčanov. AMERIŠKE JAHTE ZA KANADO Kanada je v zadnjih šestih j tednih za stražo svojega obre-jžja kupila celo brin lov je naj-i večjih ameriških jaht. Svojo ijahto Winchester je celo pro-ial general Cornelius Vaiulei-l»i!t. Nekaj jaht se žc nahaja v i Kanadi, druge pa -o na pot'i. j Pogajanja za iiadaljnc jahte so še v teku. Kanada je bila priniorana kupiti ameriške jahte, ker ima samo lii.-ijliiio vojno brodovje, !n;»n>ree ~> ladij za pobiranje min in (I ruŠilcuv. Vi-lo |K»trebiio za stražo kanadskega obrežja preskrbeti nove ladje. ZANIMANJE ZA VESTI IZ DOMOVINE K IR KLANI) LAK K, Ont. — Odkar je prišla v Kirklan«! Lake iz Jugoslavije Mrs. Du-ralia, njeno hišo njeni rojaki oblegajo, da od nje kaj izvedo iz svoje domovine. Tako jioro-ča lokalni list v Kirkland Lake. Odkar se je izvedelo, da je ]n i-j šla v mesto, jo jc obiskal sko-|i*o jvsak njen r«»jak. Iz Jugoslavije je Mrs. Duralia odpotovala 20. marca in je prišla v j Kirkland Lake S. aprila k svojemu možu. S seboj je tudi ]ui-i peljala svojega lo i**t starega -iua. Zračno skladišče MOXTRKAL. aprila. — l>(kpartnicnt za narodno obrambo jc sklenil, da takoj postavi j osrednje skladišče za zračn" ]»otrebščine za kanadsko in zavezniški* zračno silo. PIKETIRANJE JE DOVOLJENO (Nadaljevanje s L str.) zavilo sik »išče je tudi raz>odil.» da ji' ni imel. V californij'kein slučaju je šlo za piketiranje nekega podjetja. t Člani najvišjega sodišča bili miienja, da bi bila s piv-i povedjo mirnega piketiranja I kršena svoboda govora. Kdi-nole sodnik McReynold> je bil nasprotnega mnenja. Po državni jiostavi v Alaha-mi je bilo vedtijc oviranje ali , poškodovan je trg<»v»ke dela Inosti in brani stavkujočim de lavceni približati s»» ]Mnlj«>tju. ! pri katerem stavka. St; v-} kujoči delavci miic.Ih n:k«»- !gar nagovarjati, naj ne kup-čuje s podjetjem, oziroma naj ne dela zanj. Določbe so bile tako stroge, da javnost sploh ni moirla »vedeti, če je pri kakšnem podjetju -t raj k ali ne. središče za 8ro\tcnske fono<;rafsre ploSOe. — Pi^tti» za cenile. j. marsich. inc. 463 W. 42 Street New York ARETACIJE V JUGOSLAVIJI Nadaljevanje s 1. str. I jcno zapustiti njene vile blizti j Beograda. Obiskati je ne sme-:J«» niti njeni stariši. I Bežigrajski velesejm jc *1»i 1 |včeraj zaprt. Na \clescjm j-' IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? if ' »» . . V trli kritičnih časih je vsakfafi riutclju dnevnih vrsti polrrbru ta priročni ATL.%S. ki potJJe-nio iu>.m naročnikom p« najnižji črni. — Naročite ga še danes! Velikost 9!« x 11'i iočev •is v.-likih sira ni; lumranlk xpntljrvid»r tujih «lr/.av in :> zcinljerhltiT Z«Ir. • Iržav in zastav vt«liliiib držav : -i.*i svrtovnili slik i»>i*>itnimn o-xnač<*nili: Z.mimivi svetovni \:ijnuvrjši ztj C; oz. i«.« 1" »-»-ijla. ose n o s t : ll\MMOMH)V ZE.MIJEV1I), KI SAM SKBE rol'RAVUA KI*IH»N. ki ca «l«4>Ito z atla-ota in ko ca iz|«iliiiti' iu k i/.»I;ij;it<'Ij« Zfmljevi«la. Vam ila.'" pravi. m. mi I.i nji vojni. Nar<«"-itr Atlas pri: GLAS NARODA' WKST I ki h STKKhT N k W v O k k . N. [prišlo mnogo tujcev iu zlasti mnogo Nemcev, ch ♦itranch navpična skala, ob njenem vznožju pa razjarjen, peneč se jMjtok. • 44K;.ko grozno," je šepnila Evica. 1 On zaradi šumenja goveda ni slišal njenih besed. toe j" in ga začela prositi: "Pojdiva odtod! Hitro stran!" 'Komaj je čutila, da re jo njegova roka oprijela njene. Strašna slika groznih pečin in razburkane vode ji ni šla iz spomina. Vinivši so, je vsa tresoča sed!a na posteljo ter plašno gledala planinskega kralja, ki je bil primaknil stol in sedel polog nje. Z rokama si je zakril obraz in ]m> dolgem molku vprašal: '"< Vmu >i se tako prestrašila Vražjega potoka?" "Ker >e jo zgodila nesreča. Strašna nesreča," je vzdih-nila. • "Mojemu stricu Jurju s<> v oni noči osiveli lasje. In tam jo bilo izgubljeno življenje, ki bi moralo živeti. Ti, ki vse veš, moraš vedeti tudi to." 44!Seveda, kdo drugi bi vedel, če ne jaz." lEvica ni razumi la čudnega zvoka teli besed. "Ti bi lahko preprečil nesrečo, če bi hotel! (.'emu je nisi preprečil? <'emiii re?" S "(V hi vedel, da te bo njegova smrt tako ganila, pa bi ga rešil. [n če bi slučajno živel? Povej, Eviea ali bi ntiu bila kaj dobra?" "Srčno dobra bi mu bila! Samo enkrat sem ga videla sa hip, ponoči. Silno sem f»o prestrašila, i Vedno pa moram misliti nanj. Vsi pravijo, kako je "bil )>ošten in dober. Nihče ne moro verjeti, da je 'storil nekaj tako strašnega in da---" I Eviea se je v dno duše prestrašila. "Zdaj ti pa zmanjkalo besede, kaj ne? <'o bi vedela, kako ^o je vse zgodiio, bi bila mogoče drugačnega mnenja kot je bilo sodišče, ki je pognalo orožnike za njim. Seveda, sodišče ne .sme vprašati: zakaj? Sodišče vpraša le: kaj? Toda ti, Evica! Povoj mi, kdo ti je bil najljubši na svetu?" ".Moj pokojni oče." 1 "Zdaj si pa misli, da bi prišel nekdo ter vzel tvojemu očetu mir, srečo in -votlobo." "Tega bi ne dovolila." je vzkliknilo dekle. "Pokazala bi mu!" ' 44No vidiš, v Saj Nando tudi ni ničesar drugega storil. Kar je bil tvoj oče tebi, to je bifa Hanca Nandetu. Vso mu je bi a. Kako vesel jo bil, ko so ga poklicali v mesto k vojakom! Kajti tudi Hanca je bila v mostu. Odtlej r^ta bila večkrat skupaj. Skrbelo ga je, ker je bila Hanca vedno tako zamišljena. Zato je pi-al svojemu bratu, da bi bilo bolje, če bi prišli |>o Hairco in jo vzeli domov. Nekega dne je dobil pismo od Ju rja., da bo pri šla njegova žena Marja na ponjo. Vos ve* o I je letel k llanci. 1 Prestrašila se je. ; In Nande je mislil, da od veselja. 'Na-lednjega dne je počakal na postaji hitrejšo, in sta .-o odpravila k nji. Povedali so mu. da je dekle odšla v ti.sto smer, kjer je ibila vojašnica, kjer jo služil on. Odpravila sta se v vojašnico in tam so dali Nandetu pismo, ki ga je pustila zanj neka go-|w>dična. Zelo lepa gosj>odična. Tako mu J«• povoda: narednik. Na vprašanje kje je, mu je odvrnil narednik, da jo odšla proti reki." 144Zelo lepa go-podična," je zamrmrala Evica "Hanca 10 morala biti in nihče drugi." Prikimal jo. •"Nande odpre pismo, licu. Sklonila se je in začela ihteti. »"Kaj ne. Evica. tako je takrat ležal tvoj oče pred teboj, ko so ga prinesli iz gozda? Tako kakor tebi, je bilo Nandetu takrat. Toda ti -i že v-.ij lahko jokala, dočini Nande ni mogel. On ni mislil na drugega kot na Hanco in na zapeljivca, ki jo je osloparil za mir in srečo, da je morala od sramote v vodo V možganih mu je zavrelo, kri mu je vzvalovila. Neznana sila ga je gnala k njen tu, ki je imel Hanco na vesti. Kaj se je potem zgodilo, se ni več spominjal. Videl je le, kako se je onemu drugemu cedila kri po obrazu. Takrat se ga je lotila grozta pred zločinom . . ." "Tisto ni bil zločin," je jecljala Evica. "Nesreča je bila. Bog je odpu-til njemu in sestri, ker nista vedela, kaj sta počela v "bolesti." "Eviea, to je bila beseda usmiljenla in tolažbe. Hvala ti zanjo." Evica ga je "začudeno pogledala, on je pa polslišno nadaljeval : * 14'Neštetokrat sem si že mislil, kako prav je storil ljubi Bog. ker ni naložil Nandetu na vest človeškega življenja. Saj že človeška kri dovolj peče! Tn vse drugo. Toda . . ." Umolknil je in planil kvišku kot da bi fte hotel otresti opomina na ta dogodek. Na-to je pa jjokleknil in rekel mirneje: "Vidiš, ni ,prav, da »sva- zastran Nandeta tvojo nožico povsem pozabila." (Nadaljevanje prihodnjič.) ZMAGA NI LAHKA STVAR. '"Kolnisohe Zeit/ung" obravnava v nekem uvodniku problem zmage in pravi, J>7 je izdelal Italijan Lorini prvi top. ki polni zadaj. Tri leta pozneje je bil izumljen na Hol«ai nilskem daljnogled, zdaj tako važen pripo-litoček vsake vojsko. Tudi podmornica ni novo orožje,. Že Iota 1S00 je bila zgrajena prva. Tn ko je bil leta 1812 izumljen ladijski vijak, se je pričel nagol razvoj in preureditev zlasti vojne mornarice. Večina izumov je služila vojaškim s vrli an t. ZANIMIVOSTI O KITAJCIH (Kitajska meri 11,000.000 kvadr. kilometrov. Na njenem ozemlju bi bilo dovolj prostora za prebivalce vHeli evropskih držav. Kitajska ima prostrane ravnine in gore. visoke do 7000 m. Na Kitajskem živi okrog 450,000,000 ljudi, torej skoraj/polovica vsega človeštva. Kitajci so pozna1! kompas že 4000 let pred nami. Prav tako so poznali pred nami tudi smodnik. Že pred 1200 leti so tiskali prve knjige s tem da so črke najprej v rezal i v lesene deščice. Toda že pred 800 leti so jioznali tiskarsko umetnost. iKitajsko mesto Sanghaj što- .JOSIP NABROK: KAKO SO ZELENKOV OČE ZGODOVINO POPRAVILI (Veselo je bilo na gostiji Mo-jačevega Pepeta v Gldbacah. Ko so se nasrkali rujnega vin-ca ljutomerskih goric, so pogumno posegli v razgovor o svetovni vojni. 144Možje in žene, poslušajte me, saj ni tisto res. kar novine 144Kaj bi ne vedela! To so taki -zidarji, ki brez patenta delajo. Moj mož je bil tudi, preden sva se vzela." *4 Kaj pa nosite v košari ? Jo j kako lepa jajčka! Tega darila bodo pa cesar -zelo veseli. Za večerjo imajo najrajši, če jim pišejo, in kar po šolali učite- malo je.siha in olja na jajca vli- Iji in profesorji razlagajo; jaz vam bom po pravici povedal, jaz se vam bom izpovedal, zakaj se je vojska začela in kdo je kriv tiste strašne morije. Prosim vas pa, da ostane vse lepo med nanfi, ker ne hodim rad po graščini in |>o zaporih. Takole je bilo, pa nič drugače. [Pomladi leta štirinajstega je bilo dovolj vode, pa smo peljali flos na Hrvaško. Namenjeni smo bi i doli do Srbije, pa smo se flo-ov že v Zagrebu iz-nebili. Ko smo se j>o sklenjeni kupčiji krepčali v kremi, potegne stari Antonovee kvarte jSo rekli Urši: iz žepa. vrže srebrnjak na mizo I ^'Za- sejo bo dam jem. kuj vidijo moje staro oči," so cesar veselo zaklicali, ko je v tisto lopo kam!ro sto-pila Urša. Kaj pa boste vi dobrega povedali, Zclenkotova mati?" 144Nič ne bo dobrega." je odvrnila žena. "Takoj pokličite fVdmaršala in druge oficirje, pa so pomenite, kako boste vojsko naredili." Tako pazljivo so cesar poslušali, da niso niti trenili z o-česonu potem so se pa v zadregi malo popraskali po glavi in .. jo 'i 700.000 prebivalcev. P« jo vec tega neuka, par pa nji- y ^oo.ooo. Kanton 1.100,- li/k\"l •! 'nf< i bo i lto'/ii'/i L' i m w < d hovi akordi ln>lj požive smisel poslušalcev kakor dur akord;. Ob prehodu iz mirne, počasno v hitrejšo melodijo je naŠ<» dihanje globlje in utripanje srca Sok ve nce, konso-mance, in enostavni glasbeni zaključki povzročijo pospčutok veselja tudi pri ljudeh, na katere glasha sploh ne vpliva. Življenjska sila človeka so ]K>veča pri o»tro rit mizi ran i mlelodiji. U-odne učinke glasbe so opazovali ob zatiranju nespečnost i in delirija. nastalega po mrzlici. Zanimiv primer učinka glasbe so ugotovili pri zdravniku Tlufelandu. ki jo imel silno razdražljiv sluh. Tudi neznatno praskanj«' slame po ]»oči mu io povzročilo silne bolečino. Kot zdravilno sredstvo jo rabil poslušanje harfe in njeni toni so učinko- in vzklikne: mn jzelj. Ti »t i, ki poznate to hudičevo igro. že veste, kaj pomeni ta beseda. Nesrečni dedec da se mu ni ino glo nič pametnejšega uk resa t i v možganih. Vso noč smo metali tiste peklenske razglednice. Tn še drugi in tretji dan. Vseh pet flosov je šlo vragu za rep. Tako so me osknbli. da mi je Jerman moral posoditi za vlak nazaj. Kaj bo pa zdaj — sem ugibal, ko sem sedel v železniškem vozu. Ubila me bo, če ji povem resnico. Saj ste jo poznali, mojo Uršo. Tu-ko sršenaste ženske — Bog ji daj dobro — ni videl svet ne prej ne pozneje. Nič drugega, mi ni preostalo: zlagati sem'se moral. Tako debelo, da nuje še danes sram. Rekel sem ji: Urša, če mi verjameš ali ne verjameš, vseli pet flosov so mi Srbi ukradli Zdaj pa na-pravi z menoj, kar liočeš. 'Kaj jo napravila babniea, huda in jeznorita. kakor Št reki je v bik? Pri tisti priči je prepozno. Vrste mati, vojska je čudna reč. Za svet bi pa tudi še moral vprašati svojega prijatelja, ki pa uo stanuje na Dunaju." I" Kar precej ga vprašajte, zakaj pa invite telefon na mizi!" je odrezala babniea. 000, Tiencin 1.100.000. Nan- oblekla zaknmšni gvarfl, se vi- king okrog 800.000. Kitajci pridelujejo riž. pšenico ječmen, koruzo in -o.io. Kitajska ima okrog 34.000,000 glav goveje soko izpodrecala, da so se ji videla kolena, vzela je košaro jajc, in s j K) lice največji želodec. Bomo videli — je zahro- ži vi no, 88,000,000 prašičev ter pila od togote — če je še kaj n0.000.000 koz in ovac. V kitajski zemlji jo prVbližno OSO milijard ton premoga približno ono milijardo ton železa ter mnogo zlata, srebra, svinca, živega -srebra, soli, nafto itd. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL M0NEV ORDER, ako je vam le priročno pravice na svetu! Do grla sem sita teh večnih tatvin. Veste, kam jo je vlekel }>os ? Malo je žensk — ali pa nič, ki bi imele toliko korajže, naravnost na cesarski Dunaj jo je mahnila vražja kost ciganska! Ko je stopila v tisto veliko gosposko cimprovje. jo je zadržala kuharica vsa v črni Židi. Kaj bi pa radi? — je vprašala. ^So gospod cesar doma?" je rekla Urša. "I, kje pa naj bodo?" jo odgovorila kuharica. Tri prostozidarje bodo jutri obesili, pa morajo podpi-sati obsodbo. Saj veste, kdo so prostozidarji?" H. Frazee, Olifiers & Co. TRGOVCI z NAJBOLJŠIMI VREDNOTAMI III BROADWAY NEW YORK CITY X CAST IMAMO NAZNANITI, DA JE BIL NAMEŠČEN EUGENE V- DOUVAN PRI NASI DRUŽBI KOT RAVNATELJ TUJSKEGA ODDELKA Pridite v urad, ali pa pišite po natančna pojasnila glede vrednostnih papirjev, ki jih imate v svojih rokah, ali pa jih želite kupiti. Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanealjivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO $ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00 Lir 100 " 200 " 300 " 500 " 1000 KER SE CENE SEDAJ HITIM/ MENJAJO SO NAVEDENE CR NE PODVRŽENE «OREMEMBI GORI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA IZVK&U. &JEMO PO CABLR LETTER ZA PRISTOJBINO ti — S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY fTRAVKL BURKAH) SI« W. 1Mb ST.. NEW TOKK Tisto je pa tudi res.'' -o -e cesar nasmehnili. In že so dr žali teflefon v roki. "Vilko, ali že spiš!" jo z;i-klicril v tisti črni volovski i"Xe Še," se je slišal odgovor. "Kaj bi pa rad?" Vojsko bomo morali narediti. Zelenkova mati, ki je huda kakor tavžent hudičev, jo zahteva. Ne bi se ji rad zameril. In poten v sta so so dol-£o razirovarjala; nazadnje so l»a rekli cesar: •"Le pojdi domov. Urša, pa ]x)vej županu, da se bodo udarili. Naj hitro pripravi celice za črno vojsko." '"Bom že povedala," je od govorila žena. Ampak to vam rečem: mojega dedca puhtite na miru. Mislite, da bom -a-nwi polagala živini in polje olxlelavala?" •"Bomo že tako naredili. d:i l)o prav." so jo potolaži;i cesar. "Mi naj pa kak-m u ; zajca pošlje." '"Kaj bi pošil jal," so je izvila zvita baibnica. "raj ni 1M<> res. da bi brez pravice na-t;i-vljal zverem — kakor tra rokujejo." ■"No. ali zdaj ve-te. k d - j'-kriv vojske? Se cnkrrt \ ■ prosim, da molčite. Ne h". i.i,< i rad sitnosti." Verjamem," so ouh.- l gostilničar. "Ampak pet m dvajset bi jih pa pošteno 7.1-•=!užil na svoj grelni hrbet. Da greš tako grdo obrekovat svojo brate." "Skopano priznam, da ^0111 jih še več zaslužfl. Posel m o, ker mi je gospod Bog pokoro preložil. Snj veste, da :ne zdaj pričakuje v v i call." •Debela solza j«' Zclenkove-11111 očetu zdrknila 111 uvelo lieo. kakor da ?e m