Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Ptuj  Zapuščene živali v cenejše zavetišče v Dramljah  Stran 3 Politika Ptuj  Dom upokojencev ostaja brez strokovnega direktorja  Stran 5 Podjetništvo Kidričevo  Korona zdesetkala naročila promocijskega blaga  Stran 8 Turizem Podravje  Na Mariborskem Pohorju in Treh kraljih že prvi smučarji  Stran 11 Ljudje in dogodki Podravje  Vse več je fi nančnih stisk, osamljenosti, strahu …  Stran 19 Ptuj, torek, 15. decembra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 99  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Kmetijstvo Podravje  »Raje denarja ne vzamem, morda bi ga moral vrniti«  Stran 9 Črna kronika Ptuj  Tožilstvo za Damjana Jerebica zahteva štiri leta zapora  Stran 24 Pandemija  Helikopterski nujni prevozi le za »zdrave« paciente  Stran 3 Ptuj  Prenova kotlovnice - dobiva mesto svojo »sežigalnico«?  Stran 6 1211 Podravje  Kje in v kakšnem znesku bodo letos zaposleni prejeli božičnice Večina podjetij bo zaposlene nagradila Konec letošnjega leta bo zaradi epidemije koronavirusa zagotovo manj tistih, ki bodo prejeli božičnico oziroma 13. plačo. Kljub temu pa v Spodnjem Podravju večina večjih podjetij načrtuje izplačilo celoletne nagrade za delo. Zneski so različni – ponekod so jih že določili, drugod se o višini božičnice še vedno dogovarjajo. Več na straneh 6 in 7. Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 2 V Slovenski Bistrici je tik pre d letošnjim prvim snegom začel delovati sistem izposoje mestnih koles ‚Zapelji me‘ z 90 kolesi, ki so na voljo za izposojo Bistričanom in obiskovalcem mesta Slovenska Bistrica za vsakodnevne opravke. Možna pa je izposoja tudi bateri- je za električni pogon. Ob plačilu kavcije jo lahko uporabnik pridobi v TIC Slovenska Bistrica. V mestu je postavljenih sedem pokritih kolesarnic in dodatna kolesarska stojala. Slednja so postavljena v bližini trgovin, lokalov in institucij, ki jih ljudje vsakodnevno obisku- jejo. Uporaba koles bo v obdobju do 31. marca 2021 brezplačna za vse uporabnike, nato pa bo cena izposoje en evro. 251 kartic še ni zabeležilo izposoje Vrednost celotnega projekta Zapelji me, ki zajema predelavo in dobavo 90 koles, izgradnjo sed- mih pokritih kolesarnic in štirih dodatnih kolesarskih stojal, infor- macijskega sistema in aplikacije za izposojo koles, znaša 242.222 evrov. Predviden letni strošek vzdrževanja celotnega sistema mestnih koles (vključno z vzdrže- vanjem koles) je ocenjen na okoli 70.000 evrov. Na Ptuju, kjer sis- tem izposoje koles Pecikl deluje že dve leti, je izposoja brezplačna, letno pa za vzdrževanje 20 koles na štirih postajah namenijo 15.000 evrov. Tudi način izposoje se raz- likuje od bistriškega. Uporabnik na Ptuju mora pred prvo izposojo pridobiti kartico sistema Pecikl ter PIN-številko, medtem ko je na Bi- striškem izposoja in uporaba mo- goča le ob namestitvi aplikacije ‚Zapelji me‘ na pametni telefon. Iz Javnih služb Ptuj so posredovali podatek, da so izdali 362 kartic, a od tega jih kar 251 še ni opravilo iz- posoje. »Bolj aktivnih je torej 111,« so dodali. torek  15. decembra 20202 Aktualno Slovenska Bistrica, Ptuj  Dve kolesarski mreži, dva različna sistema Ptujčani izdali 362 kartic, uporabljenih le 111 Občina Slovenska Bistrica je konec letošnjega novembra pognala projekt Zapelji me, ki omogoča izposojo 90 koles, to je štirikrat več kot na Ptuju. A medtem ko bodo v bistriški občini spomladi začeli izposojnino zaračunavati, predvidoma v višini enega evra, je izposoja ptujskih koles brezplačna. Foto: ČG Ulica Viktorina Ptujskega je zelo ozka, po novem bo prevozna z avtomobilom. Ptuj  Težave z gretjem v dominikancu Da županov ne bi zeblo Kolegij županov Spodnjega Podravja je bil načrtovan za mi- nuli teden, a so ga zaradi tehničnih težav odpovedali. Šlo je za okvaro klimata v dominikanskem samostanu na Ptuju, zato gretje ni primerno funkcioniralo. Ker bi župani pri 18 ºC težko delali, so kolegij prestavili in bo ta teden izpeljan preko spleta. Foto: ČG Do klimata je precej težko priti, saj je v zaodrju, pod precej ozkimi stopni- cami, a so težave uspešno odpravili. V prvi fazi prenove dominikanskega samostana je bil med drugim na novo urejen tudi sistem ogrevanja. Kot je pojasnil Pavel Magdič, vodja kulturno-kongresnega centra dominikanski samostan, so leta 2013 ob zaključku prenove sistem uredili na način, da ogromen prostor ogrevajo dvosistemsko. Zraven toplotne črpalke jim do želene temperature dodatno pomaga klimat. »To je bivša cerkev in volumen prostora je dejansko ogromen. V sredo smo ugotovili napako, žal pa samo s talnim gretjem temperature nismo mogli spraviti na primerno vrednost. Težave so se pojavile v noči s torka na sredo, ko je klimat odpovedal.« Po mnenju Magdiča je bilo to pričakovano glede na starost delov. Klimat so že zamenjali, strošek popravila pa je znašal 2.000 evrov. K sreči je bil rezervni del hitro dobavljiv in so temperature v tej stavbi ponovno primerno visoke. A kljub temu da so tehnične težave odpravljene, bo zadnji letošnji kolegij potekal preko Zooma v ptujski Mestni hiši. V Slovenski Bistrici nabavili 90 koles Ptuj Slovenska Bistrica Št. koles 20 90 Strošek vzdrževanja 15.000 70.000 Vrednost projekta 54.021 242.222 Začetek delovanja September 2018 December 2020 Vir: Občini Slovenska Bistrica in Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  15. decembra 2020 3Aktualno fi A z 3 p s s H N A V Sloveniji delujeta dve helikop- terski enoti prve pomoči, in sicer na Brniku in v Mariboru. Slednja je imela letos 171 aktivacij in opra- vljenih 139 intervencij, lani 153 nujnih helikopterskih intervencij. A medtem ko so še lani člani heli- kopterske enote brez pomisleka sedli v zrakoplov, ki pomeni krajšo transportno pot bolnika do bolni- šnice, je letos potek intervencije nekoliko spremenjen. Najprej klicatelji preverijo, ali je pacient okužen, torej če kaže tipične zna- ke covida. Kateri so, seveda sliši- mo vsakodnevno, ampak poraja se vprašanje, ali navaden prehlad in torej kašljanje ter boleče grlo še sploh obstajata zaradi vdiho- vanja hladnega zraka, ali je covid z obličja izbrisal tudi prehladna obolenja. Prehladiti se v tem času je torej nevarno, ne z vidika zdrav- ja, temveč neobravnave. Navodila helikopterskim reševalcem so na- mreč dana, odločitev, kako bodo ukrepali, pa je seveda na plečih zdravstvene ekipe. Zdravstveni delavci v enoti HNMP Brnik so se s piloti Slovenske vojske odločili, da enota HNMP Brnik zavrne prevoz pacienta s potrjeno okužbo s ko- ronavirusom ter paciente z veliko verjetnostjo za covid-19. Kaj pa Mariborčani? »Glede na sprejeta navodila Ministrstva za zdravje za- radi varnosti posadke paciente z okužbo s covidom-19 praviloma ne transportiramo s helikopterjem,« je povedal Štefan Mally, član mari- borske zdravstvene ekipe. Razlog, zakaj okuženih oseb praviloma ne transportirajo, pa je pojasnil: »He- likoptersko reševanje je specifi čno in z obstoječo opremo ni mogoče izvajati reševanja v popolni osebni varovalni opremi, prav tako ni mo- goča popolna izolacija pacienta v transportnem prostoru helikop- terja.« Potrebovali bi namenskega, nabavili bodo vojaške helikopterje Deloma gre torej za strah pred okužbo, saj so člani ekipe številčno omejeni, drugi razlog pa je seveda neustrezna oprema, o kateri se go- vori že več let (okvara helikopter- jev, ki je reševalce pustila na tleh, zastarelost …). Slovenija je poleg Hrvaške tudi edina država v EU, kjer te dejavnosti izvajajo vojaški in občasno policijski helikopterji. In glede na odgovor zdravstvene- ga ministrstva na vprašanje, kdaj je v načrtu nakup helikopterja za izvajanje izključno helikopterske nujne pomoči, sprememb na tem področju ni pričakovati. Njihov od- govor se je namreč glasil: »Minuli mesec so sicer poslanci sprejeli zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021–2026, ki predvideva 780 milijonov evrov za najnujnejša vlaganja v oborožitev in opremo Slovenske vojske. V sklopu teh sredstev je predviden nakup dveh helikopterjev za specialne sile. V primeru realizacije tega nakupa bi obrambno ministrstvo del fl ote helikopterjev Bell 412 uporabilo za helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP). Za njihovo poso- dobitev pa naj bi v prihodnjih letih namenili 15 milijonov evrov.« Kot je znano, ta tip helikopterja ni prilagojen za številne medicin- ske aparate, ki ohranjajo pacienta pri življenju, saj poleg zdravnika in drugega osebja velikokrat ni pros- tora za vso opremo, zato jo odla- gajo povsod, kjer lahko, in upora- bljajo vse možne kotičke helikop- terja. Zato si mariborski reševalci seveda želijo pridobiti helikopter, ki bi imel prirejen prostor za iz- ključno medicinske intervencije, helikopter, ki bi imel krajši vzletni čas in proceduro pred letom. Toda glede na odgovor zdra- vstvenega ministrstva se bo he- likoptersko reševanje še naprej izvajalo z vojaškimi helikopterji oz. posadkami Slovenske vojske. Sicer pa je za izvajanje helikopter- ske nujne medicinske pomoči Za- vod za zdravstveno zavarovanje v letu 2019 plačal skupno 1,6 milijo- Z reševalnim vozilom da, s helikopterjem ne Na UKC Ljubljana, kjer deluje dispečerski center zdravstva, so za portal Necenzurirano.si pojasnili, da za zdaj ne obstaja možnost za prevoz s helikopterjem za covid bolnike, saj da preprosto ni varno, da bi leteli piloti v skafandru. V drugih evropskih državah po poračunanju portala s tem nimajo težav. »Na Nizozemskem in v Belgiji, ki sta med najbolj prizadetimi državami v času drugega vala, so najtežje bolnike s covidom-19 na respiratorjih s helikopterji prevažali v Nemčijo, kjer imajo boljše možnosti za njihovo zdravljenje. Podobno je v Švici, Italiji in Franciji. Seveda ob tem pazijo na ustrezno zaščito posadk,« sta ugotovila novinarja Tomaž Modic in Vesna Vuković. Dodala sta, da so pri nas vojaški piloti in drugi člani helikopterske posadke kot številni drugi javni uslužbenci upravičeni do posebnega dodatka zaradi dela v času epidemije, in se vprašala: »Zakaj potem zavračajo prevoze okuženih? Še posebej glede na dejstvo, da zaposleni v reševalnih vozilih nemoteno izvajajo nujne prevoze okuženih s covidom-19.« Slovenija, Podravje  V tujini s helikopterji prevažajo tudi bolnike s covidom, pri nas ne Helikopterski nujni prevozi le za »zdrave« paciente?! Covid, covid, covid. Zaradi virusa, ki ga sicer večina preboli v lažji obliki in ki nam ga kljub skorajšnjemu popolnemu zaprtju države ne uspe obvladati, je bilo po prvih ocenah odpovedanih že več kot 26.000 nenujnih zdravstvenih storitev. Kakšne bodo posledice odpovedi, se seveda ne ve. A posledic razširjenosti virusa ne občutijo le čakajoči na seznamih, temveč tudi hudo bolni, poškodovani, ki bi potrebovali helikopterski prevoz v bolnišnico. Če je oseba okužena, ga praviloma ne dobi, vsaj takšno je stališče helikopterske enote nujne pomoči v Mariboru. Foto: Sta/M24 Ptuj, Podravje  Zavetišče za male živali v Mariboru predrago Zapuščene živali v cenejšem zavetišču v Dramljah Od junija letos za zapuščene živali iz območja Ptuja skrbi zavetišče v Dramljah. Ponudili so namreč nižjo ceno kot mariborska Snaga. Na račun nove pogodbe je podjetje Javne službe Ptuj v le nekaj mesecih privarčevalo okrog 800 evrov. Kljub temu pa je skupni znesek, ki ga namenjajo za delovanje zavetišč, višji od lanskoletnega. Za zapuščene živali na svojem območju mora poskrbeti vsaka občina posamezno oz. skleni- ti koncesijo z enim od zavetišč. Koncesijo za opravljanje obvezne javne službe pomoči, oskrbe in na- mestitve zapuščenih živali v zave- tišču ima ptujska občina sklenjeno z občinskim podjetjem Javne služ- be (JS) Ptuj. To je do poletja letos imelo veljavno pogodbo s Snago Maribor, upravljavcem maribor- skega zavetišča. Po izteku pogodbe so izvedli postopek javnega naročanja in izbrali drameljsko podjetje Zon- zani, ki je ponudilo za 30 % nižjo ceno kot Snaga. »Od junija do novembra 2020 smo podjetju Zon- zani plačali 5.273 evrov. Lani smo imeli sklenjeno pogodbo s Snago, ki bi ji za enako storitev v enakem obdobju plačali 6.008 evrov,« so pojasnili v podjetju Javne službe Ptuj. Po tem izračunu so prihranili slabih 800 evrov. Letni prihranek bo še večji. Nižja ponudba, a vseeno višji strošek od lanskoletnega V letu 2019 je podjetje Javne službe Ptuj za opravljene storitve v obdobju od januarja do konca novembra zavetišču plačalo 5.242 evrov, v istem obdobju letos 6.705 evrov (kljub novemu pogodbeni- ku). Nova pogodba velja od junija. Če je ne bi sklenili, pa bi bil skupni znesek, ki ga namenjajo zavetišču, še višji. Temu JS Ptuj plačuje pavšal za bokse, ki so v najemu glede na število registriranih psov v mestni občini Ptuj. Ostalo poravnajo gle- de na dejansko opravljene storitve po veljavnem ceniku. Zakaj je torej skupni znesek letos višji, če pa so izbrali cenejšega ponudnika, v JS Ptuj pojasnjujejo: »Ne moremo primerjati lanskega in letošnjega leta, saj gre za različno količi- no opravljenih storitev (število oskrbnih dni, število sterilizacij in kastracij, najem boksov, delovnih ur in kilometrine za delo na terenu ipd.). Primerjamo pa lahko cene posameznih izvajalcev, v našem primeru Snage in Zonzanija. Letos smo izbrali ugodnejšega ponudni- ka, izvajalca Zonzani. Iz primerjave cen med obema izvajalcema za obdobje junij–november je raz- vidno, da smo z izbiro cenejšega izvajalca plačali 12,23 % manj.« Foto: Črtomir Goznik Snaga za oskrbni dan psa zaračuna 15, Zonzani 8 evrov Po podatkih, ki smo jih prejeli od JS Ptuj, oskrbovalni dan za psa mariborska Snaga zaračuna 15 evrov, Zonzani bistveno manj, le osem evrov. Tudi najem boksa je precej cenejši: Zonzaniju plačajo sto evrov, Snagi bi za posamezni boks morali 30 evrov več mesečno. Mesečno mora MO Ptuj zagotavljati štiri bokse, kar je v času od junija do novembra stalo 2.400 evrov. K temu se prištejejo še kilometrina, kastracije, čipiranje, evtanazije … Foto: Sta/M24 na evrov. »Pri tem pojasnjujemo, da v ta znesek niso vključeni stro- ški izvajanja prevozov, saj jih krije državni proračun, ker tovrstne prevoze izvajata Slovenska vojska in Policija (ne zdravstveni del po- sadke, stroški goriva, vzdrževanje helikopterjev ...),« so dodali na za- vodu. Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  15. decembra 20204 Politika Po dosedanjih izkušnjah tra- ja celoten postopek od zbiranja ponudb pa do končnih pozitiv- nih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora (večinoma ministrstva in njihovi organi) več let. Z novim zakonom o urejanju prostora pa so zahtevane še dodatne faze postopka, kar pomeni, da celoten postopek tretjih sprememb OPN zagotovo ne bo krajši. »Ker se je tudi nabralo kar ne- kaj novih potreb, bomo ponovno začeli zbirati pobude in za tem postopek spremembe. Ni namreč pričakovati, da bi bil OPN sprejet v roku leta, temveč je treba spet računati leta v množini,« je razlog za ponovno zbiranje ponudb le dober mesec za tem, ko je bil po- trjen spremenjen OPN, pojasnila županja Darinka Fakin. Za vse predlagatelje so pobude brezplačne, a na občini opozar- jajo na stroge zakonske omejitve sprememb namenske rabe. Tako izpostavljajo, da nosilci ureja- nja prostora pozitivno mnenje za spremembo namenske rabe prostora, ki ni v naselju, podajo le izjemoma. Prav tako je kmetijsko ministrstvo izredno zadržano do pobud spremembe namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemlji- šče, če na drugi strani ni predvide- na vrnitev enakega obsega stavb- nega zemljišča v kmetijskega. »V skladu z zakonom niso možne niti spremembe, kot so sprememba namembnosti rabe prostora za nova gradbena območja izven na- selij (izjema so širitve že obstoje- čih območij) ali izvzemi zazidljivih parcel oziroma delov parcel znot- raj območja naselij,« še pojasnjuje- jo na občini. Občina Majšperk bo pobude sprejemala do konca februarja 2021 oziroma najkasneje do po- daje prvih mnenj nosilcev urejanja prostora. Po tem roku novih po- bud pri tretjih spremembah OPN Majšperk ne bo možno več upo- števati. Majšperk  Tretje spremembe in dopolnitve prostorskega načrta »Leta bo ponovno treba računati v množini« Potem ko so oktobra v Majšperku sprejeli spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN), so že napovedali, da bodo v začetku leta 2021 začeli s postopkom tretjih sprememb Občinskega prostorskega načrta Občine Majšperk. Foto: Občina Majšperk Občina Majšperk bo pobude sprejemala do konca februarja 2021. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Ormož  Prva virtualna seja Svetniki na začetku: »Prekinimo sejo!« Dobrih pet ur trajajoče zasedanje občinskega sveta na de- cembrski seji je bilo prvo v zgodovini občine Ormož, ki je po- tekalo na daljavo. Že na začetku je bilo med svetniki nemalo negodovanja zaradi poteka seje na daljavo. Še več, porajali so se celo dvomi o veljavnosti sklepov občinskega sveta, ki jih je izpostavil svetnik Emil Trstenjak. A sejo so le izvedli. Poleg elaborata o cenah za pitno vodo so svetniki predse dobili tudi nov predlog za obračunavanje stroškov za ravnanje z odpadki (kot pred tem v občinah Središče ob Dravi in Sv. Tomaž). Kot je znano, bodo po tem predlogu enočlanska gospodinjstva plačevala le še polovično ceno 120-litrske posode, torej 4,98 evra, medtem ko bodo gospodinjstva z več člani plačevala nekoliko več kot doslej (za 120-litrske posode 9,96 evra na mesec). Vsi svetniki se s predlogom niso strinjali, pač pa so nekateri zagovarjali polovično obračunavanje storitve tudi za gospodinjstva, kjer živita dve osebi. V tem primeru bi se za veččlanska gospodinjstva cena občutneje dvignila, pomenila pa bi dodaten zaplet, saj so tehnični pravilnik v drugih dveh občinah že potrdili. Intenzivna debata pa se je vnela ob že »prastarem« predlogu, da bi se storitev obračunavala glede na dejansko težo proizvedenih odpadkov v posameznem gospodinjstvu. Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja je še stotič pojasnil enako; da bi to pomenilo dražjo tehnologijo in precej višje cene za občane. Slavko Kosi pa se z obrazložitvijo ni zadovoljil, pač pa je udaril nazaj:»V Mariboru v Razvanju odvažajo smeti s tehtanjem. Dvomim, da je to napačen podatek!« je dejal in namignil, da se v KP Ormož niso dovolj podrobno informirali. Vztrajal je, da KP Ormož v prihodnje pripravi izračune za storitev tehtanja sleherne posode za smeti. Svetniki so sicer nov pravilnik in cenik za smeti odobrili, prav tako so s sklepom podprli tudi podelitev koncesije za eno zdravniško ekipo na področju splošne medicine. »Javni zdravstveni zavod Ormož ne more zagotoviti izvajanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je potreben v naši občini na področju splošne medicine, kar izhaja tudi iz izjave Zdravstvenega doma Ormož o nemožnosti izvajanja osnovne zdravstvene dejavnosti za en tim. Podelitev koncesije za eno zdravniško ekipo na področju splošne medicine ne ogroža dejavnosti in nadaljnjega obstoja javnega zdravstvenega zavoda,« je pojasnil župan Danijel Vrbnjak. Foto: Arhiv ŠT Naj bo tudi v novem letu na vaši mizi veliko okusnih in kvalitetnih dobrot iz slovenskih kmetij. www.dobroteslovenskihkmetij.si Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Občina Videm bo v skladu s sprejetim proračunom v letu 2021 gospodarila s 5,7 milijona evri pri- hodkov, od tega bo neposredno iz državnega proračuna prejela 4,3 milijona evrov dohodnine. 200.000 evrov nameravajo zbrati z nadomestilom za uporabo stav- bnih zemljišč, okoli 100.000 evrov se bo v proračun steklo z okoljsko dajatvijo. Iz državnega proračuna pričakujejo 354.000 evrov za na- ložbe, računajo tudi na 200.000 evrov iz evropskih virov. Odhodki so predvideni v enaki višini kot pri- hodki. Za plače oziroma stroške dela zaposlenih namenjajo 600.000 evrov, za vzdrževanje objektov, tehnične in komunikacijske opre- me pol milijona, za druge operativ- ne stroške (avtorski honorarji, sej- nine, plačila po podjemnih pogod- bah, članarine ...) je rezerviranih dobrih 200.000 evrov. Skoraj mili- jon in pol iz občinske blagajne za- gotavljajo za t. i. socialne progra- me, večje postavke so sofi nancira- nje vrtca (880.000 evrov), oskrbe starejših v domovih upokojencev (311.000 evrov) in plačilo šolskih prevozov (167.000 evrov). Poso- dobili bodo strojni park režijskega obrata, za kar so v proračunu re- zervirali 185.000 evrov, 270.000 evrov bo predvidoma namenjenih pripravi različne projektne doku- mentacije. Za investicijsko vzdrže- vanje in gradnjo cest so rezervirali dobrih 200.000 evrov, za urejanje igrišča v Pobrežju 44.000, za vaški dom Dolena 30.000, za energet- sko sanacijo občinskega poslopja 126.000 in za urejanje kanalizacije dobrih 350.000 evrov, pri čemer bo šla glavnina denarja v Lancovo vas, preostanek pa za manjše od- seke. V proračunu sta tudi postav- ki za energetsko obnovo šolskih stavb v Vidmu in na Selih (skupaj 366.000 evrov) in energetsko obnovo vrtca v Vidmu (80.000 evrov). Ohranjajo tudi postavko za gradnjo vrtca v Vidmu. Videm  Proračun za leto 2021 potrjen V občinski blagajni bo 5,7 milijona evrov Svetniki občine Videm so proračun za prihodnje leto potrjevali virtualno. Dve zadnji seji, prvo v novembru in sedanjo decembrsko, so izpeljali preko video konference. Foto: MZ Videmski svetniški zbor je na decembrski seji, ki je potekala v obliki video konference, potrdil proračun za prihodnje leto. Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  15. decembra 2020 5Politika Investicija v Žabjaku bo cenejša od prvotne ocene vrednosti Ker sej ni možno izpeljati v fizični obliki, so jih v zadnjih mesecih nekaj izvedli korespondenčno. Na eni izmed njih so soglasno potrdili novelacijo projekta Žabjak. »V novelaciji se je projekt pocenil, okvirno sedaj znaša 13,7 milijona evrov,« je pojasnila predsednica sveta zavoda. Zadnja ocena je namreč prej znašala slabih 16 milijonov evrov. O zaprtju finančne konstrukcije te naložbe bo v naslednjih dneh direktorica DUP Vesna Šiplič Horvat govorila s predstavniki pristojnega ministrstva. Svet zavoda je na decembrski seji seznanila tudi s potekom drugih investicij. »V Juršincih je delo oteženo zaradi epidemiološke slike, covid je tudi to področje prizadel. Predviden rok končanja investicije je 5. februar 2021,« je pojasnila Lackova. Že v nekaj dneh pa naj bi bil opravljen kakovostni pregled ptujske investicije, nove kavarne pred domom. Čakajo na uporabno dovoljenje. V Kidričevem bo investicija predvidoma zaključena do konca leta 2021. Foto: MZ Decembrska seja Doma upoko- jencev Ptuj (DUP) je zaradi epide- mioloških razmer potekala preko videokonference. Najpomembnej- ša točka pa: predlog strokovnega sveta DUP o imenovanju strokov- nega vodje. Že konec oktobra je svet za- voda sprejel sklep, da strokovna služba DUP pristopi k pripravi javnega razpisa za strokovnega vodjo. 13. novembra je bil razpis za prosto delovno mesto objavljen v Uradnem listu RS. V 15 dneh, koli- kor je bil rok za prijavo, je prispelo šest prijav. Komisija, sestavljena iz članov sveta zavoda, je 2. decembra vlo- ge odprla in preverila formalno popolnost ter izpolnjevanje pogo- jev prijavljenih. Svoje ugotovitve so posredovali novi direktorici Vesni Šiplič Horvat. Prav vse pris- pele vloge so bile formalno nepo- polne, zato nihče od kandidatov ni izpolnjeval vseh pogojev za razpisano delovno mesto. »Torej, svet je sprejel sklep, da se zaradi formalno nepopolnih vlog in ne- izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta strokovni vodja kandidata ne izbere in se ponovi razpis za prosto delovno mesto strokovnega vodje v Uradnem li- stu, v enaki vsebini,« je pojasnila predsednica sveta zavoda DUP Simona Lacko. Na tem delovnem mestu sicer do marca naslednje leto ostaja do- sedanja direktorica Jožica Šemnič- ki kot vršilka dolžnosti strokovne- ga vodje. 16. marca bo izpolnila pogoje za pridobitev pravice do pokojnine, takrat pa naj bi začel delati nov strokovni vodja. Interes za to delovno mesto je očitno ve- lik. Neuradno je slišati, da so med prijavljenimi nekateri javnosti dob- ro poznani kandidati, ki so kandi- dirali tudi za direktorski stolček v domu. Sami sebi omejili čas razprave Spremenjen in dopolnjen pa je po novem tudi Poslovnik o delu sveta zavoda. Spremembe se na- našajo na časovno omejitev raz- prav na seji, ki je po novem deset minut razpravljanja posameznega člana sveta Doma pri posamezni točki. V veljavi pa še vedno osta- ja sklep, da so seje sveta zavoda zaprte za javnost, razen za novi- narje. Stanje v domu se izboljšuje Sveta zavoda se je seznanil tudi z aktualnimi razmerami v domu. Zadovoljni so, da se stanje glede okužb stabilizira. Skupaj z direkto- rico so pohvalili velika prizadeva- nja zaposlenih, ki strokovno pris- topajo k svojemu delu in dosledno upoštevajo vse ukrepe. »Vsi delajo v izjemno težkih pogojih, pa jim vseeno ne manjka pozitivizma. Izjemno pomembna pa je tudi strpnost starostnikov in seveda njihovih svojcev,« je po seji pove- dala Lackova. Ptuj  S seje sveta Doma upokojencev Za strokovnega direktorja ni bil izbran nihče S tem, ko je Vesna Šiplič Horvat prevzela funkcijo direktorice Doma upokojencev Ptuj, se je sprostilo njeno dosedanje delovno mesto. Svet zavoda je zato objavil razpis, na katerega je prispelo šest vlog. Niti en kandidat ni zadostil vsem formalnim pogojem. Razpis bodo ponovili. Foto: ČG Predsednica sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj Simona Lacko: »Svet je sprejel sklep, da se zaradi formalno nepopolnih vlog in neizpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta strokovni vodja kandidata ne izbere in se ponovi razpis za prosto delovno mesto strokovnega vodje v Uradnem listu, v enaki vsebini.« »Zelo smo veseli in ponosni, da se je začela gradnja novega vrtca in prizidka k šoli. Z novimi prosto- ri, ki jih bomo pridobili za izvajanje vzgoje in izobraževanja, bomo naše delo lahko nadaljevali še bolj kakovostno in s še večjim vese- ljem,« je naznanil Stanislav Bezjak, ravnatelj OŠ Velika Nedelja. V sklo- pu investicije bo vrtec dobil dve novi igralnici za jaslično varstvo ot- rok, eno obstoječo igralnico bodo razširili, preostale pa obnovili. Uredili bodo zunanje pokrite pro- store ter zagotovili vso potrebno opremo za izvajanje dejavnosti. Na novo pa bodo zgradili tudi ve- liko kuhinjo za potrebe vrtca in podružnične osnovne šole. Ker v času obnovitvenih del izvedba varstva otrok v obstoječi stavbi ne bo mogoča, se investicije lotevajo po sklopih. »Začenjamo z deli, ki ne ovirajo varstva otrok, tako se bo najprej gradil prizidek in uredile zu- nanje površine. Tista dela, ki pa ne morejo teči sočasno z varstvom ot- rok, pa bomo prestavili v poletne mesece. Takrat bomo dejavnost vrtca preselili v prostore osnovne šole, do 1. septembra pa bo obno- va zaključena,« je zagotovil župan Danijel Vrbnjak. Dela bo za dobre- ga 1,4 milijona evrov izvedlo grad- beno podjetje GES iz Celja. Ormož  Obnova vrtca v Podgorcih je že v teku V poletnih mesecih se bo vrtec selil v prostore OŠ V Vrtcu Podgorci se že lep čas srečujejo s prostorsko stisko, ki onemogoča sprejem večjega števila otrok. Ob koncu no- vembra pa se je začela težko pričakovana obnova in dograditev vrtca, ki bo v prihodnjem šolskem letu lahko sprejel 114 kratkohlačnikov. Foto: Arhiv ŠT Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 6 Debata o tem, kako optimalno urediti področje oskrbe z energijo in njenim pridobivanjem, na Ptuju traja že kar nekaj časa. Letos so LEA Spodnje Podravje in Javne službe Ptuj predstavili idejo o nadgradnji obstoječega sistema oskrbe s toplotno energijo. Občinsko podjetje trenutno oskrbuje 2.126 gospodinjskih odjemalcev ter 21 poslovnih od- jemalcev. Po sanaciji oz. izvedenem projektu bi na daljinsko ogrevanje priključili 12 novih objektov. Pomisleki: vplivi na okolje, upravičenost … »Ideja in projekt sta sporna v več vidikih. Nadgradnja predvideva uporabo ‚zelenih tehnologij‘, kot so lesni sekanci, čeprav stroka jasno opozarja, da to ni ravno zelena tehnologija, saj povzroča odpadke, po drugi strani pa povzroča prašne delce v zraku. Slaba stran tega je torej povečanje prašnih delcev v zraku na območju MO Ptuj. V veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, nanj pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon. Najpogosteje se izva- jajo v zadnjih letih meritve delcev premera 10 in 2,5 μm, ki so zdravju najbolj škodljive. Delci povečajo umrljivost za boleznimi dihal, srca in ožilja. Predvsem so ogroženi starejši in bolniki z obstoječimi bolez- nimi dihal. Če delci vsebujejo težke kovine, je njihova strupenost še večja. Dokazali so, da prisotnost cinka v delcih poveča moč vnetja, stopnjo odmiranja tkiv in preobčutljivosti pljuč,« je eden izmed po- mislekov, ki jih je možno slišati od nekaterih krajanov ČS Ljudski vrt. Dvom v smiselnost projekta Obenem se pojavlja tudi vprašanje, ali je ta projekt upravičen, smi- seln in potreben. Znano je, da se bo po energetski sanaciji Šolskega centra Ptuj, Gimnazije in Dijaškega doma predvidoma v letu 2021 po- raba teh zelo velikih porabnikov zmanjšala. »Zato bo morala mestna oblast še krepko premisliti o smiselnosti in upravičenosti projekta,« je še eden izmed pomislekov, ki jih je možno slišati. V občinskem podjetju Javne službe Ptuj so potrdili, da se obeta raz- širitev vročevodnega omrežja. O pomislekih, ki se nanašajo na vplive na okolje pa: »Vsak energetski objekt ima vpliv na okolje, tako manjša kurišča z neprimerno fi ltracijo dimnih plinov oz. brez fi ltracije (npr. enostanovanjske hiše) kot tudi večji energetski objekti, ki so name- njeni proizvodnji toplote za ogrevanje objektov. V našem primeru gre za rekonstrukcijo kotlovnice na Volkmerjevi cesti, ki bo opremljena z najsodobnejšo opremo za fi ltracijo dimnih plinov. Slovenska regulati- va na tem področju je zelo stroga, zato smo mejne vrednosti nastavili še strožje, celo pod predpisanimi mejnimi vrednostmi. Na ta način lahko poskrbimo, da ne bo povečanja vplivov na ljudi in okolje.« Ob tem opozarjajo, da so emisije snovi v zrak odvisne od učinko- vitosti izgorevanja goriva v napravi (les, plin, kakršnokoli drugo gori- vo). V tem primeru bi šlo za lesne sekance, ki bodo – tako zagotavljajo v JS Ptuj – izgorevali v najsodobnejšem kotlu z nadzorovanim izgore- vanjem: »Dimni plini potujejo iz kotla v multiciklonski odpraševalnik, ki iz dimnih plinov izloči večje delce, ki nato potujejo v elektrostatični fi lter, ki izloči najbolj fi ne delce. Na ta način se zagotovi minimalen vpliv na okolje in ljudi.« torek  15. decembra 20206 V središču Konec letošnjega leta bo zara- di epidemije koronavirusa zago- tovo manj tistih, ki bodo prejeli božičnico oziroma 13. plačo. Več tisoč ljudi je še vedno na čakanju, mnogi so celo ostali brez zaposli- tve, številni mali podjetniki so bili prisiljeni zapreti podjetje, nekateri so tik pred tem. A kot kaže, ni vse tako črno. Davčni svetovalec in svetovalec vlade Ivan Simič je na- mreč na svoji spletni strani objavil, da je kar nekaj podjetij že izrazilo željo, da bi vrnilo državno pomoč, saj si želijo izplačati dobiček in tudi božičnico. Tudi na fi nančni upravi so potrdili, da so prejeli že 1.277 izjav upravičencev, ki želijo vrniti mesečni temeljni dohodek, 400 pa jih je državno pomoč že vrnilo. Preverili smo, ali se bodo božič- nice oz. 13. plače lahko razveselili delavci v večjih podjetjih v Spo- dnjem Podravju. V Mark Metalu bodo izplačali poslovno uspešnost Dejan Radić, tehnični direktor podjetja Mark Metal s sedežem v Puhovi ulici na Ptuju, je povedal, da bodo, enako kot lansko leto, tudi letos izplačali poslovno uspeš- nost. »Čeprav je leto zelo težko in smo bili prisiljeni ukrepati, neka- tere ukrepe še vedno izvajamo, se je podjetje odločilo za izplačilo poslovne uspešnosti zaposlenim. Da nam je letošnje izzive uspelo premagati, se gre zahvaliti vsem zaposlenim in njihovemu timske- mu delu. O višini izplačila se še dogovarjamo z lastnikom, saj bo izplačilo odvisno od morebitnih ukrepov vlade in napovedi o zapi- ranju gospodarstva, kar bi za nas in mnoga podjetja pomenilo kata- strofo,« je poudaril Radić. Zaposlenim v DEM 645 evrov bruto nagrade Sodelavci v Dravskih elektrar- nah Maribor (DEM) bodo prejeli 645 evrov nagrade (bruto) za poslovno uspešnost, kar je tudi v skladu z internimi akti družbe. »Do nagrade za poslovno uspešnost so upravičeni vsi zaposleni, razen članov poslovodstva, in sicer v enakem znesku, če so bili zaposle- Podravje, Slovenija  Katera podjetja bodo letos izplačala Večina podjetij bo zaposle V času epidemije je marsikatero podjetje utrpelo izredno hude fi nančne so podjetja pozvali, naj božičnico izplačajo: podjetja, ki so kljub kriznim 100 odstotkov povprečne bruto plače. V dejavnostih, ki beležijo padec, p Bo bo ne U del zar ali niž ena jo j tud nag in n pos za dej ne del upr za je p pod mo dis Najvišje božičnice tudi letos v Leku in Krki Tako kot pretekla leta bodo tudi letos v Leku izplačali božičnico v skladu s kolektivno pogodbo, in sicer danes, 15. decembra, v višini 1.350 evrov bruto, kar je enako kot preteklo leto. Prejeli jo bodo vsi, ki so bili redno zaposleni in zaposleni prek agencije na dan 30. novembra, in sicer v sorazmernem znesku glede na čas zaposlitve v letu 2020. Redno zaposleni sodelavci družbe Krka v Sloveniji in sodelavci, zaposleni preko agencij, bodo prejeli božičnico v enakem znesku kot lani, in sicer 1.700 evrov bruto. Višina bruto izplačila je za vse sodelavce enaka, pri čemer se upošteva njihova prisotnost na delovnem mestu. Božičnica bo izplačana 17. decembra. V Telekomu bo letos božičnica znašala 1.260 evrov (70 % zadnje povprečne plače v Sloveniji). Zaposleni v Petrolu bodo letos prejeli 1.000 evrov bruto božičnice, kar je 300 evrov manj kot lani. V družbi DARS, kjer sicer priznavajo, da bodo tudi letošnje leto sklenili s pozitivnim poslovnim izidom, se o izplačilu božičnice še niso dogovorili. V Pošti Slovenije pa so izplačilo »božičnice« zapakirali v dodatek za povečan obseg dela: »Zaposleni v Pošti Slovenije so v skladu z določili kolektivne pogodbe prejeli nagrado oziroma dodatek za bistveno povečan obseg dela v povezavi s pogoji covid-19. Dodatek znaša 325 evrov bruto, izplačali smo ga 10. decembra.« Foto: Sta/M24 Ptuj  Prenova kotlovnice - s plina na lesne sekance Dobiva mesto »sežigalnico«? V naslednjem letu je v planu 3,8 milijona evrov vredna rekonstrukcija ko- tlovnice na Volkmerjevi cesti na Ptuju. S tem naj bi pripomogli k zanesljivosti oskrbe s toplotno energijo, pri čemer bi uporabljali obnovljive vire: lesne se- kance. Ti naj bi – tako zagotavljajo v podjetju Javne službe Ptuj – izgorevali v najsodobnejšem kotlu, vpliv na okolje in ljudi pa da bo minimalen. Na drugi strani je že slišati pomisleke nekaterih stanovalcev (predvsem) ČS Ljudski vrt, ki se bojijo, da se bo vpliv na okolje s prehodom iz plina na lesne sekance bistveno povečal. Foto: Črtomir Goznik Kako bo nadgradnja kotlovnice vplivala na okolje? V JS Ptuj vztrajajo: investicija je upravičena Ker se bo po energetski sanaciji treh ptujskih stavb ŠC, Dijaškega doma in Gimnazije, ki so velik porabnik, predvidoma poraba korenito zmanjšala, se pojavlja vprašanje o smiselnosti načrtovane investicije. »Na Ptuju to potrebujemo, ker je treba daljinski sistem ogrevanja posodobiti, saj s tem pripomoremo k zanesljivosti oskrbe s toplotno energijo. To potrebujemo, ker nas zakonodaja sili k uporabi obnovljivih virov energije (OVE). Pa tudi zato, ker bi radi uporabnikom zagotovili kakovostno, učinkovito in konkurenčno storitev. Da, res je, po energetski sanaciji se bo poraba ŠC zmanjšala, tako kot se zmanjšuje že zadnjih nekaj let zaradi energetskih sanacij vseh objektov, priključenih na daljinsko ogrevanje. Še en razlog več, da se daljinski sistem ogrevanja posodobi, optimizira in prilagodi situaciji,« pa na pomisleke o upravičenosti investicije odgovarja direktor JS Ptuj Alen Hodnik. Foto: ČG ni v družbi celo leto. Če so se družbi pridružili med letom, so upravičeni do sorazmerne višine navedenega zne- ska. Naj ob tem dodamo, da epidemi- ja korona virusa na poslovanju DEM ni pustila znatnejših posledic. Ves čas smo se zavedali pomembnosti naše dejavnosti (proizvodnje električne energije) za celotno družbo,« so po- jasnili v DEM. Boxmark Leather Kidričevo z individualno nagrado Kidričevsko podjetje Boxmark Le- ather bo po besedah direktorja Mar- jana Trobiša zaposlenim izplačalo osebno poslovno nagrado. Ta bo obli- kovana individualno, glede na odde- lano delo. »Najbolj prizadevni delavci bodo prejeli do 60 % svoje mesečne plače, nekateri manj, nekateri pa sim- bolično nagrado,« je poudaril Trobiš. Dodal je še, da bo letos izračun druga- čen, kot je bil lani, ko so nekateri de- lavci za nagrado ob koncu leta prejeli le po nekaj evrov. »Letos bo izračun drugačen, temeljna nagrada bo pri- padla vsem, osnova bo višja kot lani, najbolj prizadevnim delavcem bomo izplačali višje zneske.« V Javnih službah Ptuj, Talumu in Elektru Maribor še ne vedo »O božičnici za zdaj nismo razmiš- ljali, saj so okoliščine še preveč nego- tove in je fi nančni zaključek leta težko napovedati. Poslovanje na posame- znih enotah je bilo precej slabše, kot je bilo načrtovano. Spremembe pri navadah in sploh načinu življenja ljudi pa vplivajo na skoraj celotno podjetje, z izjemo investicij v cestno infrastruk- turo,« so sporočili iz ptujskega občin- skega podjetja. Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  15. decembra 2020 7V središču božičnice in v kakšnem znesku ene nagradila, a zneski niso zavidljivi e izgube, spet druga podjetja večjih izgub niso beležila, nekatera pa so celo dobro zaslužila. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) m razmeram v gospodarstvu poslovala uspešno, naj izplačajo del plače iz naslova poslovne uspešnosti v maksimalni višini oz. vsaj v višini pa v ZSSS pričakujejo, da bodo svoje zaposlene kljub temu nagradili v takšni višini, kot je mogoče. ožičnica zaradi olniške odsotnosti e sme biti nižja Upravno sodišče je potrdilo, da lodajalci zaposlenim, ki so odsotni radi bolniškega dopusta, nosečnosti drugih osebnih okoliščin, ne smejo žati božičnic. Zagovornik načela akosti Miha Lobnik je v odločbi, ki je potrdilo upravno sodišče, opozoril di na nujnost razlikovanja med grado za poslovno uspešnost podjetja nagrado za delovno uspešnost sameznega zaposlenega. Pri nagradi poslovno uspešnost podjetja se janski prispevek posameznika vrednoti, in so zato do izplačila la plače za poslovno uspešnost ravičeni vsi zaposleni. Pri nagradi individualno delovno uspešnost pa prispevek posameznika k uspehu djetja dejansko ovrednoten. In tudi pri določanju teh kriterijev orajo podjetja spoštovati prepoved skriminacije. Foto: STA/M24 V BSH hišni aparati rekordna božičnica s »črno piko« Med podjetji, ki bodo letos božičnico izplačala, je tudi ena najuspešnejših družb BSH hišni aparati Nazarje, kjer kljub epidemiji tovarna deluje s polnimi obrati in celo rušijo svoje poslovne rekorde. Več kot 1.700 zaposlenih bo prejelo izpla- čano tudi najvišjo božičnico do zdaj, in sicer v višini 2.000 evrov. Kljub temu pa jih je pod drobnogled vzel Zagovornik načela enakosti. Podjetje BSH hišni aparati je višino nagra- de za poslovno uspešnost podjetja do zdaj namreč vezalo na prisotnost zaposlenega na delu. Določilo je, da bodo tisti, ki so bili med letom odsotni zaradi bolniškega dopusta, prejeli nižjo božičnico v primerjavi s tistimi, ki so bili na delu stalno prisotni. Zaradi tovrstne prakse jih je nekdo prijavil Zago- vorniku načela enakosti. Zagovornik je po prejemu prijave sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije in ugotovil, da kriterij prisotnosti na delovnem mestu deluje nevtralno za vse delavce zgolj na videz. Dejansko v slabši položaj postavlja nosečnice, očete na očetovskem dopustu, tiste s kroničnimi in drugimi boleznimi ter poškodbami ... V svoji odločbi je iz- postavil, da je slabša obravnava zaposlenih na podlagi njiho- vih osebnih okoliščin, kot so zdravstveno stanje, nosečnost, starševstvo in podobno, z zakonom prepovedana. Zaradi od- ločitve zagovornika je družba BSH Nazarje sprožila upravni spor, a je sodišče sledilo utemeljitvi zagovornika. Foto: Dreamstime/M24 Tudi v mariborskem energetskem gigantu Elektru Maribor dokončna odločitev o izplačilu božičnice, 13. plače ali izplačila delavcem iz naslo- va poslovne uspešnosti še ni spre- jeta. »V skladu s podjetniško kolek- tivno pogodbo dogovor s socialnim partnerjem še ni sklenjen, zato ni moč podrobneje odgovoriti na vpra- šanje,« so sporočili iz podjetja. Talum Kidričevo je v začetku leta s sindikatom sklenili dogovor o pla- čilu za poslovno uspešnost za letoš- nje leto. »Glede na izredno zahtev- ne razmere, v katerih smo, pa je ta trenutek še prezgodaj napovedova- ti realizacijo dogovora,« so navedli v odgovoru na naše vprašanje o morebitnem izplačilu božičnice, 13. plače oziroma delovne uspešnosti sodelavcem. V Perutnini Ptuj so nagrajevali vse leto V Perutnini Ptuj so pojasnili, da so zaposlenim že čez leto izplačali vse, kar so imeli sklenjeno v dogovoru s sindikatom za letos, prav tako na- grade. V podjetju Sveča božičnica enaka kot lani »Tudi letos bomo izplačali božič- nico tako kot vsako leto, čeprav je za nami eno izmed najtežjih let – za- radi znanih razmer. Nismo krivi ne mi in ne naši zaposleni za to situaci- jo in mislim, da moramo v težkih ča- sih še bolj držati skupaj v upanju na boljše čase … Se pa zavedamo, da tudi naslednje leto ne bo lahko, am- pak dokler smo vsi zdravi (kar je v tem času najpomembnejše), mora- mo pozitivno gledati v prihodnost. Višina še ni določena, ampak vseka- kor ne bo nižja kot lansko leto,« je povedal direktor Igor Peter. V trgovinah Jager načrtujejo 600 evrov »Žal še nismo sprejeli dokončne odločitve glede izplačila božičnice, saj smo še vedno v delu poslovanja pod vplivi omejitvenih ukrepov. Na- gibamo se k temu, da bomo nagra- jevali v enakem obsegu kot lansko leto,« je odgovoril Boštjan Jager. Lani je božičnica oz. nagrada znaša- la 600 evrov bruto. V Gastroju Ptuj letos božičnice ne bo »Božičnice oz. 13. plače ne bomo izplačali. Koronakriza je najbolj pri- zadela gostince, tako da se borimo, kolikor je možno, samo da preživi- mo,« je povedal Marko Skok iz sicer uspešnega gostinskega podjetja. V Komunali Slovenska Bistrica predvidevajo 500 evrov Iz Komunale Slovenska Bistrica je direktor Maksimiljan Tramšek na vprašanje glede božičnic odgo- voril, da so kljub zahtevnim covid razmeram ves čas opravljali obve- zno gospodarsko javno službo in da zato načrtujejo izplačilo božični- ce zaposlenim. Končna višina še ni znana, saj bo odvisna od rezultatov poslovanja, želja pa je, da izplačajo 500 evrov neto božičnice na za- poslenega. V dveh večjih slovenje- bistriških zaposlovalcih, Aluminium Kety Emmi in Tovarna olja Gea, pa podatka o izplačilu božičnic še niso mogli posredovati, saj da odločitev še ni bila sprejeta. Mercator 200, Lidl 440, Hofer 450 evrov Letošnja božičnica v Mercatorju je bila izplačana danes, 15. decem- bra, v znesku 200 evrov bruto, enako kot preteklo leto. Bodo pa v tem mesecu tradicionalno razgla- sili tudi Naj sodelavce, ki prejmejo dodatno denarno nagrado. V Lidlu Slovenija letos ne bodo izplačali božičnice, temveč bodo enako kot lani prejeli nagrado za poslovno uspešnost. »Vrednost nagrade, ki bo na bančne račune zaposlenih izplačana v decembru, znaša 410 evrov bruto. Znesku bomo prišteli še 30 evrov bruto, kar je načrtovan znesek za novo- letno zabavo, ki letos žal odpade.« Tudi v Hoferju so se odločili, da bodo nagradi dodali dodatek, ki je bil sicer namenjen novoletni za- bavi, in pa nagrado za delo v času epidemije. Skupna nagrada bo znašala 450 evrov bruto in bo tako višja, kot je bila v preteklih letih. Trgovini Spar in Tuš višine božič- nice ne razkrivata. Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  15. decembra 20208 Gospodarstvo Adrijana Predan in Roman Ekart iz Tiskarne Ekart Design sta pou- darila, da se razmere, ki jih je pri- nesla epidemija koronavirusa, pri tiskarski dejavnosti precej pozna- jo. »Letošnje leto je v vseh pogle- dih nenavadno. Medtem ko si fe- bruarja sploh nismo predstavljali, da bo karkoli drugače kot v minu- lih letih, se je potem že marca vse obrnilo. Sredi meseca je prišlo do zaprtja številnih dejavnosti in šol, prireditev in dogodkov ni bilo. Za vse te segmente strank (društva, podjetja, šole …) oblikujemo kar veliko izdelkov. V pomladnih in poletnih mesecih smo čutili velik upad na področju tekstila, tudi ti- skanje brošur je odpadlo. Skratka, skrčilo se je vse, kar je povezano s prireditvami in panogami, ki so po- polnoma obstale. Ogromno majic izdelamo za devetošolce (valete) in maturante, letos je bilo teh na- ročil za peščico. Gasilskih in drugih društvenih prireditev (veselic) ni bilo, tudi na tem segmentu je tiskanje majic odpadlo. Običajno je tako, da organizatorji naročijo majice za vse, ki delajo na prire- ditvi. Pri dejavnostih, ki so poslo- vale, so se naročila zmanjševala. Vsi so začeli racionalno gledati na stroške in se za nabavo blaga, ki ni nujno potrebno, niso odločali. Letos se vsi borimo za obstanek. Čeprav smo med tistimi srečneži, ki še lahko delamo, v primerjavi s tistimi, ki so bili zaradi ukrepov primorani ustaviti dejavnost,« je poudarila Predanova in pojasnila, da je v njihovem podjetju 11 za- poslenih. Krizo so za zdaj dobro prestali, števila zaposlenih niso zmanjševali, so pa upočasnili inve- sticijska vlaganja. »Če bi bilo leto normalno, bi zagotovo investirali več. Glede odpuščanja pa menim, da je to skrajni ukrep, ko res ne gre drugače. Dolgo časa traja, da oblikuješ dober in utečen kolektiv. Poleg tega je tako, da smo majhen kolektiv in vsak pozna področje svojega dela, je specializiran za točno določeno področje.« Sezona izdelave koledarjev bi bila te dni v običajnih razmerah vrhuncu Vpliv letošnje zdravstvene kri- ze na poslovanje se na dejavnosti občuti, je dodala sogovornica. »Pozna se precej. Gostinci letos promocijskih daril ne naročajo. Si- tuacija je negotova. Ni moč pred- videti, ali se bodo lokali odpirali ali ne. Vsi iz dneva v dan čakamo, kako bo. Vržen si v vodo in pla- vaj. Obseg naročil se je absolutno zmanjšal, dodatno so na to vplivali ukrepi prepovedi prehajanja ob- činskih mej in prepoved druženj. Sedaj bi morali biti sredi glavne sezone, a je vse drugače. Oktober, november in december je pri nas obdobje, ko se izdelujejo društve- ni koledarji. Medtem ko smo spomladi čutili največji upad pri tiskanju tekstila, se v tem delu leta čuti velik upad na segmentu koledarjev. Društva Spodnje Podravje, Cirkovce  Epidemija tudi tiskarjem ni prizanesla Korona zdesetkala naročila promocijskega blaga Oktober, november in december so meseci, ko so imeli oblikovalci in tiskarji običajno polne roke dela. Tiskarski stroji se sploh niso ustavili, naročil je bilo toliko, da so jih komaj dohajali. Da je bilo delo končano in blago za stranke pravočasno pripravljeno, je bilo treba prebedeti marsikatero noč. Letos je vse drugače. Foto: ČG Tiskarna Ekart Design, ki je v lasti Romana Ekarta (na fotografi ji) in Adrijane Predan, posluje 26 let. Slovenija  Poslovanje Skupine Mercator 1,6 milijarde evrov prihodkov Skupina Mercator letos kljub zaostreni gospodarski situa- ciji zaradi epidemije koronavirusa beleži rast prihodkov. V prvih devetih mesecih so se prihodki od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem lani povišali za dobra dva odstotka. Zna- šali so 1,6 milijarde evrov. Iz osnovne dejavnosti trgovine na drobno so ustvarili 1,3 milijarde evrov prihodkov, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za skoraj štiri odstotke več. Dobiček pred obdavčitvijo (EDITDA) za obdobje januar–september znaša dobrih 126 milijonov evrov. »Skupini Mercator je z odgovorno in pravočasno pripravo na koronakrizo ter predvsem s sistematičnim prilagajanjem na vse aktualne izzive uspelo zagotoviti rast prihodkov in s tem utrjevati temelje nadaljnjega razvoja. Kljub zaprtju nekaterih dejavnosti in vseh negativnim vplivom zdravstvene krize na vseh trgih smo izpolnjevali vse ključne poslovne in strateške cilje, predvsem pa ves čas zagotavljali nemoteno oskrbo in široko ponudbo,« je pojasnil predsednik Mercatorjeve uprave Tomislav Čizmić. Povedal je še, da podjetje prav tako skrbi za investicijski del. »Ne glede na delovanje v času krize nadaljujemo vse aktivnosti, ki so ključne za nadaljnji in dolgoročno uspešen razvoj, pri čemer je v ospredju nadaljevanje projekta izgradnje novega logističnega centra v Ljubljani ter širjenje in prenavljanje poslovne mreže.« Vrednost nepremičnin: milijarda evrov V Mercatorju jim je dodatno uspelo znižati zadolžitev podjetja, izvedli so tudi prevrednotenje nepremičnin, kar je po eni strani vplivalo na povečanje kapitala, po drugi pa imelo negativni vpliv na devetmesečni poslovni izid. Po prevrednotenju na dan 30. junij 2020 je vrednost Mercatorjevih nepremičnin (zemljišča, zgradbe, naložbene nepremičnine) znašala milijardo evrov. »Skupina Mercator je ena največjih lastnikov nepremičnin v Sloveniji in regiji,« so navedli v poslovodstvu družbe. Foto: Bobo/M24 Trgovska veriga Mercator ima na ptujsko-ormoškem območju 23 poslo- valnic, vključno s franšizami. Tiskanje mask – hit letošnjega leta Podjetja in društva se letos kar množično odločajo za nakup in tiskanje zaščitnih obraznih mask. Lastnika Tiskarne Ekart Design Roman Ekart in Adrijana Predan sta v smehu dejala, da imata občutek, da se tiskajo samo še maske. »Ja, jih kar veliko natisnemo. Nekateri ljudje so se nanje navadili in jih uporabljajo tudi kot modni dodatek. To je v tem trenutku ena najbolj praktičnih stvari, ki jo lahko podariš. Čeprav nam pride prav, da jih tiskamo, pa vseeno upam, da jih drugo leto več ne bomo potrebovali. Društva maske naročajo za svoje člane, podjetja za zaposlene ali za promocijska darila.« Foto: ČG Foto: ČG Zadnji trije meseci v letu so v tiskarni Ekart Design v Spodnjih Jablanah pri Cirkovcah glavna sezona. Prvi val večjih naročil je spomladi, ko so prireditve in tiskajo večinoma tekstil, ta naročila se zavlečejo še v poletje. Oktober, november in december pa so meseci, ko je naročil največ. Letos jih je bilo čez celo leto manj kot običajno. so čakala in se odločevala, kaj sto- riti. Nekateri so se odločili, da ko- ledarje izdelajo, a potem jih čaka še vprašanje, kako jih dostaviti do ljudi, morda s poštnimi pošiljkami, morda jih bodo sami raznosili v poštne nabiralnike. Če bi bila na- ročila v obsegu, kot je bilo pri nas običajno, se mi ne bi imeli časa srečati z vami in opraviti tega in- tervjuja. Nedvomno je, da se je ob- seg naročil in dela skrčil. Ko bomo pod letošnje poslovanje potegnili črto, bo verjetno največji upad na tekstilu. Računamo, da bomo v zimski sezoni ustvarili toliko, da preživimo do spomladi. Ob tem upamo, da se bo epidemiološka si- tuacija začela obračati v pozitivno smer. Kakšnih posebnih načrtov si za prihodnje leto ne upamo zasta- viti, vse odločitve se sprejemajo za kratkoročno obdobje. Razmere se nenehno spremi- njajo, potrebni sta hitra prilago- dljivost in dinamičnost. Tudi mi smo že nekoliko spremenili model poslovanja, intenzivneje oglašuje- mo, več poudarka dajemo spletni prodaji in promociji na družabnih omrežjih,« sta za Štajerski tednik povedala Roman Ekart in Adrijana Predan. Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  15. decembra 2020 9Kmetijstvo Do mesečnega temeljnega dohodka so torej upravičeni tudi kmečki zavarovanci, ki so v pokoj- ninsko in invalidsko zavarovanje vključeni iz naslova opravljanja dejavnosti. Pri tem za njih, ena- ko kot za preostale kategorije upravičencev, velja, da v izjavi, s katero zaprosijo za pomoč, sami ocenijo upad prihodkov v primer- javi z letom poprej. Kot je znano, gre za ukrep, ki ga je vlada spre- jela že v prvem valu epidemije, le da je v drugem valu pogoje zaostrila. Medtem ko je namreč v spomladanskem valu epidemije za pridobitev pomoči zadoščal že 10-odstotni upad prihodka, se je ta kriterij s sprejetjem petega protikoronskega paketa zvišal na najmanj 20 odstotkov. Upad prihodka na podlagi lastne ocene Kmečki zavarovanec mora za pozitivno rešeno izjavo za prido- bitev mesečnega temeljnega do- hodka dokazati, da je letos zaradi epidemije zaslužil najmanj petino manj kot lani. In prav v tem doka- zovanju tiči težava. »Izjavo o upa- du prihodka poda upravičenec na podlagi lastne ocene poslovanja. Če se kasneje izkaže, da ta ocena ni zadostila predpisanim pogojem, da torej njegov prihodek ni upadel za najmanj 10 oziroma 20 odstot- kov, kar bodo preverjali in ugotav- ljali dacarji, bo moral denar vrniti. Zakon torej povsem jasno določa krog upravičencev, ni pa povsem jasen v delu, ki se nanaša na način ugotavljanja upada prihodkov, kar pride še posebej do izraza pri kmečkih zavarovancih, kajti prav na področju kmetijstva obstajajo specifi ke pri načinu ugotavljanja dohodka, s tem pa tudi prihod- kov,« razlaga Urška Ahlin Ganziti s pravnega sektorja Kmetijsko-goz- darske zbornice Slovenije. »Na zbornici se že vse od začet- ka epidemije oziroma natančneje od sprejema prvih ukrepov za blažitev njenih posledic srečuje- mo z vprašanjem, kako naj kmečki zavarovanec dokaže upad prihod- kov. Tisti, ki vodijo knjigovodstvo, bodisi za celotno kmetijo bodisi so nosilci druge ali dopolnilne dejavnosti, z dokazovanjem ne bodo imeli težav. Povsem drugače pa je s tistimi, ki so obdavčeni po dohodku iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, in kmečkimi zavarovanci, ki niti ne izkazujejo dohodka, saj je na primer vse pisa- no na nosilca kmetije.« Zapletena birokratska latovščina Na fi nančnem ministrstvu so pojasnili, da bodo lahko kmetje, ki za dejavnost svoje kmetije ne vodijo knjigovodstva in njen doho- dek izkazujejo na podlagi pavšalno določene davčne osnove, upravi- čenost do ukrepa po potrebi doka- zovali na podlagi drugih razpolo- žljivih podatkov. »To so na primer knjigovodske evidence FADN knji- govodstva, podatki iz obračuna DDV oziroma uveljavljanja pavšal- nega nadomestila DDV, za sektor- je, za katere pristojno ministrstvo ugotovi izpolnjevanje pogojev za razpis fi nančnega nadomestila, pa tudi na podlagi samega dejstva, da pretežni del dejavnosti posa- meznega upravičenca predstavlja prav dejavnost sektorja v težavah po določbah 74. člena ZIUZEOP, še posebej, če to podporo kmetija tudi dejansko uveljavi.« Prevod pri birokratski latovščini pa bi najbrž večina potrebovala tudi pri sporočilu fi nančne upra- ve, ki se nanaša predvsem na tiste kmečke zavarovance, ki ne razpo- lagajo s katerim od zgoraj nave- denih dokazil. »V primerih, kadar upravičenec ne bo predložil izjave o vračilu mesečnega temeljnega dohodka, z vidika Fursa pomeni, da je z gotovostjo uspel ugotoviti, da je pogoj, ki se nanaša na upad prihodkov, izpolnjen. Predvideva- mo, da bo kmet svoje ugotovitve utemeljil na preverljivih dejstvih in jih podprl z ustreznimi dokazili. Če pa ne razpolaga z nikakršnim dokazilom, torej tudi sam ne more pravilno oceniti upada prihodkov, kar pomeni, da bo moral pomoč vrniti.« Kakšna je verodostojna zasebna evidenca? Na fi nančni upravi dodajajo, da je mogoče upad prihodkov doka- zati tudi na podlagi morebitnih preklicanih pogodb med kmetom kot dobaviteljem in prevzemni- kom blaga, iz katere izhaja upad poslovanja glede na leto 2019. »Poleg tega menimo, da vsak su- bjekt, ki posluje na trgu, tudi tisti, ki ni zavezan k vodenju poslovnih evidenc, vodi podatke o svojem poslovanju, vsaj za svoje lastne, zasebne namene. Tudi te evidence lahko predstavljajo ustrezno do- kazilo, vendar samo, če so takšne, da jih davčni organ lahko vero- dostojno presoja.« Ker kmetom še zdaleč ni jas- no, ali so do izplačila mesečnega temeljnega dohodka upravičeni ali ne oziroma ali lahko upad pri- hodka podkrepijo s trdnimi do- kazi, mnogi zanj niso in ne bodo zaprosili, med njimi je tudi Danilo Muršec iz Trnovske vasi. »Kako naj vem, da bo moja ocena o upadu prihodka zadoščala? Kako naj do- kažem, da je upadel za najmanj 20 odstotkov, ko pa variira iz meseca v mesec? Ne gre za to, da bi skušal goljufati ali kaj prikrivati, prepros- to je preveč neznank in hakeljcev. In zadnje, kar si želim, je vračanje denarja. Raje ga sploh ne vzamem, saj bi ga morda moral vrniti.« Podravje  Kmetje ne upajo zahtevati mesečnega temeljnega dohodka »Raje denarja ne vzamem, morda bi ga moral vrniti« Ker zaradi epidemije covida-19 ne morejo opravljati dejavnosti, ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, lahko poleg samozaposlenih v gospodarstvu in družbenikov za izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka zaprosijo tudi kmetje. Foto: Arhiv M24 Podravje  Subvencije le za ohranjanje narave Kmetje razpeti med naravo in preživetjem Ker so nekateri ukrepi skupne kmetijske politike priprav- ljeni posebej za varovanje narave in okolja, morajo kme- tje, če želijo pridobiti sredstva iz tega naslova, upoštevati predpisane omejitve, ki vplivajo tudi na čas košnje. Ta je namreč v naprej določen, poleg tega je v celoti ali večinoma prepovedano gnojenje površin, dovoljena ni niti paša. »Pridelava krme za živali je ena ključnih letnih opravil na živinorejskih kmetijah. Ni dovolj, da je krma zagotovljena, biti mora tudi kakovostna. Da zagotovimo zadosten vir hranil in energije, mora biti košnja opravljena v pravem razvojnem stadiju trav. Čas košnje je v veliki meri odvisen od vremenskih razmer, na zamik košnje pa lahko vplivajo tudi drugi dejavniki. Kakovostna krma se doseže z zgodnjim prvim odkosom, to je v prvi polovici maja, vendar je količina krme takrat nižja. Ker količina narašča s številom odkosov v istem letu, imajo mnogi kmetje z intenzivno živinorejsko prirejo večkosne travnike, saj lahko le tako zagotovijo dovolj kakovostne krme za živali. Vsak dodaten nakup krme namreč predstavlja strošek, ki ga kmetija težko prenese, še posebej v trenutni situaciji, ko so odkupne cene kmetijskih pridelkov tako nizke, da ne pokrijejo niti stroškov pridelave,« razlagata Dominika Klavž in Janko Rode, strokovna sodelavca KGZS. Foto: SD Kmetje se zavedajo pomena ohranjanja narave in njene biodiverzitete, če pa bodo morali izbirati med naravo ali lastnim preživetjem, bodo dali pred- nost slednjemu. In prav tu tiči srž problema. Kmetje se sicer v veliki meri zavedajo pomena ohranjanja narave in njene biodiverzitete, ne nazadnje se ukvarjajo z dejavnostjo, ki je tesno povezana z naravo, pa vendar bodo na koncu, če bodo morali izbirati med naravo ali lastnim preživetjem, dali prednost slednjemu. Subvencije ne pokrijejo izpada krme »Biotska pestrost travnikov je pri negnojenih travnikih in travnikih s kasnejšim prvim odkosom višja, a tržno usmerjene kmetije se redkeje odločajo za vstop v naravovarstvene KOPOP ukrepe, saj bi se s tem zavestno odpovedali delu krme oziroma bi sprejeli kasnejšo košnjo in slabšo kakovost krme. Subvencije, ki jih lahko na ta način pridobijo, namreč niso dovolj visoke, da bi pokrile izpad krme oziroma zagotovile dovolj sredstev za nakup kakovostne krme. Nekoliko drugače je pri kmetijah, katerih glavni vir dohodka ne predstavlja kmetijska dejavnost s poudarkom na živinoreji. Te se v KOPOP sistem lažje vključijo in vzdržujejo biodiverzitetno bogate travnike.« Kmetijska strokovnjaka zato predlagata fl eksibilnejši pristop glede na posamezna območja. Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  15. decembra 202010 Ljudje in dogodki Trnovska vas  Obdaritev otrok letos drugače Člani vaških odborov kot Božičkovi kurirji Kljub epidemiji otroci iz občine Trnovska vas tudi letos niso prikrajšani za vsaj del prazničnega vzdušja in obvezna darila dobrega moža z belo brado. Tradicionalna obdaritev otrok v starosti od enega do sedem let v večnamenski dvorani v Trnovski vasi je sicer odpadla, a nič zato, saj so malčki namesto tega darila prevzeli kar doma. Vlogo Božičkovih kurirjev so namreč prevzeli člani vaških odborov in pred domača vhodna vrata otrokom dostavili vrečke z igračami in sladkarijami ter posebnim Božičkovim pismom. Foto: SD Božiček je preko vaškega odbora v Črmlji z darili razveselil tudi štiri Mi- helakove otroke: šestletno Evo, štiriletno Ano ter dveletna dvojčka Klemna in Aleksa. V vodstvu občine Kidričevo obžalujejo, da letošnjega Parka pod tisočerimi zvezdami zaradi epidemije ni moč organizirati. Ned- vomno bi bil čaroben in poseben, saj bi bil jubilejni, deseti po vrsti. Da otroci ne bi ostali brez decem- brskih doživetij, je občina poskr- bela za malo drugačen program. Postavili so spletno stran www. zgodbeizkidricevega.com, kjer se vsebine vsakodnevno dodajajo in osvežujejo. »Na občini Kidričevo smo se letos skupaj z idejno vodjo in avtorico projekta Zvezdni utrinki prazničnega decembra Zvezda- no Gorenčič Novljan iz podjetja Eventplus, s katero v decembrskih zgodbah sodelujemo že več let, odločili, da najmlajšim ponudimo nekaj, kar jih bo na krilih domišljije popeljalo v čarobni svet pravljičnih junakov prazničnega decembra. Z ekipo igralcev, plesalcev, ustvarjal- cev, snemalcev in grafi čnih obliko- valcev so že pred meseci ustvarili prisrčne zgodbe Božičkove sestre Fredriikke in njene hčerke Tuuli, plesne koreografi je s plesnima palčicama Jingle in Bello ter po- učne vsebine palčkov Alabastra in Freda, ki najmlajše poleg tega, kako se pravilno napiše pismo, naučita tudi osnov Božičkovega jezika, fi nščine,« je o letošnjem decembrskem projektu povedala Mojca Meško iz občine Kidričevo. Zvezdana Gorenčič Novljan je pojasnila, da so vsebine na spletni strani skupaj z oblikovalci videa in spletne strani, Event theatre Serpentes, razdelili na štiri adven- tne tedne, vsak teden dodajo ne- kaj novega. Dogajanje je v zname- nju peke prazničnih slaščic, plesa in pričakovanja dobrih decembrskih mož. Prvi teden so otroci skupaj z Božičkovo sestro Fredrikko pekli angelsko torto, odštevali so dneve do obiska svetega Miklavža. Ta jih je v soboto, 5. decembra, prijazno nagovoril po spletu, prizore so po- sneli v cerkvici sv. Nikolaja. Sicer pa je Miklavž letos v občini Kidričevo Kidričevo  Praznični december letos na spletu Za iskrice v očeh in toplino v srcu V Kidričevem so v minulih letih dodobra utrdili blagovno znamko Park pod tisočerimi zvezdami. Pod tem imenom so namreč ves december ob drsališču v Parku mladosti potekale praznične prireditve. Di- šalo je po sladicah, čaju in kuhanem vinu, otroci so se radostno drsali sem in tja po drsališču, odmevale so praznične melodije, čarobnost dogajanju so dale tudi lučke, ki so razsvetljevale nebo in veliko jelko sredi prizorišča. Foto: Eventplus V dneh pred božičem se bodo v Kidričevem tudi zares oglasili Božičkovi kraguljčki. Peljal se bo s kočijo in v spremstvu palčkov. Do takrat se vsak dan mamljiv vonj po prazničnih slaščicah vije iz kuhinje Božičkove sestre Fredriikke. Vse, kar pripravlja, pa tudi številne druge pravljične in plesne vsebine, lahko spremljate tako, da se na FB strani Park pod tisočerimi zvezdami z enim klikom na www.zgodbeizkidricevega.com odpeljete na preprogi domišljije novim dogodivščinam naproti. Izziv so tudi nagradna vprašanja Z vsebino čarobne spletne strani so povezana nagradna vprašanja, kajti če si otroci zelo pozorno ogledajo vsebine pravljičnih videov, se jim odgovori na vprašanja ponujajo kot na dlani. »Mi pa njihovo zavzetost z veseljem nagradimo, saj srečnim izžrebancem podarimo nagrado,« pravijo ustvarjalci decembrske praznične zgodbe. Foto: Eventplus obdaril tudi vse starostnike. Ob- čina jim je poslala darilni paket s piškoti in medom. Božiček s kočijo po vseh naseljih občine Tudi Božiček se bo oglasil. Od 20. do 23. decembra ga bo ko- čijaž na kočiji v družbi palčkov in gasilcev peljal po vseh krajih kidričevske občine. Božiček bo od daleč pomahal vsem svojim ma- lim prijateljem, ki ga že nestrpno pričakujejo. Kje in kdaj se bo peljal skozi naselja občine Kidričevo, bo razkril na Facebook strani Parka pod tisočerimi zvezdami nekaj dni pred prihodom. Kot vsako leto doslej so kidri- čevski otroci prijaznemu in do- brosrčnemu možakarju z rdečim plaščem pisali pisma. Pri tem jim je pomagal palček Alabaster. V minulem tednu so se z Božičkovo sestro Fredriikko učili peči čokola- dne razpokančke, vadili so plesne koreografi je na najbolj veselo bo- žično pesem Cin cin cin. Bolj kot se dnevi bližajo Božiču, več je na spletni strani pravljičnih vsebin, ki so povezane z Božičkovimi do- godivščinami. V tem tednu je izziv priprava božične smrečice iz listna- tega testa, otroci se bodo lahko naučili plesnih korakov na pesem o Jelenčku Rudolfu, v družbi s Fre- dom bodo izdelovali Božičkovo kapo iz balona. Voščila župana in številnih otroških ustvarjalcev Med številnimi čarobnimi vsebi- nami na spletni strani bodo obja- vljena tudi praznična voščila števil- nih otroških ustvarjalcev: Damjane Golavšek, Miše, pisatelja Primoža Suhodolčana, Adija Smolarja, Isaa- ca Palme, priznane lutkarice Irene Rajh in drugih, z željo, da otrokom polepšajo praznike. Pripravljajo tudi praznični nagovor župana An- tona Leskovarja. Pošljite utrinke iz vašega prazničnega doma »Odziv na čarobno spletno stran je odličen, veseli nas, da nam je uspelo vstopiti v srca otrok. Dobrodošli na FB-stra- ni Park pod tisočerimi zvezdami, kjer diši po praznikih in kjer s klikom na posebno čarobno spletno stran vstopate v popolnoma drug, pravljičen svet. Vabimo vas tudi, da nam za našo FB-stran pošljete utrinke iz vaših domov: smrečice, adventne venčke, zažgane in nezažgane potice, smešne vi- dee in mogoče se bo ravno vaša fotografija ali filmček znašel med prispevki tedna. Naj ob tej priložnosti v imenu nas vseh zaželim mirne, zdrave in ustvarjalne praznike. Ostanite v stiku, ostanite z nami na spletni strani,« sporoča Zvezdana Gorenčič Novljan iz ekipe Eventplus. Foto: Eventplus Tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva Biš so se prilagodili letošnjim izrednim razmeram in decembra po občini ne bodo pobirali prispevkov za svoje delovanje. Kljub temu pa so kot vsako leto razdelili koledarje, le da so jih tokrat nastavili pred vhodna vrata, v priloženem dopisu pa pojasnili, da bodo gospodinjstva fi zično obiskali takoj, ko bo to mogoče. Prihodnje leto bodo namreč trnovski gasilci začeli graditi nujno potreben prizidek h gasilskemu domu, ki bo večinoma fi nanciran iz občinskega proračuna, del pa bo moralo zagotoviti društvo, zato bodo prispevki občanov še kako dobrodošli. Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 11 Še v začetku minulega tedna v Marpromu, ki upravlja smučišče, niso bili prepričani, ali bodo lahko žičniške naprave glede na epidemi- ološko sliko pognali. Zasneževanje smučišč s snežnimi topovi so sicer začeli že sredi novembra, v zadnjih dneh pa je zapadlo tudi veliko na- ravnega snega. Tako je na progah, ki so jih odprli, več kot dovolj sne- ga za kakovostno smuko, ob tem pa iz veljavnih odlokov izhaja, da tako smučanje kot delovanje žičnic nista prepovedana. Izjema je bila le krožna kabinska žičnica, ki tre- nutno še ne sme obratovati. Tako bodo v pogonu sedežnica Pisker na Arehu, na Mariborskem Pohorju pa sedežnica Sleme in oba trakova Bejbika. Odprtje sezone bodo pospremili z akcijskimi cena- mi dnevnih smučarskih vozovnic: 20 evrov za odrasle, 15 za mladino, študente in seniorje ter 10 evrov za otroke in invalide. Te cene veljajo od minule sobote do nadaljnjega. Na sedežnicah omejeno število smučarjev Odprtje smučarske sezone pa zaznamujejo ukrepi, sprejeti zaradi pojava koronavirusa. Tako je v vrsti ob vstopu na sedežnico in med prevozom ves čas obvezna upo- raba ustrezne obrazne maske. Pri tem se bosta lahko na šestsedežni- ci Pisker na enem sedežu hkrati peljala največ dva potnika, na dvo- sedežnici Sleme pa en. Prav tako je treba v vrsti in med vožnjo na tra- ku ohranjati ustrezno medsebojno razdaljo vsaj 1,5 metra. Sicer pa so v Marpromu letos prodali blizu 1.100 novih sezonskih smučarskih vozovnic. Predprodaja se je kon- čala konec oktobra, tako da je od novembra v teku redna prodaja. Cene vseh smučarskih vozovnic za Mariborsko Pohorje in Areh so sicer ostale enake kot v pretekli se- zoni. Glede pričakovanj za letošnjo zimo so zadržani, saj bodo na re- zultate smučarske sezone vplivali dejavniki, ki jih seveda ne moremo predvideti vnaprej – vremenske razmere, pojav koronavirusa. Na Rogli čakajo na odprtje občinskih meja Smučišče Rogla, ki spada pod občino Zreče, za zdaj ostaja zapr- to. Nadejajo se, da bodo smučišče odprli, ko bo v celoti odpravljena prepoved prehoda med občinami. Če se to ne bo zgodilo do decem- brskih praznikov, se že bojijo nega- tivnih fi nančnih posledic. »Ob tem je za nas zelo pomembno, da soča- sno z odprtjem smučišča odpremo vsaj terase gostinskih objektov.« Dodali so še, da so letos izvedli večja vlaganja v hotele in bungalo- ve, zaključili so tudi prvo fazo nad- gradnje zasneževalnega sistema, nadgradili so otroški snežni park Rogla s pokritim smučarskim teko- čim trakom … torek  15. decembra 2020 11Turizem Podravje  Žičničarji pognali naprave, čeprav je smučanje predvideno šele v oranžni fazi Na Mariborskem Pohorju in Treh kraljih že prvi smučarji Ljubitelji vijuganja po belih strminah so se lahko minuli teden pognali po pohorskih strminah. Na Mariborskem Pohorju so namreč začeli smučarsko sezono 2020/2021, a le v omejenem obsegu. Žičnice so zabrnele tudi na Treh kraljih nad Slovensko Bistrico. »Čeprav smo omejeni na občino Slovenska Bistrica, smo sklenili začeti, namreč že sedaj smo beležili ob koncih tednih več pohodnikov in snega željnih obiskovalcev,« je pojasnil Aleš Juhart. Foto: pohorje.eu/M24 Mariborsko Pohorje je pripravljeno na smučarje. Smučišča na Rogli so za zdaj še zaprta V Avstriji bosta smučanje in drsanje dovoljena od 24. decembra dalje, v Italiji naj bi bila smučišča zaprta do vključno 6. januarja, prav tako čez praznike ostajajo zaprta smučišča v Franciji. Drugačno pot so ubrali v Švici, kjer bo med božičnimi prazniki mogoče smučati, vendar pa bodo zmogljivosti smučarskih vlakov, kabinskih žičnic in gondol omejene Foto: rogla.eu/M24 Vsem bralkam in bralcem Štajerskega tednika, www.tednik.si www.radio-ptuj.si Kdo sploh lahko smuča na Mariborskem Pohorju?! Na infrastrukturnem ministrstvu so pred dnevi zatrdili, da lahko vlečnice in sedežnice že obratujejo, čeprav so špor- tne aktivnosti na prostem v skladu z vladno strategijo pred- videne šele v oranžni fazi. Na drugi strani pa obiskovalce oziroma smučišča omejuje prepoved prehajanja občinskih meja. A preverjanje upoštevanja oz. kršenja tega odloka bo pravcati geografski zalogaj. Namreč na tem območju si mejo delijo občine Ruše, Maribor, Slovenska Bistrica, do začetka delovanja kabinske žičnice – vzpenjače, pa se je bilo treba na Mariborsko Pohorje zapeljati še skozi občino Hoče-Slivnica. Foto: Sta/M24 Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  15. decembra 2020Kultura12 Starše  Obnovo so začeli v kleti Vaška hiša dobiva novo podobo Občinska hiša v Marjeti na Dravskem polju je bila letos de- ležna prvih obnovitvenih del. Skoraj 70 let stara nepremič- nina, ki stoji v neposredni bližini marješke cerkve, bo v novi preobleki nudila kotiček za degustacijo lokalnih izdelkov in promocijo kraja. Spomladi smo poročali o novih načrtih občine z nepremičnino, ki so jo kupili že pred časom. Takrat so na občini napovedali, da bodo še letos začeli obnovo hiše in urejanje okolice ter jo tako preuredili v Vaško hišo, ki bo kot turistična točka omogočala nove priložnosti za povezovanje. Uredili naj bi celotno hišo v izmeri okoli 81 m² in okoli- co. Ob koncu letošnjega leta so rezultati že vidni. Izvedli so gradbena dela, pri čemer so odstranili omete na stropu in zidovih v vseh kletnih prostorih, zidake in fuge pa so očistili ter jih zaščitili. Klet so v celoti poglobili in položili nov opečni tlak. V sklopu investicije pa so poskrbeli še za opremo. »Nabavili smo hladilno napravo za vinsko klet in vso notranjo opremo, vključno z vrati. Položili smo nove inštalacije, izved- li smo tudi nove stopnice za vstop v kletne prostore. Nov pa je tudi vhod z masivnimi vrati. Prav tako so nove police za vino,« je povedal župan Stanislav Greifoner. Gradbena dela je doslej v celoti izvajalo ob- činsko podjetje Gradnje Starše. Medtem pa na občini že kujejo načrte za promocijo Vaške hiše. Sodelovati nameravajo v okviru projekta Visit Ravno polje Kot je priznal Greifoner, razmere nekoliko zavirajo napredek pro- jekta, a kljub temu ostaja optimističen: »V tem času smo že zače- li aktivnosti v zvezi s pripravo vsebin, ki naj bi jih Vaška hiša nudila. Trenutno tečejo razgovori z vodjo projekta Visit Ravno polje.« Namen urejanja nepremičnine vidi v podpori lokalnim ponudnikom, ki bi ob različnih organiziranih dnevnih aktivnostih lahko promovirali svoje iz- delke. V projektu pa bosta predvidoma še naprej sodelovali Turistično društvo Starše in Društvo Ajda. Okoli 70.000 evrov vredna investicija, ki jo v večji meri fi nancira LAS Lastovice, pa naj bi bila zaključena v drugi polovici prihodnjega leta. Slovenija  Gasparijev dedek Mraz Dedek Mraz v registru nesnovne dediščine December je čas, ko otroke obišče in obdaruje dedek Mraz. Na Slovenskem je njegov zunanji videz sprva sledil belemu dedku Mrazu, kakršnega so poznali v Sovjetski zvezi v času stalinizma, leta 1952 pa je slikar Maksim Gaspari oblikoval podobo slovenskega dedka Mraza. Od letos je obisk dedka Mraza vpisan v register nesnovne dediščine. Dedek Mraz je prijazen starec z dolgo belo brado in brki, ki pred novim letom obiskuje in obdaruje otroke doma, v vrtcih, šolah, delov- nih ustanovah in na raznih prireditvah. Običajno je oblečen v svetel dolg vezen ali z našitki okrašen kožuhovinast plašč iz ovčje kože z navznoter obrnjeno dlako. Pokrit je s polhovko. Na hrbtu ima oprtan pleten koš ali vrečo z darili. Pri hoji si pomaga s palico. Kot njegovo domovanje se največkrat ome- njata Triglav in Pohorje. V Slove- niji se je prvič pojavil konec leta 1948. Kot še piše v opisu enote nesnovne dediščine, se je Gas- parijev dedek Mraz tako moč- no usidral v zavest povojnih otrok, da je preživel do danes. Dobri mož je še vedno živ tudi v drugih republikah nekdanje Ju- goslavije, kjer pa ima drugačno podobo. Foto: KG Marješka Vaška hiša bo služila kot točka za informiranje, promocijo, degustacijo in izvajanje tematskih dni. Foto: Sta/ M24 Umetnostna zgodovina je sre- dišče vašega delovanja. Kaj vas je spodbudilo k tej vaši odločitvi? Kaj s temi svojimi prizadevanji sporo- čate stroki in širši javnosti? „Že v otroštvu sem živela sredi umetnosti. Pokojni oče, ki je bil pisatelj, me je že zgodaj vpeljal v svet literature in posebej zame pi- sal pravljice in zgodbe iz lastnega življenja – nekatere so bile kasneje objavljene. Ko sem se odločala za študij, sem izbrala umetnostno zgodovino. Ne zato, ker bi mislila, da sem za umetnostno zgodovino posebej nadarjena, preprosto sem želela o umetnosti izvedeti nekaj več. Enako kot druge humanistič- ne vede tudi umetnostna zgodovi- na ni v ozek krog zaprta znanost, njen cilj je preučevati umetnine in jih na različne načine predstavlja- ti širši javnosti. Severovzhodna Slovenija, kamor sem fokusirana raziskovalno, je v primerjavi z osrednjim delom države bistveno manj preučena, čeprav gradiva ne manjka. Prav ta pomanjkljiva raziskanost je bila povod za idejo o ustanovitvi oddelka za umetno- stno zgodovino v Mariboru.“ Ko umetnostna dediščina ječi pod kremplji kapitala Ste zadovoljni s tem, kako si kot družba prizadevamo, da bi ohrani- li naše umetnostne spomenike in prostore? „Dandanes je naše poznavanje umetnostne dediščine mnogo bolj poglobljeno kot pred kakšnim sto- letjem, ko se je zakonsko urejeno varovanje dediščine pri nas šele vzpostavilo. Znašli pa smo se pred veliko težavo. Postali smo neoli- beralna družba, v kateri kapital narekuje vse odločitve, nobena duhovna vrednota ne more preko praga, na katerem se tehta dobi- ček. Še Plečnikove arhitekture ne zmoremo zaščititi, pa je Plečnik ime svetovnega formata. To doka- zuje našo revščino, revščino duha. Na Ptuju živim od leta 1978. Od takrat se je mesto v mnogih pogle- dih polepšalo, a je tudi v mestnem središču nekaj zaščitenih zgradb, ki jih zavestno prepuščamo propa- du. Če ne danes, bodo pa jutri stro- kovnjaki ugotovili, da se stavba ruši in je ni več mogoče rešiti. Dok- ler ne pridemo do te faze, bomo gledali vstran. Po drugi strani se zaletavamo z nepremišljenimi, sla- bo načrtovanimi in megalomanski- mi projekti. Eden takih je prenova dominikanskega samostana, ki še vedno ni končana, hkrati pa smo povsem po nepotrebnem izgubili arheološke zbirke. Rešitve je tre- ba iskati v sodelovanju s tistimi, ki imajo znanje, ne tam, kjer vlada pohlep po dobičkih.“ Tudi vaša pisana beseda izpriču- je vašo strokovno skrb za pomni- ke preteklosti. Kaj trenutno nasta- ja in bo imelo vaš podpis? „Trenutno zaključujemo redak- cijo dveh knjižic, prva predstavlja prve stanovanjske bloke, ki jih je v letih po drugi vojni za Novo Gorico zasnoval Edvard Ravnikar, druga razkriva vznemirljivo preteklost in umetnostno podobo kartuzijan- skega samostana v Jurkloštru. Dve knjižici iz zadnjih dveh let obravna- vata dva ptujska spomenika: domi- nikanski samostan in Orfejev spo- menik. Upam, da v serijo uvrstimo še kakšen ptujski naslov. Pred dve- ma mesecema je izšla monografi ja o opusu slikarke Anke Krašna, za Ptuj  Marjeta Ciglenečki, prejemnica Miklošičeve nagrade Varovanje kulturne dediščine potrebuje široko podporo javnosti Na letošnjem prazniku Filozofske fakultete Univerze Maribor je dr. Marjeta Ciglenečki prejela Mikloši- čevo nagrado, nagrado za življenjsko delo. „Seveda sem bila Miklošičeve nagrade neizmerno vesela. Je nekakšna potrditev, da moje delo ni bilo zaman. Opazili so ga sodelavci, ki so napisali vlogo, z njimi pa so se strinjali tudi člani komisije. Še bolj pa sem bila vesela odmevov in čestitk. Najbolj so me ganila voščila študentov, nekdanjih in sedanjih. To so lepi občutki,“ je o nagradi povedala dr. Marjeta Ciglenečki. Foto: Črtomir Goznik Dr. Marjeta Ciglenečki, letošnja prejemnica Miklošičeve nagrade za življenjsko delo Svetle točke v sodelovanju s stroko „Glede iskanja rešitev na Ptuju vidim nekaj svetlih točk. Zdi se mi zelo dobro, da smo povabili osrednjo slovensko ustanovo za arheologijo, Inštitut za arheologijo pri ZRC SAZU, k preučevanju in urejanju Panorame. Zaživela je Galerija mesta Ptuj in z veseljem sem prebrala, da je ena od letošnjih razstav, razstava Sandija Červeka 1 + 1 = 11, izbrana za nagrado Prešernovega sklada, ki jo bodo podelili februarja 2021. Srčno upam, da bo mesto zmoglo urediti in uskladiti poglede na dokončanje obnove dominikanskega sa- mostana in se dogovoriti za prihodnje vsebine za ta izjemni spomenik, hkrati pa razrešiti pereče vprašanje arheoloških zbirk,“ je izpostavila dr. Marjeta Ciglenečki. Dr. Marjeta Ciglenečki o sebi in svojem delu „Umetnostno zgodovino sem študirala na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer sem leta 1997 doktorirala. Po diplomi sem se ob koncu leta 1978 zaposlila v ptujskem muzeju, kjer sem po dveh letih prevzela oddelek za kulturno zgodovino, med letoma 1997 in 2000 pa sem bila muzejska direktorica. Vzporedno sem od leta 1992 predavala na Oddelku za likovno umetnost na mariborski Pedagoški fakulteti, kjer smo na mojo idejo in s pomočjo kolegov ustanovili oddelek za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Prve študente smo vpisali leta 2009. Od leta 2006 sem zunanja sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU. Med letoma 2003 in 2007 sem dva mandata vodila Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, potem sem od 2008 do 2016 zastopala Slovenijo v mednarodni organizaciji za umetnostno zgodovino) in bila en mandat članica njenega izvršilnega odbora. V letu 2017 sem se upokojila, vendar v stroki ostajam aktivna. Kaj mi pomeni živeti in delati na Ptuju? Niti jaz niti mož nisva Ptujčana, na Ptuj sva se zaradi službe preselila leta 1978 in hitro našla prijatelje. Verjetno se vsi Ptujčani ne zavedajo, da živimo sredi izjemnega bogastva!“ Foto: Črtomir Goznik katero sem prispevala uvodno štu- dijo. Retrospektiva Anke Krašna je še vedno postavljena v Galeriji mesta Ptuj – upam, da bo dovo- ljeno v kratkem odpreti galerije in muzeje za javnost. Iz tiskarne je pravkar prišla monografi ja o gradu Borl v 20. stoletju, za katero sem napisala prispevek o grajski opre- mi. Na natis čaka brošura, ki smo jo s študentkami 3. letnika umetno- stne zgodovine in v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico v Mariboru posvetili stoletnici smrti Avgušti- na Stegenška, pionirja slovenske umetnostne zgodovine. Na dokon- čanje pa čaka še kar nekaj besedil, ki sem jih obljubila urednikom več revij. O dolgoročnih načrtih pa ne govorim rada, glede tega sem vra- ževerna.“ Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 13 Sobota, 12. 12. 2020, je bila s tekmo med Aluminijem in Bravom prelomna v karieri trenerja Oskarja Drobneta, saj je debitiral na prvoli- gaški sceni. »Ne bi rekel, da je bilo to zame kaj posebnega, tekmo sem vodil kot vsako drugo. Bil pa sem nekoliko glasnejši kot po na- vadi, želel sem čim več svoje ener- gije prenesti na igralce. To je kar uspelo, odigrali smo zelo dobro tekmo,« je po tekmi povedal 45-le- tni Drobne, novi trener Aluminija. Na razmočenem igrišču so se igralci obeh ekip osredotočali na preproste rešitve, v prvi vrsti so bili pozorni na branjenje. A ni ostalo samo pri tem, saj so v napadalnih akcijah pokazali tudi veliko mero znanja in domišljije. Eno takšnih akcij so Ploj, Klepač in Flakus izved- li v 15. minuti, a je gostujoči vratar Vekič z nogo ubranil strel Flakusa. Sporna situacija se je zgodila v 26. minuti, ko je bil nad Matjašičem storjen prekršek na robu 16-metr- skega prostora, a sodnik Ponis ni zapiskal. Gostje so prvič zapretili v 36. minuti, ko se je po strelu Žinka iz velike razdalje zatresla prečka. V naslednji minuti so bili domačini po prostem strelu iz daljine blizu vodstva, a je Vekiču uspel slabi strel Jakšića izbiti z golove črte, Klepač pa jo je nato poslal tik mimo gola … Gostje so bili nevarni predvsem po podajah iz kota (pet v prvem polčasu), a so bili domačini zelo zbrani in so preprečevali njihove poskuse. Drugi del so bolje začeli gostje, v 51. minuti je Jakšić po strelu Kidri- ča žogo izbil iz golove črte, zelo nevarni pa so bili tudi v 61. minuti, ko je Pantalon slabo posredoval v obrambi, Ogrincu pa je njegov neoviran strel iz bližine Janžekovič ubranil. Naslednje minute so pripadle rdeče-belim, ki so pritisk kronali z zadetkom v 65. minuti. Čermak je poslal visoko podajo v kazenski prostor, Azemović je bil najvišji v skoku in je žogo lepo spustil do Flakus Bosilja, ki je iz bližine žogo zabil v gol – 1:0. Za 18-letnega na- padalca je to drugi zadetek v se- zoni. Kanček zmede v obrambi Brava bi lahko šumarji dve minuti kasneje izkoristili za povišanje vodstva, a je Klepač iz ugodnega položaja s stra- ni preslabo streljal. Gostje so se nato zbrali in z ne- katerimi menjavami prišli do po- bude, ki so jo kronali v 82. minuti. Nukić je s strani poslal natančen predložek v kazenski prostor, kjer je bil ob Azemoviću višji in spret- nejši Kidrič, ki je z glavo zadel v polno – 1:1. Za nekdanjega napa- dalca Aluminija je to tretji gol v sezoni. »Rok Kidrič je že zadnje tri tek- me – sploh zaradi razmer na igri- ščih – osrednja točka, okrog katere se vrti naša celotna igra. Tudi tok- rat je bil fantastičen! Pomembno je dodati, da se je po nekaterih slabših predstavah dvignil kar sam; prevzel je odgovornost nase, odlič- no je delal na treningih, nato pa je ponujeno priložnost zagrabil in jo popolnoma izkoristil,« je o Kidriču dejal Grabič. Gostje so tudi po izenačenju vztrajali v napadalni formaciji. »To je bila na nek način povsem logič- na odločitev, saj smo imeli po me- njavah na igrišču toliko ofenzivnih igralcev, da nam kaj drugega niti ni preostalo,« je zanimivo odločitev pojasnil Grabič. Zaključno žogo pa so kljub temu imeli šumarji: v 90. minuti so Ploj, Matjašič in Pečnik lepo kombinirali na levi strani, slednji se je s strani znašel v odličnem položaju za strel na gol ali podajo, odločil se je za prvo rešitev, a je Vekič njegov poskus odbil … Za Bravo je bila to že četrta za- poredna tekma brez poraza (Celje, Domžale, Mura, Aluminij). Šumarji so po dveh porazih vendarle usta- vili oddajo točk, kljub temu pa je zaostanek za tekmeci že kar obču- ten – šest točk. Jože Mohorič Primerjava s smučarsko zvezo »Naši fantje so v zadnjih tekmah pokazali pravi karak- ter. Če to primerjam z nedo- pustno zadevo, ki se je naši smučarski zvezi zgodila v Planici; naši fantje znajo prev- zeti odgovornost in ne iščejo izgovorov,« je zanimivo izja- vo glede na dogodke okrog smučarskega skakalca Timija Zajca podal Dejan Grabič. Aluminij – Bravo 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Flakus Bosilj (65.), 1:1 Kidrič (82.). ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Ploj, Azemović, Pantalon, Kim (od 77. Krefl ), Čermak, Prša, Matjašič, Flakus Bosilj (od 92. Maletič), Kle- pač (od 76. Pečnik). Trener: Oskar Drobne. BRAVO: Vekić, Drkušić, Žinko, Brekalo, Kurtović, Maher (od 81. Žugelj), Ogrinec (od 74. Šego), Španring, Kramarič, Nukić (od 87. Agboji), Kidrič. Trener: Dejan Gra- bič. Futsal Ptuj in Tomaž ne popuščata Stran 14 Nogomet Nad Domžale tudi s Krajncem Stran 14 Rokomet Ptujčanke znova za las prekratke Stran 15 Samo Rauter »Roglič ali Pogačar? Oba sta zmagovalca! Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  1. SNL, 17. krog »Fantje so pokazali složnost in odgovornost« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so se prvič predstavili pod vodstvom novega trenerja Oskarja Drobneta, proti Bravu so iztržili remi. »V igri sem videl veliko dobrega« Oskar Drobne, trener Aluminija: »Srečanje smo odigrali zelo borbeno in kompaktno, s tem sem zadovoljen. Fantje so pokazali složnost in odgovor- nost, igrali so enostavno, niso se spuščali v preve- lika tveganja, kar je na razmočenem igrišču najpo- membnejše. Škoda je, da nam ni uspelo izkoristiti svojih priložnosti za odločitev tekme pri vodstvu 1:0, ko bi lahko iz dveh ali treh situacij bolje reagirali in povišali vodstvo. Tekmec pa je bil seveda kako- vosten, zato mu je uspelo iz ene redkih priložnosti zabiti gol. Sam gledam na vse skupaj pozitivno, v igri sem videl veliko dobrega.« Dejan Grabič, trener Brava: »Tekma je bila glede na razmere na igrišču zelo živahna. V pri- merjavi z nekaterimi preostalimi tekmami se je naša ekipa tokrat zelo dobro prilagodila raz- meram. Aluminij pa je tudi pokazal veliko mero pragmatičnosti in zrelosti – bili so fantastični. Glede na to, da so povedli, je točka za nas velik uspeh.« David Flakus Bosilj, Aluminij: »Tekma je bila po pričakovanjih težka, z obeh strani sta bila vidna ve- lika želja in borbenost – tudi igrišče v tem letnem času ni primerno za igranje 'lepega nogometa'. Kljub vsemu mislim, da smo delo opravili dobro, čeprav bi lahko izkoristili še kakšno priložnost. Po zapravljenem vodstvu je vedno nekoliko grenak pri- okus, a je bil tudi tekmec dober. Po prihodu novega trenerja se pozna nova energija, kar si želimo ohra- njati tudi skozi naslednje tekme.« Podravje na moji d lani - bo darilo tudi na tisti dlani, kjer sicer ne bi bilo. Pošlji SMS z besedo NADLANI ALI NADLANI5 na 1919 Lokacije: Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 14 Slovenski futsal prvoligaši so od- igrali predzadnje tekme tega dela sezone. V derbiju sta se pomerila večkratna državna prvaka, Dobo- vec in Litija, daljšo pa so potegnili Dobovčani, ki ostajajo neporaženi. Kljub temu Litijani ostajajo eden izmed favoritov za visoka mesta, predvsem z nekaterimi napoveda- nimi okrepitvami pred januarskim nadaljevanjem sezone. Uspešni sta bili tudi ekipi Ptuja in Tomaža, prva v domači dvorani, druga pa v gosteh v Kobaridu. FC Hiša daril Ptuj – Sevnica 7:3 (4:1) STRELCI: 1:0 Gajser (3.), 2:0 Bu- kovec (4.), 3:0 Bukovec (8.), 3:1 Kneževič (11.), 4:1 Rednak (19.), 4:2 Podlesnik (28.), 5:2 Lah (30.), 5:3 Drobne (31.), 6:3 Bukovec (35.), 7:3 Bukovec (36.) FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjan- čič, Klinc, Pihler, Fleten, Lah, Buko- vec, Gajser, Pauko. Trener: Robert Grdović. Glede na uvrstitev na lestvici dvomov o favoritu na tekmi med Ptujem in Sevnico ni bilo, kanček previdnosti pa je vendarle zahteval dvig forme pri gostih iz Posavja, ki so nazadnje zapored remizirali z Mlinšami in Litijo v gosteh. V izenačenem uvodu so zadevali le domačini, v 8. minuti so že vodili 3:0. Pri vseh treh golih je sodeloval Jeremy Bukovec, najprej kot po- dajalec pri golu Gajserja, nato pa dvakrat kot strelec (asistenta sta bila Florjančič in Gajser). Gostje se po zaostanku niso predali, ampak so poskušali na vse načine znižati. To jim je zasluženo uspelo v 11. minuti, zadel je njihov najboljši mož – Denis Kneževič. V teh minutah sta imeli obe ekipi še en strel v vratnico, nekajkrat pa je na sceno stopil vratar Kevin Caf, ki je ubranil nekaj nevarnih poskusov Sevničanov. Tik pred koncem polčasa so do- mačini izvedli najlepšo akcijo na tekmi, v kateri je Bukovec z glavo natančno podal žogo do Roka Re- dnaka, ki je brez oklevanja - iz vo- leja – neubranljivo zadel iz kakšnih devetih metrov – 4:1. Evrogol, kakršnega res redko vidimo … V drugem polčasu bi domačini na začetku enostavno morali po- višati vodstvo, saj sta bila Bukovec dvakrat in Gajser enkrat sama pred gostujočim golmanom, a nista za- dela v polno. Gostje so s tem dobili priložnost za priključek, kar jim je dejansko uspelo v 28. minuti – 4:2. Reakcija vrste trenerja Grdovića je bila prava, le dve minuti kasneje so izvedli lep protinapad, ki ga je v drugem poskusu uspešno zaklju- čil David Lah – 5:2. To jih je znova nekoliko uspavalo, Sevničani pa so bili nemudoma znova bližje, znižal je Sebastjan Drobne – 5:3. Posavci so se na vse načine trudi- li storiti naslednji korak, a je vse nji- hove poskuse zadržal Caf. Na drugi strani je Jeremy Bukovec potrdil izjemno dnevno formo, z dvema goloma v razmiku dobre minute je dokončno odločil tekmo. Bukovec se je na lestvici klubskih strelcev na vrhu izenačil s Tilnom Gajserjem, oba sta doslej zabila po 12 golov. »Bukovec je eden izmed sloven- skih briljantov na mestu pivota. V preteklih tekmah mu je malo manjkala realizacija, zato sem toli- ko bolj vesel, da je bil tokrat tako uspešen. Lahko pa še močno na- preduje,« je o reprezentantu Slo- venije dejal Grdović. V zadnji letošnji tekmi se bo eki- pa FC Hiša daril Ptuj v Zagorju ob Savi v petek merila z domačimi Mlinšami. Oplast Kobarid – Tomaž Šic Bar 1:3 (1:3) STRELCI: 0:1 Vindiš (3.), 0:2 Ma- rot (6.), 1:2 Kos (12.), 1:3 Vindiš (16.) KMN TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Prijol; Marot, Kukovec, Goričan, Plahuta, Vajda, M. Senekovič, Kle- menčič, Vindiš, U. Senekovič. Tre- ner: Matej Gajser. Nogometaši Tomaža so se v 11. krogu odpravili na najdaljše gosto- vanje v sezoni, v skoraj 300 kilo- metrov oddaljeni Kobarid. V tekmi ekip iz spodnjega dela lestvice so bili uspešnejši od domačinov; to je bila sploh prva zmaga Tomaža v Kobaridu v njunih dosedanjih med- sebojnih prvoligaških obračunih! V letošnji prvi medsebojni tekmi so Severni Primorci slavili v Ljuto- meru z izidom 2:6. »Tista tekma je bila za nas pomembno opozorilo, s kakšnim tekmecem imamo oprav- ka. Dejstvo pa je, da tiste tekme sploh nismo odigrali tako slabo, kot kaže rezultat, zato smo lahko računali na popoln izkupiček,« je v uvodu dejal trener Tomaža Matej Gajser, ki je tokrat lahko računal na domala popolno postavo, v ekipo sta se vrnila Marko Senekovič in Marcel Vindiš. Zelo pomemben je bil že sam začetek tekme. »Uspelo nam je uresničiti načrte, ki smo jih imeli pred tekmo. Po vodstvu 0:2 je bilo vse lažje, čeprav je domačinom še uspelo znižati na 1:2. Polčas se je končal v našo korist 1:3,« je dejal Gajser. Za uvodno vodstvo sta poskrbe- la Marcel Vindiš in Aleš Marot, prvi je še pred odmorom dosegel svoj drugi zadetek na tekmi. To je bil že njegov 11. v sezoni, s čimer je prvi strelec ekipe Tomaža Bojan Kle- menčič zabil enega manj. »V uvodu drugega dela smo že- leli popraviti slabost iz nekaterih zadnjih tekem, ko smo po odmoru slabo nadaljevali. Tokrat smo zadr- žali pričakovan nalet domačinov, nato pa smo vzpostavili ravnotežje in bili glede na priložnosti celo bliž- je zadetku od tekmecev. Fante bi pohvalil za pristop, celotna ekipa je odigrala zelo zbrano in zrelo, predvsem se je to pokazalo v za- ključku, ko smo suvereno držali niti igre v svojih rokah,« je svoje varo- vance pohvalil Gajser. Tomaž je tako nekoliko popravil uvrstitev na lestvici, ekipe od 4. do 9. mesta pa še naprej ostajajo zelo blizu skupaj, vse so znotraj šestih točk razlike. V naslednjem krogu čaka ekipo Tomaž Šic bar zelo zanimiva pre- izkušnja, v Ljutomeru se bodo v soboto pomerili z večkratnimi dr- žavnimi prvaki – Litijo. Jože Mohorič V tem tednu se bo z dvema krogoma zaključil jesenski del sezone 2020/21, Kidričane čakata obračuna z Domžalami v sredo in Mariborom v nedeljo – obakrat v gosteh. Vsakršna točka bi bila dobrodošla … Z Domžalčani so imeli Kidričani v lanski sezoni dobro medsebojno statistiko (7 osvojenih točk v štirih tekmah), letos so začeli slabo, s porazom v 9. krogu. Pomembno je, da se v ekipo po odsluženi kazni štirih rumenih kartonov vrača Alen Krajnc, ki je bil v zadnjih krogih najbolj razpoloženi igralec in edini strelec Aluminija (Flakus je bil v so- boto prvi, ki je ob Krajncu zadel v polno na zadnjih sedmih tekmah). »Točka proti Bravu je dobra po- potnica za sredo, ko si tudi proti Domžalčanom želimo prikazati dobro predstavo in obogatiti svoj točkovni saldo. Do konca jesenske- ga dela sezone sta na sporedu le še dve tekmi, iz sebe bo treba iztisniti še zadnje atome moči in kar najbo- lje zaključiti ta del sezone,« je dejal David Flakus Bosilj. Podobna so tudi pričakovanja Oskarja Drobneta: »Pričakujem, da bo igrišče v Domžalah dobro, da bodo razmere za igro boljše, kot so bile pri nas v soboto, tako da si lahko s tega vidika obetamo bolj kombinatorno predstavo. Tako se bomo tudi pripravili, vse z željo po osvojitvi točk.« JM 1. SNL, 18. krog: Domžale – Aluminij, v sredo ob 17.00 v Domžalah. Medsebojna tekma v sezoni: 9. krog: Aluminij – Domžale 1:2 (1:0); Flakus Bosilj; Koloba- rič, Vuk. torek  15. decembra 2020Šport14 1. SFL REZULTATI 11. KROGA: FC Litija – FK Dobovec 1:4 (0:2), FK Dobre- polje – ŠD Mlinše 0:4 (0:3), FC Hiša daril Ptuj – KMN Sevnica 7:3 (4:1), KMN Oplast Kobarid – KMN Tomaž Šic Bar 1:3 (1:3), KMN Bronx Škofi je – Siliko Vrhnika 2:6 (2:2). 1. DOBOVEC 11 11 0 0 83:14 33 2. FC HIŠA DARIL PTUJ 11 9 1 1 56:29 28 3. LITIJA 11 6 1 4 40:32 19 4. SILIKO VRHNIKA 11 4 3 4 36:31 15 5. MLINŠE 11 4 3 4 30:41 15 6. TOMAŽ ŠIC BAR 11 4 2 5 42:42 14 7. BRONX ŠKOFIJE 11 4 2 5 33:47 14 8. OPLAST KOBARID 11 2 3 6 25:33 9 9. SEVNICA 11 2 3 6 33:54 9 10. DOBREPOLJE 11 0 0 11 13:68 0 Robert Grdović, trener FC Hiša daril Ptuj: »Ekipa Sevnice je sedaj veliko boljša kot na začetku sezone, zato je bila tekma zelo težka. Po začetnem vodstvu 3:0 je kazalo na 'goliado', a Sevnica se je od- lično pobrala. Reševal nas je tudi Caf. V drugem polčasu nismo izko- ristili priložnosti za povišanje vodstva, nato pa smo tekmo vendarle prelomili z golom Laha za 5:2. Tudi zaključek smo odigrali zrelo, pov- sem smo nevtralizirali njihovo igro z vratarjem v polju. Sevnica ima dobro ekipo, predvsem pivot Knežević nam je delal veliko težav. Po vsem videnem pa smo s sedmimi doseženimi zadet- ki vendarle zasluženo zmagali, smo kakšnih 20 ali 30 % boljša ekipa od Sevnice. Malo se pri igralcih že pozna utrujenost, a so pokazali pravi karakter.« Rok Rednak, Ptuj: »Dobro smo igrali v napadu, v obrambi pa ne- koliko slabše – prav to je bil vzrok za izenačeno igro v določenih de- lih tekme. Na koncu se je izkazalo, da smo v napadu naredili dovolj in zasluženo prevladali. Za razplet tekme je bilo zelo pomembno, da smo povedli 3:0, ker smo potem lahko nadaljevali v svojem tem- pu in bolj sproščeno. Plod tega je tudi moj gol iz voleja, tudi takšni zadetki se občasno zgodijo. Prekinitve na treningih veliko vadimo, gre za pomemben element igre, ki ga želimo kar najbolje izkoristiti.« Jože Gačnik, trener Sevnice: »Z rezultatom nisem zadovoljen, zaslužili bi si več, saj smo imeli veliko več priložnosti kot domačini. Nismo jih izkoristili, ker so imeli tekmeci izredno dobrega golmana (Cafa, op. a.), že dolgo časa nisem videl nekoga tako braniti. Pri prvih treh golih smo bili slabi v obrambi, potem smo se prebudili in vzpostavili ravnotežje ter si pripravljali priložnosti. Morda smo pri zaključkih delali en dotik preveč, s tem pa 'razbranili' ptujskega gol- mana, ki nam je potem ubranil tudi t. i. čiste strele. Večkrat smo se približali na dva gola (4:2, 5:3), kljub dobri igri in priložnostim nam bližje ni uspelo. Razočaran pa sem nad nekaterimi, ki so tekmo vodi- li, kriterij po mojem mnenju ni bil enakovreden za obe ekipi.« Foto: Črtomir Goznik Marcel Vindiš (KMN Tomaž Šic bar) Futsal  1. SFL, 11. krog Ptuj in Tomaž ne popuščata Nogomet  NK Aluminij Nad Domžale tudi s Krajncem Foto: Črtomir Goznik Nogometaši FC Hiša daril Ptuj (v ospredju David Lah) so še drugič v sezoni ugnali Sevnico, tokrat predvsem z odlično igro v napadu. REZULTATI 17. KROGA: Aluminij – Bravo 1:1 (0:0); Koper – Maribor 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Vrhovec (21.), 1:1 Vršič (67.), 1:2 Repas (86.); Gorica – Celje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Dangubić (11.), 0:2 Kuzmanović (50.); Olimpija – CB24 Tabor Sežana 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Kvesić (22.), 1:1 Ro- vas (51.), 2:1 Milović (89.); Mura – Domžale 1:1 (1:0); strelca: Kouter (17.), 1:1 Kolobarič (84.). 1. MARIBOR 17 10 4 3 34:20 34 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 17 9 4 4 23:14 31 3. MURA 17 8 6 3 20:10 30 4. KOPER 17 7 6 4 24:18 27 5. DOMŽALE 17 5 6 6 24:23 21 6. CB24 TABOR SEŽANA 16 6 3 7 18:19 21 7. CELJE 17 5 5 7 17:18 20 8. BRAVO 16 5 5 6 16:20 20 9. ALUMINIJ 17 3 5 9 12:28 14 10. GORICA 17 2 4 11 12:30 10 RAZPORED TEKEM 18. KROGA, V TOREK OB 13.00: Bravo – Olimpija; V SREDO OB 13.00: CB24 Tabor Sežana – Gorica; OB 15.00: Celje – Koper; OB 17.00: Domžale – Aluminij, V ČETRTEK OB 17.15: Maribor – Mura. Maribor zmagovito ob 60-letnici Krog je zaznamovalo pet izenačenih tekem, edino »prepričljivo« zmago so dosegli Celjani v Novi Gorici. Za Gorico je to peti zaporedni poraz, po katerem je trener Gordan Petrić ponudil odstop. Vodilni možje Gorice so ga sprejeli, ekipo bosta do konca tega dela sezone vodila Florjan Debenjak in Aleksander Jović. A trenerji ne morejo dosegati golov, to je delo igralcev: Primorci so imeli na tekmi vsaj tri ali štiri izjemne priložnosti, v vseh pa se je izjemno izkazal najboljši posameznik tekme – celjski vratar Matjaž Rozman. V derbiju kroga so v Kopru domačini gostili vijoličaste, prav ob 60-letnici NK Maribor. Izšel se je srečno za slavljence, čeprav je v srednjem delu tekme koprski kapetan Dare Vršič z izjemnim golom iz prostega strela to skorajda preprečil. Kljub temu je po tekmi pošteno priznal, da je bil tokrat Maribor enostavno boljši. Še posebej je bilo to očitno v prvem polčasu, ki ga je Mauro Camoranesi označil za najboljšega, odkar vodi Maribor. Z istim rezultatom kot Maribor je zmagala tudi Olimpija proti Taboru, a je bila njihova zmaga precej »drugačna«. Do nje so namreč prišli na – milo rečeno – nekoliko sporen način. Sodnik Bojan Mertik je namreč v 89. minuti spregledal prekršek nad vratarjem Renerjem, po katerem so Ljubljančani v nadaljevanju akcije zadeli za zmago. Vsi protesti Sežancev so bili zaman, v zameno so dobili le kopico rumenih kartonov … Rozman ali Sorčan? Edini nedeljski obračun je bil odigran na Fazaneriji, kjer so imeli domačini več od igre, več priložnosti, tudi tistih zelo izrazitih, a so zadeli le enkrat. Na drugi strani so imeli Domžalčani tokrat – za razli- ko od prejšnjega kroga, ko je bil kriv za poraz svoj ekipe – zelo razpo- loženega vratarja Grega Sorčana. Reševal je mogoče in nemogoče, za remi pa je ob njem z golom poskrbel Dario Kolobarič. Vprašanje je le, kdo bo v konkurenci Rozmana in Sorčana vratar kroga … JM Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 15 ŽRK Ptuj – ŽRK Z'dežele 24:25 (11:13) ŽRK PTUJ: Tripković, Varga; Ko- lenko 12(7), Bedrač 4, Krasnič 4, Puž 2, Rozman 1, Luknjar 1, Kreft, Irgolič, Skodič, Planinc, Cvetko. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 7/9, ŽRK Z'dežele 6/8. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 16 minut, ŽRK Z'dežele 8 minut. V zaostali tekmi 6. kroga so se Ptujčanke v soboto v dvorani Ljud- ski vrt merile s Celjankami, ki jih kot trenerka vodi nekdanja članica ptujske ekipe in dolgoletna repre- zentantka Miša Marinšek. Tekma je še enkrat več pokazala, kako izenačene so ekipe, saj je bila v ob- računu četrto- in zadnjeuvrščene ekipe razlika na koncu minimalna. V uvodu je bila tekma izenačena, izid je bil kar šestkrat poravnan. V 22. minuti je bil izid 10:11, nato pa je gostujoča vratarka Andrea Perić (v sezoni 2018/19 je bila članica ŽRK Ptuj, op. a.) zaustavila nekaj zapo- rednih strelov domačih igralk in za celih osem minut »zaklenila gol«. Šele v zadnji minuti 1. polčasa je iz sedemmetrovke ponovno zadela Minea Kolenko – 11:13. Podobna razlika je ostala do 36. minute (14:16), nato pa je zao- stanek v nekaj minutah bliskovito narasel na minus 5 – 14:19. Sledil je »lov«, ki je bil dokaj uspešen, saj je v 54. minuti Nuša Puž znižala na 22:23. V predzadnji minuti tekme je bilo še vedno 24:25, nato pa je sledila prava drama. Gostje so napad za odločitev o zmagovalcu zapravile, vratarka Tajda Tripko- vič je zaustavila strel Hane Fider- šek. Stekel je hiter protinapad domačink, a je bila pri tem Minea Kolenko s prekrškom grobo zau- stavljena na sredini igrišča. Sod- nika bi lahko to označila kot mo- rebitni rdeči karton in posledično sedemmetrovko, a se za to nista odločila, tako da je ostalo pri mini- malni zmagi gostij … Tudi sicer sta se sodnika veliko hitreje odločala za izključitve pri domačinkah kot pri gostjah … Če bodo korona testi negativni pri vseh ekipah, potem se bodo Ptujčanke v soboto v zaostali tek- mi pomerile z ekipo Kopra, nasle- dnjo sredo pa še z Litijo. To sta ekipi, ki sta ptujski vrsti na lestvici najbližje … JM Samo Rauter, 38-letni Ljutomer- čan, se je rekreativnemu kolesarje- nju zapisal že v otroštvu. Njegova specialnost je bila pozneje gorsko kolesarstvo – disciplina kros, s tek- movalnim kolesarstvom pa je še danes povezan kot trener najbolj- ših slovenskih gorskih kolesarjev. Zaslovel je z vodenjem gorske ko- lesarke Tanje Žakelj, ki je leta 2013 osvojila zlato kolajno v svetovnem pokalu. Na inštitutu za šport pri Fakulteti za šport Univerze v Lju- bljani opravlja naloge strokovnjaka za meritve – testiranje športnikov, seveda tudi kolesarjev, zato mu zagotovo gre pripisati svoj delež pri fantastičnih dosežkih sloven- ske kolesarske reprezentance, še zlasti Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja. Zaslužen za fantastične rezultate naših kolesarjev S. Rauter: »Na Fakulteti za šport sem že nekaj let nosilec predmeta kolesarstvo. Ta poteka tri leta, kjer študentje pridobijo znanja, ki ga potem kot bodoči trenerji lahko unovčijo pri delu s kolesarji. Res je, da je ta predmet izbiren in morda glede na rezultate slovenskih ko- lesarjev številčno manj zastopan. A v primerjavi z nogometom, alp- skim smučanjem in košarko najbrž potrebujemo nekaj let vrhunskih dosežkov, da bi lahko pričakovali večji naval tudi med študenti, ki bi si morda želeli delati v kolesarstvu. Verjamem, da se tudi to lahko zgo- di.« Vaš pogled na letošnjo kolesar- ko sezono, Tour in Vuelto ter na- stope naše reprezentance? S. Rauter: »Letošnje leto je bilo z vidika uspehov slovenskih kolesar- jev sanjsko. Vsi drugi zaključki so pravzaprav odveč. Tadej in Primož sta imela ves čas dvoboje, kot da bi na vsaki dirki, na kateri sta na- stopila, gledali državno prvenstvo. Bila pa je bistvena razlika v tem, da so bile predstave na najvišji možni stopnji. Vsi vemo, kaj pomeni Tour de France. Letos še posebno, ker je bil to eden izmed redkih špor- tnih veledogodkov, ki so se kljub epidemiji sploh zgodili. To je še povečalo gledanost, v ospredju pa sta bila slovenska kolesarja, ki sta letošnji Tour naredila tudi enega najzanimivejših v zadnjih letih. Treba pa je izpostaviti, da slo- vensko kolesarstvo nista samo Tadej in Primož, ampak so tukaj še Mohorič, Mezgec, Tratnik ..., ki so kljub vrhunskim rezultatom ostali nekoliko v senci. Še pred ne- kaj leti so bili vsi ti rezultati skoraj znanstvena fantastika. Slovenija bo kljub približno zgolj 50 kolesar- jem, ki tekmujejo in imajo licenco v članski kategoriji, končala na lestvi- ci držav na 2. mestu. Omeniti velja še, da so imeli letos uspešno leto tudi gorski kolesarji.« Kdo je po vaši oceni prvi kolesar leta? Pogačar je zmagal v Franciji, Roglič pa je slavil Vuelto in Liegr- -Bastogne? S. Rauter: »Na srečo se mi o tem ni treba odločati, glasovati ali kaj podobnega. Če realno pomislimo: zakaj bi sploh morali postavljati in soditi, koga uvrstiti enega pred drugim – menim, da ni potrebe. Oba sta zmagovalca in vrhunska, izjemna kolesarja, njuni rezultati govorijo sami zase. Zgolj ena taka zmaga kolesarju zagotovi, da je vpisan med legende tega športa. Primož in Tadej pa si zmage po- dajata med sabo. Če se že moram o čem odločiti, bi si želel, da bi to obdobje tekmovalne uspešnosti slovenskih kolesarjev trajalo in tra- jalo.« V petek, nekaj po 22. uri (na- tančneje ob 22.23), je na klubski mail ormoškega kluba priromalo naslednje sporočilo: »Spoštovani. Zaradi širjenja okužbe covid-19 v RD Urbanscape Loka se tekma 13. kroga med ekipama RD Loka – RK Jeruzalem odpove oz. prestavi. V ekipi RD Urbanscape Loka so v tem tednu zboleli trije igralci. Dva sta bila pozitivna v torek pred zao- stalo tekmo, eden pa danes. Hvala za razumevanje. Komisar 1. A-lige Aleš Jug.« V Ormožu so se prejetemu ob- vestilu samo nasmejali, saj so sko- zi cel teden sumili v točno takšno informacijo iz Ško e Loke ter pi- sarne komisarja Juga. »Škoda je izgubljati besed, saj gre za Loko, ki serijsko iz kroga v krog krši pravila, komisar lige Aleš Jug pa vse to pri- dno podpira. V klubu smo se odlo- čili, da skupaj še z nekaterimi klubi skličemo izredno sejo Združenja, obenem pa bomo šli tudi v medije, ki se bodo lahko sami prepričali, kako nekateri izigravajo pravila testiranja. Žal, a v prvi vrsti Loka s takšnimi dejanji dela škodo sebi in slovenskemu rokometu,« je bil kratek, vidno razočaran in precej skrivnosten predsednik ormoške- ga kluba Mladen Grabovac. Težava je v tem, da Ško eločane mučijo številne poškodbe. Ob tem so izgubili tekmo v sredo v Izoli in ekipi je glede obstanka v ligi že začela teči voda v grlo. Kot zanimi- vost: vsak klub mora pred tekmo podati spisek igralcev, ki so opravi- li testiranje na covid-19. Na klubsko pošto so Gorenjci poslali spisek z igralcema, ki sta bila pozitivna že v torek pred tekmo z Izolo. Torej sta se že okužena igralca udeleži- la tudi petkovega testiranja, dan pred tekmo z Jeruzalemom, in s tem ogrožala zdravje preostalih soigralcev. V Ormožu imajo že dalj časa svoje mnenje o Loki in si z no- vimi podvigi Loke ne želijo beliti glave. Vse misli so že usmerjene v zadnjo domačo tekmo v letu 2020. V sredo na Hardeku Izola »V letošnjem prvenstvu mora- mo biti zelo zadovoljni z domačimi predstavami, saj smo na Hardeku premagali Dobovo, Koper, Ribni- co in Ljubljano ter doživeli le en poraz – proti Celju. Leto 2020 si želimo zaključiti zmagovito in proti Izoli razmišljamo le o zmagi. Naša največja težava je ta, da smo od 17. oktobra pa do danes odigrali le tri tekme (proti Gorenju, Ljubljani in Slovanu). Nismo v ritmu tekem in to bi nam lahko povzročalo pregla- vice. Na drugi strani bo to za Izo- lo že tretja tekma v tednu dni. Za njimi sta težki tekmi proti Loki in Kopru, tako da tudi Izola ni v ide- alnem stanju. Smo v vlogi favorita in to bo treba potrditi z dobro igro tudi na parketu,« je pred tekmo z Izolo o pričakovanjih povedal Tilen Kosi. Ormožanom nekaj preglavic povzročata poškodbi obeh krilnih igralcev na levi strani, kjer igrata David Bogadi in Matej Niedorfer. Vrzel poskušajo zakrpati ostali igralci, ko jim to za zdaj zelo dobro uspeva. Na petkovem testiranju so bili vsi fantje zdravi, v torek pred treningom pa ekipo Jeruzalema čaka novo testiranje, ki bo dalo ze- leno luč glede igranja tekme proti Izoli. Tekma v sredo se začne ob 19. uri, v klubu se bodo tudi tokrat potrudili za spletni prenos. Uroš Krstič torek  15. decembra 2020 Šport, pogovori 15 NLB-liga REZULTATI 13. KROGA: Ljubljana – Celje PL 22:39 (10:19), Butan Plin Izola – Koper 21:24 (9:12), Dobova – Trimo Trebnje 22:27 (10:14), LL Grosist Slovan – Krka 26:26 (14:13). Tekme Urbanscape Loka – Je- ruzalem Ormož, Maribor Branik – Gorenje Velenje in Slovenj Gradec – Riko Ribnica so bile prestavljene. 1. CELJE PL 11 11 0 0 22 2. TRIMO TREBNJE 11 10 0 1 20 3. GORENJE VELENJE 10 9 0 1 18 4. SLOVENJ GRADEC 10 7 0 3 14 5. JERUZALEM ORMOŽ 9 6 0 3 12 6. RIKO RIBNICA 12 6 0 6 12 7. MARIBOR BRANIK 8 4 0 4 8 8. KOPER 8 4 0 4 8 9. DOBOVA 11 3 0 8 6 10. GROSIST SLOVAN 12 2 1 9 5 11. LJUBLJANA 11 2 1 8 5 12. BUTAN PLIN IZOLA 11 2 1 8 5 13. URBANSCAPE LOKA 8 2 0 6 4 14. KRKA 10 1 1 8 3 ZAOSTALE TEKME, V SREDO OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Butan plin Izola; OB 18.00: Koper - Slovenj Gradec; OB 17.30: Celje PL - Trimo Trebnje. 1. A SRL (ž) ZAOSTALA TEKMA 6. KROGA: Ptuj – Z'dežele 24:25 (11:13). 1. MLIN.AJDOVŠČINA 8 8 0 0 16 2. ZELENE DOLINE ŽALEC 7 6 0 1 12 3. KRKA 7 5 0 2 10 4. Z'DEŽELE 8 5 0 3 10 5. KRIM MERCATOR 4 4 0 0 8 6. VELENJE 7 3 0 4 6 7. ZAGORJE 9 3 0 6 6 8. TRGO ABC IZOLA 8 2 1 5 5 9. Ž.U.R.D. KOPER 6 1 1 4 3 10. LITIJA 8 1 0 7 2 11. PTUJ 6 0 0 6 0 Rokomet  1. A SRL (ž) Znova za las prekratke Rokomet  Jeruzalem Ormož Loka in Jug kar po svoje? Foto: Črtomir Goznik Minea Kolenko (ŽRK Ptuj) je proti Celjankam dosegla 12 zadetkov. Matej Bračič, trener ŽRK Ptuj: »Tokrat so dekleta od- igrala še boljšo tekmo kot proti Zagorju. Znova so poka- zale borbenost in veliko željo, a je bilo proti dobri ekipi Celja to tokrat premalo. Usodnih je bilo nekaj napak v obrambi in izgubljenih žog v napadu, po katerih so gostje prišle do vodstva 14:19. Tukaj bi bilo veliko lažje, če bi imeli kakšno izkušeno igralko, ki bi takrat povlekla voz naprej. Težava te ekipe je tudi v tem, da ima- mo le kakšnih šest ali sedem kvalitetnih igralk za obramb- ne naloge, zaradi česar nam v zaključku zmanjka svežine. Kljub temu smo uspeli priti do položaja, ko bi lahko na koncu celo izenačili. Iskreno upam, da nam bo prve točke v sezoni uspelo osvojiti že na naslednji tekmi proti Kopru. Dekleta morajo verjeti, da je to mogoče, pa jim bo uspelo, prepričan sem v to!« Foto: NŠ Samo Rauter pri meritvah reprezentančnih kolesarjev Kolesarstvo  Ljutomerčan Samo Rauter, strokovnjak diagnostike na FŠ v Ljubljani »Roglič ali Pogačar? Oba sta zmagovalca in vrhunska, izjemna kolesarja« Bo športnik leta pri nas postal kolesar? S. Rauter: »Ne glede na to, da sem morda subjektiven, letos kaj drugega kot obeh kolesarjev na vrhu izbora športnik leta po vsej verjetnosti ne moremo pričakova- ti. Kolesarstvo pa s tem nedvom- no pridobiva. Imamo seveda še ogromno odličnih športnikov in morda tukaj razmišljam krivično do Tima Gajserja, Luke Dončiča, Gora- na Dragiča in še koga.« Kako sta zaključila tekmovalno leto s Tanjo Žakelj ? S. Rauter: »Letošnja sezona je bila v gorskem kolesarstvu zelo strnjena. Vse se je pravzaprav od- vilo v dobrih treh tednih. Na sve- tovnem prvenstvu se je Tanja uvr- stila na 9. mesto, kar je nedvomno vrhunski rezultat in sem z njenim dosežkom zelo zadovoljen.« Kakšen je vpliv covida na vrhun- ski šport in kakšne posledice bo čutiti v prihodnje? S. Rauter: »Prav gotovo je virus močno zaznamoval letošnje leto. Za kolesarstvo na najvišjem nivo- ju je bilo pravzaprav zelo dobro poskrbljeno in je bilo izpeljanih večino tekmovanj. Predvsem pa je tovrstna zdravstvena kriza oško- dovala mlajše selekcije, ki so ostale praktično brez tekmovanj in nav- sezadnje tudi trenažnega procesa. Vse to seveda lahko slabo učinkuje še zlasti na mlade športnike. Toda, nekatere športne panoge so tre- nutno še bistveno na slabšem, zato je iz tega stališča treba ostati pozitiven.« Vse več rekreativnih kolesarjev vidimo voziti po cestah, številni so tudi v gozdovih. Vaš pogled? S. Rauter: »Kolesarje je zaslediti vsepovsod, mlajše in tudi starejše. Temu so seveda prispevali trendi aktivnega preživljanja prostega časa, ki se pojavljajo v zadnjem ob- dobju. Zavedanje pomena gibanja in lahkotnost premikanja na kolesu sta dva dejavnika, ki vplivata na to, da kolesarjenje postaja zelo prilju- bljena telesna dejavnost. Če so k temu pripomogli tekmovalni uspe- hi, ne vem. Morda nek majhen de- lež, ampak kolesarstvo brez dvoma pridobiva na priljubljenosti.« Niko Šoštarič Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  15. decembra 2020Na sceni16 V preteklosti smo že poročali o delovanju skupin, ki v tem kočlji- vem času nudijo pomoč pri najnuj- nejših življenjskih potrebah. Pred- stavniki civilnih zaščit, Rdečega kri- ža, društev upokojencev in drugi so poročali, da so se stiske močno povečale pri starejših. Na udaru naj bi bili predvsem tisti posamezniki, ki živijo sami. Potrebovali so po- moč predvsem pri dobavi osnov- nih življenjskih potrebščin, zdravil in prevoz do zdravnika, na drugi strani pa se je v tem času močno povečala osamljenost med njimi. Razlogi, da so starejši bolj ranljivi, je njihova manjša mobilnost, na drugi strani pa se je dostopnost do storitev v veliki meri preselila na svetovni splet. Podatki Statistič- nega urada pa kažejo, da so prav starejše generacije pri veščinah uporabe informacijske tehnologije in interneta najbolj podhranjene. Uporaba interneta med populacijo s starostjo upada V času epidemije je življenje slehernega posameznika naše družbe postalo močno odvisno od veščin za uporabo informacijske tehnologije in interneta. Bolje, kot so sposobnosti in veščine razvite, lažje so se posamezniki prilagodi- li na nov način življenja. Podatki, ki jih je SuRS pridobil na podlagi vzorčne raziskave za leto 2019, razkrivajo kondicijo slovenskega prebivalstva pri uporabi interneta še pred nastopom epidemije. V populaciji med 16 in 74 let naj bi velika večina prebivalstva inter- net že uporabila. Med 1.545.131 posamezniki naj bi bilo le 200.830 oseb, ki se z internetom v življe- nju še niso rokovale, kar v deležu predstavlja 13 %. Podrobnejši pre- gled podatkov po starostnih sku- pinah razkriva, da so levji delež v številu neuporabnikov prispevali posamezniki, starejši od 65 let. V populaciji med 218.621 osebami in- terneta še ni uporabilo kar 102.373 posameznikov, kar predstavlja 47 %. Med mladimi od 16 do 24 let pa posameznika brez izkušnje z upo- rabo interneta naj ne bi bilo moč najti. Prepričani so bili, da ga ne potrebujejo Med 1.545.131 posamezniki je delež uporabnikov interneta, ki in- ternet uporabljajo redno, nekoliko manjši, znaša namreč 83 odstot- kov populacije v starostnem raz- ponu med 16 in 74 let. Vzporedno upada tudi število rednih uporab- nikov v starostni skupini med 65 in 74 let, kjer je v populaciji 218.621 le 102.419 rednih uporabnikov. To pomeni, da kar 116.202 oseb v tej starostni skupini pred nastopom epidemije ni imelo oblikovanih veščin za rokovanje z internetom. Pri tem pa so bili kot najpogostejši razlogi izpostavljeni prepričanje, da internet ni koristen zanje, da so prestari za uporabo interneta ali jih internet sploh ni zanimal. Kot izjemno pomemben razlog pa je kar 32.747 posameznikov kot raz- log poudarilo pomanjkanje znanja in veščin, kar predstavlja skoraj 15 % populacije v tej starostni skupini. V preteklosti se na obiske pri zdravniku sploh ni naročalo preko spleta Glede na najpogostejši namen, zaradi katerega se je v preteklosti najpogosteje rokovalo z interne- tom, gre razumeti, da se starejšim uporaba ni zdela tako nujno pot- rebna. Kot najpogostejši razlog redne uporabe interneta so posa- mezniki kar v 1.108.694 primerih navedli uporabo elektronske po- šte. Na drugem mestu pa je bilo pridobivanje informacij o blagu in storitvah, pogosti razlogi pa so bili še e-bančništvo, branje sple- tnih novic, iskanje informacij, po- vezanih z zdravjem, sodelovanje v spletnih družbenih omrežjih in poslušanje glasbe. Zanimivo, a uporabniki interne- ta se v letu 2019 niso posluževali tako imenovanega e-naročanja na obisk pri zdravniku, niti se niso na- ročali k zdravniku preko spletnega obrazca. Zgolj 226.037 posame- znikov v vseh obravnavanih sta- rostnih skupinah naj bi uporabilo storitev eZdravje na portalu eVEM za vpogled v lastno zdravstveno kartoteko. Od tega je to spletno storitev uporabilo zgolj 13.855 po- sameznikov, kar predstavlja 0,9 %. šaljivi videospot. Fantje pravijo, da gre za skladbo, ki v bistvu predsta- vlja ansambel. Je preprosta, domača, zabavna, vesela in poskočna, kot so tudi sami. „Trenutno se kot mladi ansambel nekako še iščemo in ugotavljamo, kaj sploh smo posebnega v glasbi. Mne- nja smo, da se neke novitete in neka- kšne posebnosti ne da načrtovati. Te so pač plod procesa in razvoja ansam- bla. Prepustili smo se toku, delamo, kar nam je v trenutku pri srcu. Mogo- če je v našem ansamblu posebnost to, da se trudimo, da vso glasbo vedno odigramo v osnovni trio zasedbi, brez klaviatur, brez električne. kitare, brez bobnov itd. Ne glede na zvrst, vedno bo odigrana na harmoniko, ritem ki- taro in bas. Nastopamo, kjer le lahko, na obletnicah, koncertih, veselicah ali pa tudi zvečer ob pijači s prijatelji. Nekaj najlepšega je deliti glasbo med ljudi, ki jim je tvoja glasba všeč. Če bi med nastopi izbirali enega, bi izbrali naš avtorski koncert ob izidu prvega videospota. Koncert smo organizirali sami, za naše prijatelje, znance, dru- žinske člane itd., ker takratna situa- cija pač ni omogočala, da bi povabili širšo javnost. Vseeno smo se imeli zelo lepo,“ povedo Lesarji o svoji glas- bi in nastopih. Za glasbo na sploh pa pravijo, da gre vedno v pravo smer, saj se vedno za vsakega najde nekaj. To je pomembno. Če so lahko malo Ansambel Lesarji sestavljajo trije dobri prijatelji, ki ob vsaki prilož- nosti radi poprimejo za svoj inštru- ment, dobri družbi zaigrajo tisto, kar najbolje znajo. Prihajajo iz Li- tije z okolico. Najmlajši član Anže Zaman je v ansamblu zadolžen za nizke tone (bas in vokal, 3. glas), najstarejši član Timotej Bučar skrbi za lepe melodije na harmoniki ter za visoke tone pri petju, tretji član Jan Škarja pa s kitaro poskrbi za točnost ritma in poje osnovni vokal. „Ime in začetki ansambla segajo v junij leta 2019. Prvotno smo ansam- bel sestavljali trije fantje Srednje le- sarske šole Ljubljana. Od tu tudi ime Lesarji. Kasneje je prišlo do manjših kadrovskih sprememb, prejšnjega harmonikarja je zamenjal Timotej, ki po izobrazbi ni lesar, temveč avtoser- viser. Tako imajo na poti na špil ved- no pri roki serviserja, če se slučajno kaj pokvari. Na naši poti nam veliko pomaga Primož Ilovar, član skupine Gadi. K njemu večkrat pridemo po nasvete in po kritike, da preverimo, ali smo na pravi poti,“ so povedali Lesarji. Preigravajo predvsem slovensko narodno-zabavno glasbo. V zadnjem času na repertoar dodajajo tudi dal- matinsko glasbo, rock, pop in kakšno slovensko zimzeleno uspešnico. Do sedaj so izdali eno lastno skladbo, za katero je besedilo in melodijo napisal kitarist Jan, aranžma pa mentor Pri- mož Ilovar. Polka z naslovom Katero naj izberem govori o kmečkem fantu, ki ne ve, katero dekle naj izbere. Za- njo so posneli tudi simpatični malo SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Lesarji V domačih pesmih manjka prava moč moškega vokala Foto: zasebni arhiv Ansambel Lesarji Slovenija  Mlajše generacije v nove razmere stopajo bolj pripravljene Starejši so mislili, da interneta ne bodo potrebovali Ukrepi, ki so v tem letu močno posegli v način našega življenja, silijo vsak člen naše družbe k uporabi razne informacijske tehnologije, vezane na uporabo svetovnega spleta. Vendar uporaba interneta ni sama po sebi umevna, sploh pri starejših generacijah. Podatki namreč razkrivajo veliko število posameznikov, ki še niso uporabili interneta v življenju. Foto: Profimedia/M24 kritični, pa se jim zdi, da prava doma- ča glasba počasi izumira, tisto, kar je bilo zaigrano in odpeto z občutkom. V pesmih manjka prava moč moške- ga vokala, še dodajajo. Festivali so odlična odskočna de- ska za mlade ansamble, poudarjajo. Sami bi bili zelo počaščeni, če bi prejeli povabilo za sodelovanje na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe, najstarejšem tovrstnem festi- valu v Sloveniji. Kar zadeva plane za prihodnost, pa ostajajo Lesarji malo skrivnostni. Povedali so le, da so bili v času koronakrize zelo pridni, pripra- vili so kar nekaj glasbenega materiala, skladb, ki jih bodo predstavili takoj, ko bo le to mogoče. Manj skrivnostni pa so bili glede Jana, ki se z glasbo ukvarja tudi na malo drugačen način; popoldan, v svoji delavnici. „Lansko leto je že naredil svojo prvo kitaro, ki jo redno uporablja na vajah, v studiu, na nastopih itd., letos pa se je podal še v projekt harmonika. Tako mu je v sodelovanju s Tonetom Omahnom (skupina Gamsi) uspelo, da je v prvi polovici novembra letos že zapela nje- gova prva harmonika, v celoti nare- jena iz lesa kot darilo za Timoteja od njegovih prijateljev. Seveda se zgodba pri prvi harmoniki ni ustavila, v de- lavnici že čaka material za naslednjo,“ sta o Janovi lesarsko-glasbeni ustvar- jalnosti povedala Anže in Timotej. Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  15. decembra 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 400 g brsčnega ohrovta, sol, 150 g čebule, 30 g lešnikov, 750 g sira edamca, 15 g masla, mijan, 2 jajci, 1,5 dl sladke smetane, poper, muškatni orešček. Očiščen brsčni ohrovt kuhamo v osoljenem kropu 7 minut. Stresemo ga na cedilo in pre- lijemo z mrzlo vodo. Na maslu prepražimo drobno sesekljano čebulo. Dodamo sesekljane lešnike in mijan. Pusmo, da se ohladi. Nato primešamo brsčni ohrovt in polovico nariba- nega sira. Damo v model za narastke. Jajca in smetano razžvrkljamo, solimo in popramo ter začinimo z muškatnim oreščkom. Prelijemo čez sestavine v pekaču in potresemo z ostankom naribanega sira. Pečemo v pečici 45 minut pri 200 stopinjah Celzija. (Če se po vrhu prehitro zapeče, prekrijemo z alu folijo.) TOREK SREDA ČETRTEK kisla juha, pražen krompir, jabolčna pita prežganka, ocvrta poli klobasa, kuskus, rdeča pesa, kompot ričet s prekajenim mesom, palačinke PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, dušena kisla repa, matevž, skutni zavitek zajčji paprikaš, testenine, vložena kumarična solata, jogurtove miške kostna juha, goveji zrezki v omaki, popečen brstični ohrovt, dušen riž, srbska solata, pijana nevesta cvetačna juha, ledvičke v omaki, pire krompir, zeljna solata, puding Zajčji paprikaš Tako si lahko le zaželimo. Sveta Barbara pa je tudi prvi datum, ki se dotika enega izmed izredno simpatičnih slovenskih običajev, setev božičnega žita. Ta običaj pa je nastala v upanju, da se od Boga in narave izprosi dobro letino v prihajajočem letu. Setev božičnega žita Letošnje leto je očitno prineslo tudi to, da do kakovostnih božičnih zvezd očitno ne moremo. Božična zvezda je izredno občutljiva rastlina. Zelo hitro lahko odvrže liste, potem pa seveda ni okras praznikov. Sama je v prehrambnih trgovinah nikoli ne bi kupila. Zato je morda čas, da se vrnemo k navadam naših prednikov in posejemo božično žito. Ni zahtevno, le tako dolgo ne drži ena setev, kakor vseeno zdržijo božične zvezde. A če izberemo pravo seme, lahko setev, ko ni več lepa, preprosto pojemo. S tem pa bo tudi naša zimska prehrana bogatejša. Seme za setev božičnega žita lahko kupimo v trgovinah. A takrat je pogosto razkuženo. V tem primeru je uporabno samo za okras, pojesti pa ga ne mi, ne naši hišni ljubljenčki ne smemo. Zato pred setvijo preverite vrečico in poiščite žig na njej. Običajno je nekje spodaj na zadnji strani vreči- ce. Če nič ne piše, seme ni razkuženo. Seveda se skrbi izognete, če poiščete ekološko seme, a tega ni lahko najti, posebej na Ptuju ne. Druga možnost pa je, da pri kakšnem kmetu najdete seme. Sama ga vedno izprosim, a to je ve- liko lažje v času žetve. Ime žito ljudje najpogosteje povežejo s pšenico, mi Štajerci pa še pogosteje z ržjo. Resnici na ljubo, naše babice so najpogosteje sejale pšenico. A povsem brez težav lahko uporabite seme ječmena ali rži. Sama sem prav lani sejala ječmen. Morda je nekoliko svetlejši, a ima nekaj širše liste in je zelo lep. Rž pa je temnejša in ima ožje liste. Zato jo je treba sejati še goste- je. Če se odločite za domače seme, naj vendarle ne bo črno, sivo, čudne ali neenakomerne barve ali pa celo neprijetnega vonja (po gnilem, po ribah). Letos je bilo namreč veliko težav z žetvijo in ogromno žita je bilo zelo okuženo z različnimi glivicami že iz kombajna. Tako bo seveda slabo kalilo in lahko celo propadalo že pri vzniku. Kdaj ga sejemo Za setev božičnega žita so bili nekoč določeni trije svetniki, bolje povedano svetnice. Prva je bila sveta Barbara, 4. december, naslednja, 8. 12., je bila bezmadežna Marija in včeraj sveta Lucija, pri- našalka luči – 13. december. Že tile datumi povedo, da je bilo nekoč v prebivališčih naših prednikov veliko hladneje. Sama sem ugotovila, da je pri meni žito na božični večer in božič najlepše, če ga Zeleni nasveti Sveta Barbara pravi, da bo letos sneg Nekoč so tako imenovani vremenski svetniki dokaj dobro znali nakazovati vreme v prihodnje. Sveta Barbara naj bi povedala, ali pozimi sneg bo ali ne. Klimatske spre- membe pa so prinesle tudi to, da se nanje ne moremo zanašati. Pa vendar je letos kar nekaj svetnikov nakazalo mrzlo zimo. Sestavine: meso domačega zajca (= kunca), 1/2 kg čebule, 2 korenčka, mleta paprika, ma- jaron, lovor, vegeta ali sol, peteršilj; belo olje ali maslo; sveža rdeča paprika, feferon (po želji). Na maslu (olju) posteklenimo pol kg čebule in dodamo na kose narezanega nasoljenega zajčka (kunca). Začinimo z mleto papriko, majaronom, lovorom in poprom, dodamo na kolu- te narezan korenček in nasekljan peteršilj ter dušimo na majhnem ognju 1 uro (če je zajček mlad, bo skoraj končan,divji pa potrebuje tudi 2,5 ure). Sedaj dodamo še na kose narezano rdečo papriko in po želji feferon. Dolijemo toliko vode,da je meso pokrito, in še 1 l zraven. Po želji vkuhamo cmočke (vodne vrabčke) in kuhamo še četrt ure. (Če paprikaš postrežemo s posebej skuhanimi testeninami, cmočke izpusmo.) sejem 15.–17. decembra. A obstaja tudi druga možnost, posejemo ga na Marijin ali Lucijin praznik in ga po vzniku postavimo na prosto. Tja pravzaprav tudi sodijo prezimna žita. Tako bodo ostala manjša in jih šele dva ali tri dni pred praznikom postavimo na toplo. Kako sejemo Mogoče se vam bo zdelo smešno, da to pišem. A prvo leto, ko sem ga sejala, moj lepi lonček sploh ni bil tako lep. Zakaj ne? Ker sem ga sejala tako, kot sem bila navajena sejati zelenjavo za sadike. Bilo je preredko. Ker sejemo seveda zato, da nam bo žito popestrilo praznike, mogoče samo za okras praznične večerje, izberemo najprej lepe posode. Žito v toplem stanovanju ne ostane dolgo, zato ni potrebe po tem, da bi bila posoda globoka, prav tako ne, da ima odprtino za odvod odvečne vlage. Meni še nikoli ni zgnilo. Če pa ga boste po stari navadi položili v jaslice ali nekam v njihovo bližino, tako so namreč počele naše babice, pa izberete čim bolj neopazno posodico, jaz jih sejem v steklene. Seveda pa zemlje setev sploh ne potrebuje. Kaleča rastlinica ima še dolgo dovolj hranil v samem semenu. Za kratek čas, na primer samo za božično ali novoletno večerjo (zakaj pa ne novoletno), lahko seme posejete samo na večkrat preganjene in omočene papirnate brisače. Na eni izmed razstav sem videla seme posejano na zelene prtičke, seveda debelejšo plast, in je bilo zelo lepo. Sama sem pred dvema ali tremi leti poskusila sejati samo v debelo plast mahu – prekrasno je bilo. Ko izberete posode, vanje seveda nasujemo zemljo (ali pa ne). Ker je tak okras še lepši, če mu dodate svečo ali kakšno pentljo ali morda (naslednje leto) manjšo božično zvezdo, med samo žito postavite kozarec, velik toliko, da boste vanj potem postavili svoj okras. Seme posejte tako, da bo drugo drugega izpodrivalo, posebej, če ste se odločili za rž. Setev prekrijte z zemljo, a le toliko, da bo pokrito. Zalijte in postavite na toplo. Sama do vznika vse skupaj zavijem v folijo za živila, da ni treba zalivati. Po vzniku bo v petih do sedmih dneh najlepše. Ko je veliko nekje okoli 5 cm, ga torej postavite ven, na hladno, če je še prezgodaj. Če je posejano v zemljo, ga sicer lahko enkrat porežete na želeno višino in po dveh ali treh dneh je spet lepo. A vseeno je najbolje, če ga posejete ali kasneje ali postavite ven, da bo na želeni dan res lepo. Popečen brstični ohrovt Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  15. decembra 2020Ljudje in dogodki18 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.siDanes je Ptujska kronika na sporedu trikrat tedensko. Večino programa pa pripravlja standar- dna ekipa: Miha Masten, ki je tudi urednik, David Breznik, Stanislav Zebec in Dejan Klasinc. Prve pro- store je imela ptujska televizija na Potrčevi, zaradi utesnjenosti le-teh so se kmalu preselili v nove prostore v Prešernovi ulici. To je tudi omogočilo nove možnosti za razvoj in kakovostnejše delo, pro- gram so obogatili z novimi vsebi- nami oz. oddajami. PeTV postal viden po celi Sloveniji Danes se s ponosom spominjajo nekaterih odmevnejših oddaj v za- četnem obdobju delovanja: Tobo- gan, Gospodarski utrip, Otroška oddaja. Leta 2010 so program obo- gatili še s tretjo Ptujsko kroniko. Že leto pred tem pa se je PeTV pre- selila že tretjič, tokrat na Slovenski trg 1. Oddajam Ptujska kronika, Portalu, Povabilu na kavo so se pridružile nove vsebine ali oddaje, saj so želeli pritegniti najširši krog gledalcev. Nova velika spremem- ba pa se je zgodila, ko so PeTV pod svoje okrilje prevzele Javne službe Ptuj in ko se je televizija leta 2011 preselila v Ulico heroja Lacka 3. Na tej lokaciji so uredili novi sodobni studio, prenovili so tudi grafi čno podobo in spletno stran televizije. S pomočjo različnih televizijskih sistemov je PeTV postal viden s po vsej Sloveniji, gledalcem je vsak dan ponujal nove lastne vsebine. Danes oddajajo iz Fürstove hiše V letu 2012 je ptujska televizija v okviru sodelovanja v projektu Evropske prestolnice kulture sou- stvarila odmevno oddajo Kultura na dlani. V osmih letih delovanja se je televizija razvila v prodorno in osrednjo televizijo ptujskega in šir- šega območja, ki gledalcem ponuja informativne, zabavne, izobraže- valne, kulturne, zabavne in špor- tne vsebine. Leto 2013 so sklenili s tisočo osrednjo informativno od- dajo Ptujska kronika. Le-ta je nekaj časa bila na sporedu vsak dan, a po bistvenem zmanjšanju ekipe se je v letu 2014 postavila v format sre- dinega in petkovega predvajanja. Kljub svoji majhnosti se je ekipi v zadnjih petih letih uspelo dokazati skozi več novih projektov in oddaj. Že petič pa so spremenili svoj na- slov, preselili so se v Fürstovo hišo, kjer so uredili prilagojen studio, v katerem nastaja večina produkcije, katere del je posnet tudi na tere- nu. Stalnice ostajajo oddaje: Ptu- jska kronika, Pregled tedna, Portal, Povabilo na kavo, Športno, Čista umetnost, Glasbena osmica, Glas- ba za vse, Sekvenca itd. Ogromno sledilcev na družbenih omrežjih „Vseh petnajst let delovanja smo novice in oddaje nalagali na našo spletno stran, medtem ko smo zadnja tri leta, od 2017, zelo aktivni z objavljanjem vsebin tudi na Facebooku. Na tem kanalu sko- rajda vsak dan objavimo zanimive novice s Ptuja in okolice. V zadnjih letih je v ekipi prišlo do minimalnih sprememb, največja je bila odhod Stanke Krajnc Letonja, medtem ko so standardni člani PeTV Miha Masten, David Breznik, Stanislav Zebec in Dejan Klasinc. V zadnjih letih so nam precej pomagali ne- kateri zunanji sodelavci. Delo na Ptujski televiziji PeTV se skozi leta spreminja, trudimo se ostati v stiku z dogodki, ki jih z veseljem pokriva- mo za naše gledalce in tudi sledilce na različnih družbenih omrežjih. Samo novembra jih je bilo več kot 180.000,“ je v imenu zdajšnje ekipe PeTV povedal urednik Miha Mas- ten, ki se trudi, da kronološko ob- dela vse dogodke, vezane na Ptuj. V prejšnjem tednu so izdali že 1436. Ptujsko kroniko, v okviru ka- tere se je v tem času nabralo 11.500 prispevkov oz. 34.000 minut pro- grama, ki so ga zmontirali in arhivi- rali, da bodo zanamci lahko nekoč pogledali, kaj se je v tem okolju do- gajalo na Ptuju. Ptuj  15 let Ptujske televizije PeTV Ptujska kronika dogodkov v sliki, tonu in besedi Te dni je poteklo 15 let od rojstva Ptujske televizije PeTV. Njeni začetki segajo v jesen leta 2005, ko so se oglasili s prvo informativno oddajo Ptujska kronika, ki so jo sestavljali prispevki z različnih področij življenja in dela. Ptujska kronika je bila v začetku na sporedu dvakrat tedensko, gledalci pa so zelo dobro sprejeli tudi tedensko pogovorno oddajo Portal, v kateri so gostili bolj ali manj znane Ptujčane in Ptujčanke. Foto: Črtomir Goznik Standardna ekipa PeTV: Miha Masten, Dejan Klasinc, Stanislav Zebec in David Breznik Vatikan  Slovensko božično drevo Zažarele so lučke Na Trgu svetega Petra v Vatikanu so v petek slovesno osvet- lili božično drevo, ki ga je Vatikanu letos podarila Slovenija. Zunanji minister Anže Logar je v svojem govoru ob tej pri- ložnosti poudaril, da je 30 metrov visoka smreka iz kočevskih gozdov darilo in zahvala Svetemu sedežu pri osamosvajanju Slovenije. »Iz pragozda v Vatikan,« je še dejal minister in povedal, da je avtoh- tona slovenska smreka stara 75 let in tehta sedem ton. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je poudaril, da letošnje drevo prihaja z območja, ki je namočeno s krvjo mučencev po drugi svetovni vojni. Kljub temu je to drevo po njegovih besedah znamenje Božje ljubezni, ki je zelena, večna. Lučke na božičnem drevesu, ki ga krasijo okraski iz Slovenije, je prižgal nekdanji slovenski veleposlanik v Vatikanu Ivan Rebernik. Bo- žično drevo vsako leto Vatikanu podari druga država ali regija. Letos je bila sprejeta skoraj desetletje stara slovenska pobuda o postavitvi slovenskega božičnega drevesa. To je drugič, da je Slovenija Vatikanu poklonila božično drevo. Slovenija je v Vatikan poleg smreke za trg pred baziliko letos poslala še 42 manjših smrek in belih jelk, ki krasi- jo zunanje površine mesta in vatikanske urade. Poskrbela je tudi za okrasitev božičnih dreves, okrasje zanje je delalo 400 prostovoljcev. Foto: Arhiv M24 Destrnik  Z Božičkovim vozom po naseljih Darila letos brezstično Pa naj še kdo reče, da je Božiček staromoden možak, ki ne zmo- re slediti sodobnim smernicam. Nasprotno, še kako gre v korak s časom. Glede na trenutne razmere je namreč tudi njemu postalo jasno, da se bo moral prilagoditi. Tako je denimo razmišljal, kako bi obdaril destrniš- ke otroke, ne da bi se jim bilo za to treba drenjati v tamkajšnji dvorani, kjer ga sicer pričakajo vsako leto. In se je domislil, da bo tokrat vsakega otroka obiskal na domu; natančneje, da jim bo darila pustil pred vho- dnimi vrati. Brezstično, kot se je v modernem jeziku sam izrazil. Ker je Destrnik podeželska občina, je namesto običajnih sani s pomočjo članov Kulturnega društva Destrnik okrasil kmečki voz, namesto zvestih jelenč- kov pa izjemoma »vpregel« traktor. Otroke je obvestil, ob kateri uri naj ga pričakujejo, nato pa se v družbi treh škratinj (z obveznimi zaščitnimi maskami) odpravil po destrniških naseljih. V dveh dneh je tako obdaril približno 150 otrok od prvega do sedmega leta starosti. Novembra je na Destrniku odpadlo tudi tradicionalno druženje starej- ših občanov. »Želeli pa smo jim pokazati, da nanje nismo pozabili, zato smo vse, ki so starejši od 70 let, obiskali na njihovih domovih, jim izročili darila ter jim zaželeli zdravo in uspešno novo leto,« je povedal župan Franc Pukšič. Foto: SD 150 destrniških otrok je letos Božiček obiskal na njihovih domovih. Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  15. decembra 2020 Ljudje in dogodki 19 »Več je ekonomske odvisnosti od psihično nasilnih odnosov, su- mov zlorab otrok preko spleta in sumov povečanega nasilja nad otroki v času šolanja od doma. Starši, ki v svoji vzgoji uporabljajo nasilno vedenje, se ga lahko sedaj poslužujejo še pogosteje, ker je to vedenje njihov mehanizem za zni- ževanje napetosti v njihovem te- lesu. Šolanje od doma zahteva od staršev veliko odgovornosti in re- organizacije, kar lahko v njih vzbu- ja ogromno stisk in neprijetnih občutkov,« ugotovitve, do katerih prihajajo v zadnjih mesecih in so gotovo tudi posledica epidemije, predstavlja Nina Koštomaj, vodja svetovalnice Kapljica – pomoč žrt- vam nasilja, društvo Ars Vitae. Program je namenjen celotni populaciji in je brezplačen Doslej so svetovanja potekala v fi zični obliki, zdaj zaradi epidemi- je veliko dela opravijo na daljavo. Pisarna svetovalnice je sicer tudi v času epidemije dosegljiva, a tre- nutno delo poteka predvsem pre- ko telefona, elektronske pošte in video klicev. Če je nujno, opravijo razgovor v skladu s priporočili tudi osebno. Več tudi razhodov »Ljudje sprašujejo, ali so varne hiše odprte, ali je krizni center do- segljiv, ali se bo policija odzvala, če bodo klicali. Sedaj so družine veliko časa skupaj in vse, kar se je dalo še v preteklih mesecih ali letih spregledati, ker je bilo toliko možnih odhodov ali drugih olaj- šav, je zdaj skoraj nemogoče. Več je odločitev o razhodu in tudi več poročanj o nasilju v družinah, ki delujejo sicer v zunanjem okolju izjemno stabilno. Hkrati je pri lju- deh zaradi večjih nepredvidljivosti v okolju občutek, da te odločitve ne smejo uresničiti,« pojasnjuje Koštomajeva. Prav zaradi tega je ena od prioritet organizirati se na način, da so konstantno aktivni v akcijah osveščanja. »Ne želimo si, da bi posamezniki razvijali prepri- čanje, da so se službe na področju preprečevanja nasilja v tem času ustavile,« poudarjajo v Kapljici. Ljudje potrebujejo le razbremenilni pogovor V svetovalnici Kapljica ugotavljajo, da je več informativnih, enkratnih klicev posameznikov, ki potrebujejo informacije in usmeritve. Mesečno njihovo pomoč potrebuje okrog 30 do 35 posameznikov, kar je visoka številka; glede na lani kar tretjino višja. »Potreba je po nadaljevanju osebnih razgovorov in težava je predvsem, ker morajo v domačem (ne) varnem okolju iskati možnosti, kdaj in kje se lahko pogovarjajo, če sploh. Kar nekatere pahne nazaj v vlogo žrtve,« pravi Koštomajeva. Težava je tudi vzpostavljanje stika s starostniki, ki se soočajo s socialno izolacijo in s pomanjkanjem primerne tehnične opreme za stik na daljavo. Skupaj iščejo rešitve in ohranjajo redni stik. Če ima posameznik občutek, da je nekaj nedosegljivo, zaprto, lahko tudi svojo potrebo po tem »zapre«. Dosegljivi so na telefonski številki: 070 445 660 ali preko elektronske pošte: kapljica@arsvitae.si Ptuj, Podravje  Duševne stiske kot posledica epidemije Vse več je fi nančnih stisk, osamljenosti, strahu … V svetovalnici Kapljica, ki deluje na območju upravnih enot Ptuj in Ormož, se redno srečujejo z ljudmi v stiski. Ugotavljajo, da so se te v zadnjih mesecih za- radi epidemije močno povečale. Več je duševnih in fi nančnih stisk, osamljenosti, socialne izolacije, potrebe po razbremenilnih razgovorih, ogromno je strahu glede potencialne bolezni. Tisti, ki živijo z otroki, pa poročajo o preobremenjenosti, o nezmožnosti reorganizacije in pomoči otrokom pri šolanju od doma, o pomanjkanju podpore partnerja ... Vse to pogosto vodi tudi v nasilje. Foto: ČG Svetovalnica Kapljica deluje tudi v času epidemije. Ugotavljajo, da se je število novih uporabnikov, ki potrebujejo razbremenilni pogovor ali nasvet, v zadnjem obdobju povečalo za kar tretjino. Foto: Dreamstime/M24 1211 • • • • • • 02/ 749 34 10 02/ 749 34 16 Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 20 nja, odtenkih barv, celo zavitosti listov. Čaj je pijača brez kalorij (če mu le ne dodajate sladkorja) in vsebuje antioksidante, ki so lahko koristni za naše zdravje. Menda ga je naj- bolje zaužiti po zajtrku ali po kosi- lu, približno dvajset minut po obro- ku. V tradicionalni kitajski medicini veljajo vroči napitki za izjemno koristne pri razstrupljanju telesa ter varovanju notranjih organov. Tako je priljubljeno tudi pitje vroče vode, ne samo čaja. Spomnim se, ko sem nekemu zdravniku pokaza- la jezik, da bi ocenil zdravje mojega telesa, je ta samo zmajal z glavo in rekel: “Too much cold water.” Nato je razglabljal o tem, kako ne razume teh zahodnjakov, ki pijejo ledeno vodo in se nato (presene- čeno) pritožujejo nad bolečinami v telesu. Naj pijem le vročo vodo in se bom hitro pozdravila, je rekel na koncu, kot da bi namigoval na to, da je moje zdravje že precej na- četo … Še enkrat mi je zažugal in poudaril, da je vroča voda ključna za zdravo in hidrirano telo. Najprej se umijejo listi, razla- ga menih, ko prvi poparek odlije stran. Počasi precediš in naliješ v skodelice, se nasmehne, ko mi levo roko primakne k čajniku, saj je čaj treba postreči z obema rokama. Izbral je zeleni čaj, mešan z nežni- mi cvetovi jasmina (kitajska čajna tradicija), ki menda raste prav tu- kaj, v samostanskem vrtu! Po barvi je bledo rumenkast, po okusu ra- hlo sladkast, čeprav bi vam ga me- nih zagotovo natančneje opisal. Popijem skodelico, on pa mi na- toči novo. V zahvalo potrkam po mizi in menih se prešerno nasmeh- ne. Ko potrkam pri naslednjem dolivanju, mi končno razloži, da tr- kanje ni znak zahvale. “Ko potrkaš, to pomeni, da imaš čaja dovolj,” mi pojasni “in, če ga imaš dovolj, ne smeš istočasno kimati in se smeh- ljati”. Pove mi, da je moje obnaša- nje precej nenavadno in sporoča zmedeno informacijo tistemu, ki čaj naliva. Češ, čaja imam dovolj, a nalij ga do vrha! No, in tako je skrivnost neskončnega dolivanja čaja v mojo skodelico končno po- jasnjena. torek  15. decembra 2020Križemkražem20 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  - (Kitajske) črtice Čajna kultura (3) Medtem ko zahodni narodi običajno popijemo eno ali dve skodelici čaja na dan, vsakič pa uporabimo drugačno čajno vrečko (ali domačo čajno mešanico), ga Kitajci srkajo skozi ves dan. Priljubljene so steklene ali aluminijaste termovke, v katere stresejo nekaj čajnih listov, ki jim nato dodajajo vročo vodo. Foto: Mateja Toplak Skodelico morate držati v desni roki in jo gostu ponuditi z desne strani. Pravijo, da si je treba vzeti čas zase in čas za čaj – iz priprave in pitja tega priljubljenega napitka so napravili pravi obred. Ko so predme prvič postavili tisto miniaturno skodelico, ki jih pri nas uporabljajo deklice, ko se gredo čajanke, mi je skoraj ušel smeh (kak moški, z malce večjimi in debelejšimi prsti, bi jo zagotovo s težavo ponesel k ustom …). Vro- čo tekočino so počasi razdelili med prisotne, ki so s trkanjem po mizi izrazili zahvalo – vsaj tako se mi je zdelo, zato sem potrkala še sama. Ko sem stresla že kake tri skodeli- ce, sem opazila, da mi jo vsakič, ko jo odložim na mizo, spet napolnijo. Torej je edini način, da pokažem, da imam dovolj čaja, ta, da na mizi pustim polno skodelico? Šele čez nekaj mesecev mi je skrivnost kitajske čajne kulture po- jasnil menih, ki sem ga spoznala v enem izmed budističnih samosta- nov. “Obred pitja čaja je pomem- ben način izkazovanja spoštova- nja,” se spomnim njegovih besed. Na vsakem pomembnejšem sreča- nju se pogovor menda začne šele po tem, ko je pripravljen čaj. Voha- la sva zeleni, črni, beli, jasminov in kdove kakšen čaj še. Zame so vsi dišali podobno, on pa je razlagal o različnih jakostih cvetličnega vo- Osnovni koraki priprave zelenega čaja (na tradicionalen način) • v skodelice nalijemo vročo vodo (da jih segrejemo), nato jo zavržemo • v vroči vodi za nekaj sekund “umijemo” tudi čajne lističe • na vsakih 50 ml vode je potrebnih 1g lističev (voda naj ima blizu 85° C) • počakamo približno 2 minuti (odvisno od vrste čaja, na splošno od 1 do 3 minute) • postrežemo, medtem ko čajnik držimo z obema rokama Slišen skora j po vsej Slovenij i. www.veseljak.si JOLA - lahka enojamborna jadrnica, KROMBI - kosmatena volnena tkanina za moške plašče, NAOS - osrednji prostor grškega templja Foto: Mateja Toplak Največja posoda je za prvi odlitek, ki se vrže vstran, čajni lističi pa se namakajo v beli posodici s pokrovčkom. Foto: Mateja Toplak Prenosni komplet za pripravo čaja Foto: Mateja Toplak Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 21 torek  15. decembra 2020 Za kratek čas 21 Medtem ko se mora večina Evropejcev v tem času sprijazniti z omejitvami poto- vanja, pa so se države članice EU strinja- le, da ta pravila za dobre može ne veljajo. »Dobra novica: Države članice EU so se strinjale, da je Božiček nujni delavec, za katerega veljajo izjeme potovalnih omeji- tev. S tem je rešen božič za milijone otrok v Evropski uniji,« je veselo novico tvitnil tiskovni predstavnik nemškega pred- sedovanja Svetu EU Sebastian Fischer. Zagotovil je, da izjeme veljajo tudi za vse lokalne dobre može, kot so dedek Mraz, Ježišek, Christkind in druge. Obenem je treba opozoriti, da izjema ne velja za ljudi, ki se le preoblečejo v kakšnega od prinašalcev darov. Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 15. do 21. decembra 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven   €€€  Bik   €€  Dvojcka   €€  Rak   €€€  Lev   €  Devica   €€  Tehtnica   €€€  Škorpijon   €€  Strelec   €€€  Kozorog   €€  Vodnar   €€€  Ribi   €  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 9 5 6 4 1 2 5 6 8 9 5 3 8 9 4 1 1 3 6 5 4 6 8 9 7 4 1 6 2 Kar slutim, da ste nekateri (tisti ne preveč prijazni do sedanje vladajoče politike) pomislili: ‚No, končno se je nekdo pri ‚našem‘ časopisu opogumil in zapisal tisto, kar vsi mislimo.‘ In prav imate. Z veseljem sem zapisal svojo prednovoletno željo, naj se leto 2020 že enkrat konča. Naj gre na smetišče zgodovine. Tja, kjer ležijo najgnusnejši, najnevarnejši odpadki. Ker iztekajočega se leta ne bo skoraj nihče pogrešal. Ne tisti, ki jim je bilo odsvetovano ‚druženje‘ (nekateri fantje so bili zaradi tega prepričani, da bodo devičniki do konca življenja), ne tisti, ki se niso smeli poročiti (si lahko predstavljate, da so pa kljub vsemu opravljali predzakonske aktivnosti – s posledicami, seveda – in babice so bile ogorčene!), pa ne tisti slovenski ‚umetniki‘, ki jim je bilo onemogočeno ‚umetniško‘ ustvarjanje in druženje s svojimi poslušalci (oboževalci so seveda lahko tovrstne glasbene ‚umetnike‘ poslušali ‚pri Tonetu‘), ne tisti, ki so jim maske povzročale duševne travme (recimo ena Tanja) ali alergije, zaradi katerih so morali s svojo družino pobegniti na daljni sever ... Leto 2020 je bilo prestopno. In če je neko leto prestopno, zanj že od nekdaj velja ljudsko verovanje, da ni nič prida. Niti vremensko niti zdravstveno niti poslovno niti kakorkoli drugače ... To so vedele naše babice; očitno pa so vedele tudi tiste ameriške, ki niso verjele v predsedniško zmago slovenskega zeta Dončija. (Potolažimo se, dragi moji: zetov si ne izbiramo starši, ampak naši potomci. In potem dobimo, kar pač dobimo ...) Raznorazna sranja so se v prestopnem letu 2020 vrstila drugo za drugim. Na koncu nas je razočarala še Planica, saj ni bila tisto kot nekoč. Predvsem zato, ker se je izpolnil stari pregovor, da pišče več kot koklja ve ... (Da o petelinih pred TV-ekrani ne govorimo, kajti ti so ‚najbolj poučeni‘.) Mogoče ste ob tem branju pomislili, da bi kot neka ‚inventura‘ bolj sodilo v zadnjo številko časopisa. Naj vam razložim (ker očitno niste brali drobnega tiska): danes je zadnja letošnja torkova številka Štajerskega tednika. Letos se zadnjič beremo. Čas je torej za Pepekovo inventuro. Ki žal kaže velik primanjkljaj na vseh področjih. Naj se leto 2020 že enkrat konča! Z vsemi svojimi (ne) umnostmi in (ne)umneži! Kajti – kot poje Tomaž Domicelj: »Saj po novem letu boljše bo!« Za šankom Naj že enkrat gre! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 28. decembra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Daniel Bec, Juršinci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Bik je pobegnil, ko je prebil žičnato og- rajo ob izstopu s tovornjaka, s katerim so ga 24. novembra pripeljali v klavnico. Po pobegu je najprej izzval preplah v mestu, ker je na cesti z rogovi za las zgrešil neke- ga mimoidočega moškega. Bika so nato poimenovali Joza. V klavnici so po pobe- gu napovedali, da bika ne bodo pokonča- li, ko ga bodo ujeli. Več kot dva tedna so bika iskali delavci Mesoprerade in lokalnega komunalnega podjetja, lovci, rejci divjadi in policisti. Našli so ga v torek nepoškodovanega in utrujenega v gozdu nedaleč mesta. Sporočili so še, da so bika oskrbeli na eni od svojih kmetij nedaleč Slatine ter da bodo izbrali najboljše- ga rejnika, ki bo Jozi zagotovil dolgo in srečno življenje. Zanimanje za njegovo rejo naj bi bilo precejšnje. Eden od pogojev je, da bo zdaj že legendarni bik na ogled zainteresiranim obiskovalcem. Zagreb  Žival ni hotela v klavnico Bika ujeli po dveh tednih V bližini Slatine na Hrvaškem so po dveh tednih iskanja našli bika, ki je pred tem pobegnil iz klavnice Mesoprerada v tem mestu na zahodu Slavonije Foto: M24 Foto: Arhiv Svet24 EU  Posebne pravice dobrih mož Za Božička ni omejitev Božiček in dedek Mraz v času pandemije covida-19 uživata posebne pravice, tudi v Evropski uniji. Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  15. decembra 2020Poslovna in druga sporočila22 SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. RECIKEL je vaš zanesljiv partner, ki vam ponuja strokovno podporo pri vzpostavitvi evidence in poročanju o embalaži, dani na trg RS. Z našo pomočjo boste izpolnili obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE NA 01/588 08 58. Kliknite na www.embalaznina.si in bodite obveščeni. POTEM BOSTE MORALI PLAČATI RAVNANJE Z EMBALAŽO. JE VAŠ IZDELEK V EMBALAŽI? Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  15. decembra 2020 Oglasi in objave 23 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 94. letu zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Marija Žnidar rojena Mlakar IZ NJIVERC, CESTA NA HAJDINO 19 Od nje smo se v ožjem družinskem krogu poslovili na pokopa- lišču v Kidričevem. Žalujoči vsi njeni Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 89. letu umrla naša draga sestra, svakinja, teta in botra Nežika Kranjc IZ PLETERIJ 46 nazadnje stanovalka Doma upokojencev Ptuj Od nje se bomo v ožjem družinskem krogu poslovili na pokopa- lišču v Lovrencu na Dravskem polju. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, a ne resno bolna je naša ljubljena mama bila, čez noč od nas je odšla. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 94. letu starosti svojo življenj- sko pot sklenila naša draga mama, babica, prababica in tašča Kristina Polajžer Z ZG. HAJDINE 38 nazadnje varovanka Doma upokojencev Ptuj Od nje se bomo poslovili v soboto, 19. decembra 2020, ob 11. uri na hajdinskem pokopališču. Žara bo položena v vežico eno uro pred pogrebom. Žalujoči vsi njeni Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ter dobrota ostaja za vedno z nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete Marije Šilak rojena Simonič IZ SLOMOV 16 se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečene besede sožalja in podarjene sočutne pozornosti. Hvala za darovano cvetje, sveče ter svete maše. Posebna hvala farnemu župniku Dušanu Todoroviču za izre- čene besede slovesa in opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Mir za vse storitve in glasbeniku za odigrano Tišino. Posebna zahvala osebni zdravnici Metki Petek Uhan. Hvala vsem tistim, ki ste se zaradi razmer poslovili od nje z lepo mislijo. Tvoji najdražji Je dve leti minilo, odkar te ni več, spomin je pa živ, je lep in boleč. SPOMIN 14. decembra sta minili dve leti, kar nas je zapustila Elizabeta Gabrovec IZ BUKOVCEV 146A Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala. OSMRTNICA Sporočam žalostno vest, da nas je v 79. letu zapustila naša draga Hedvika Kekec rojena Reberc IZ BUKOVCEV 103D Od nje se bomo poslovili v četrtek, 24. 12. 2020, ob 12. uri na markovskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Pogreb bo v ožjem družinskem krogu. Njeni najbližji Bila je dobra, skrbna mati, ki znala je samo dajati, ko je zadnji kos srca dala, za vedno je mirno zaspala. OSMRTNICA Prenehalo je biti plemenito srce naše drage mame, stare mame, tašče in prababice Ane Doklovič IZ JIRŠOVCEV 48 Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopa- lišču na Destrniku. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Dom je prazen in molči, ker tebe več ni. Za dobroto tvojih rok ostala je samo beseda hvala. ZAHVALA Marija Belšak rojena Hedl IZ OREŠJA 5 1. 9. 1929–26. 11. 2020 Iskrena zahvala vsem, ki ste s svojimi dejanji pripomogli ob žalni slovesnosti naše drage mame. Hvala za darovani cvet, sveče, pisne in ustne žalne besede. Hvala vsem, ki ste se z molitvijo spomnili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: njeni najdražji www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE KARL ERJAVEC Šef Desusa glavni adut levice za rušenje Janeza Janše VILJEM KOVAČ Onkolog o vplivu epidemije covida-19 na rakave bolnike TUJCI PRIHAJAJO Najbogatejši Čehi, Madžari in Srbi kupujejo slovenska podjetja COVID-19 Zakaj se toliko Slovencev panično boji rešilnega cepiva Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. Vsako sredo ZA ZVEZDE Na podlagi 108. in 118. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list št. 61/17 in 175/20-ZIUOPDVE) in v skladu s 23. členom Statuta Mestne obči- ne Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07 in 14/20) županja javno objavlja IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA ENOTE UREJANJA PROSTORA JE11 PTUJ – GOSPODARSKA CONA 5 Javno se obj avijo izhodišča za pripravo Občinskega podrobnega prostor- skega načrta za del območja enote urejanja prostora JE11 Ptuj – gospo- darska cona 5. Občinski podrobni prostorski načrt se izdeluje zaradi namere investitorja, ki z aktom ureja obravnavano območje za namen izvajanja dejavnosti be- tonarne skupaj z objekti za poslovne, storitvene in proizvodne dejavnosti. Območje obdelave obsega približno 2,18 ha in je del enote urejanja pros- tora EUP JE11 Ptuj – gospodarska cona 5, za katero je predvidena izde- lava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Z OPPN se bo načrtovalo dva poslovno-storitvena in proizvodna objekta, poslovni objekt, skladiščno garažni objekt, umestilo se bo območje betonarne z boksi za frakcije gramoznih materialov ter uredilo pripadajoče manipulativne površi- ne in načrtovalo potrebno komunalno in cestno infrastrukturo. Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta bodo javno dostopna na spletni strani Mestne občine Ptuj od 22. decembra 2020 do 5. januarja 2021. Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnit- ve zaradi ukrepov preprečitve epidemije covid-19 dostopno v elektronski obliki, in sicer na spletni strani Mestne občine Ptuj na naslovu: http://www. ptuj.si/obcinski_ppn. Zainteresirani lahko pripombe na izhodišča pošljejo na občino po pošti v pisni obliki na naslov Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali na elektronski naslov obcina.ptuj@ptuj.si. Zadnji rok za podajo pripomb je torek, 5. 1. 2021. Številka: 3505-18/2019 Datum: 10. 12. 2020 Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj Ana Petrovič, roj. Petrovič, Cirku- lane, Pohorje 11, roj. 1934 – umrla 30. novembra 2020; Marija Klinc, roj. Petek, Cirkulane 83, roj. 1937 – umrla 4. decembra 2020; Janez Šuen, Sakušak 30a, roj. 1930 – umrl 4. decembra 2020; Jožefa Bratušek, roj. Pisanec, Gruškovec 101, roj. 1928 – umrla 4. decembra 2020; Neža Kranjc, roj. Kranjc, Pleterje 46, roj. 1935 – umrla 4. decembra 2020; Roman Bezjak, Kicar 105, roj. 1971 – umrl 3. decembra 2020; Marija Šilak, roj. Simonič, Slomi 16, roj. 1927 – umrla 5. decembra 2020; Marija Podgoršek, roj. Šic, Lancova vas 38a, roj. 1932 – umrla 5. decem- bra 2020; Elizabeta Šegula, roj. Lovrenčič, Hlaponci 45a, roj. 1930 – umrla 5. decembra 2020; Barbara Tušek, roj. Repič, Tržec 25b, roj. 1945 – umrla 7. decembra 2020; Cecilija Vajda, roj. Krajnc, Senik 6, roj. 1936 – umrla 5. decembra 2020; Stanislav Breznik, Ptuj, Potrčeva c. 59, roj. 1953 – umrl 4. decembra 2020; Martin Ranfl , Muretinci 56, roj. 1925 – umrl 5. decembra 2020; Kristina Polajžer, roj. Lesjak, Zg. Hajdina 38, roj. 1927 – umrla 6. decembra 2020; Nada Pal, roj. Pal, Muretinci 45a, roj. 1936 – umrla 6. decembra 2020; Marija Bela, roj. Čeh, Spuhlja 92, roj. 1939 – umrla 6. decembra 2020; Marko Zemlja- rič, Bukovci 137, roj. 1932 – umrl 7. decembra 2020; Angela Jela Šprah, roj. Kerček, Kungota pri Ptuju 31, roj. 1925 – umrla 3. decembra 2020; Franc Fras, Novinci 54, roj. 1934 – umrl 5. decembra 2020; Terezija Krajnc, roj. Črnko, Župečja vas 23, roj. 1930 – umrla 7. decem- bra 2020; Jožef Selinšek, Slape 2, roj. 1940 – umrl 8. decembra 2020; Karolina Hribernik, roj. Hribernik, Celje, Ul. V. prekomorske brigade 9a, roj. 1923 – umrla 2. decembra 2020; Majda Žagavec, roj. Žaga- vec, Sejanci 7, roj. 1953 – umrla 7. decembra 2020; Ivan Raščan, Slo- venja vas 35b, roj. 1947 – umrl 8. decembra 2020. Umrli so KMETIJSTVO PRODAM 5 mesecev brejo kravo, druge- ga teleta, pašno, in bikca simentalca, sta- rega 12 dni. Tel. 070 250 741. PRODAM odojke od 25 do 40 kg. Tel. 041 728 016. PRODAM odojke po ceni 3 €/kg in pitan- ce od 100 do 250 kg po ceni 1,9 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. Štajerski TEDNIK torek, 15. 12. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes dopoldne se bo od zahoda oblačnost povečala, manj jo bo v vzhodnih krajih. Ponekod po niži- nah se bo večino dneva zadrževala megla. Najnižje jutranje tempera- ture bodo od - 7 do 0, ob morju oko- li 2, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem do 9 °C. V sredo bo na severovzhodu delno jasno z občas- no povečano oblačnostjo, po neka- terih nižinah bo dopoldne megla. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje DNK na ogorku, rokavicah, kapi in ovratniku Tožilka Klementina Prejac vztraja pri obtožnici. Meni, da je zbranih dovolj dokazov, ki pričajo o Jerebičevi odgovorno- sti za kaznivo dejanje, za katero mu sodijo. Med drugim so na oblačilih, ki jih je policija našla pri razglednem stolpu v Zavrhu, našli obdolženčev DNK: v rokavicah, kapi in ovra- tniku jakne. Tudi na cigaretnem ogorku (Chesterfi eld), ki je bil odvržen pred pošto v Trnovski vasi, je obdolženčev DNK. Cigarete Chesterfi eld kot tudi rokavice je Jerebic tistega dne kupil v trgovini Jager v Trnovski vasi. Za rokavice sicer pra- vi, da jih je potreboval pri popravilu avtomobila. »Ni dvoma, da je Damjan Jerebic izvršil očitano mu kaznivo dejanje,« je poudarila tožilka Prejačeva. Dodala je še, da ga bremenijo oteževalne okoliščine. Med drugim je specialni povratnik, bil je že obsojen za veliko tatvino in trgovanje s prepovedano drogo, v sedanjem primeru je grobo kršil priporni režim, saj si je v zapor pretihotapil mobilni telefon. Edina olajševal- na okoliščina, ki se mu lahko upošteva pri naloženi kazni, je mladoletni otrok. Tožilka je predlagala štiri leta zaporne kazni in podaljšanje pripora do pravnomočnosti sodbe. Zah- tevala je tudi odvzem protipravno pridobljenih 1.275 evrov; gre za denar, ki ga je poštna uslužbenka pod silo groženj mo- rala izročiti roparju. Kot je bilo še slišati, je obdolženi Jerebic kar pogosto na so- dišču. Na mariborskem sodišču ima odprt postopek za veliko tatvino, na zatožno klop murskosoboškega okrožnega sodi- šča bo najverjetneje že kmalu sedel zaradi obtožnice v zvezi z ropom pošte v Veržeju novembra lani. Foto: Arhiv M24 Jerebic je sicer tik pred zdajci poskušal še najti pot za dokazo- vanje svoje nedolžnosti, predlagal je izvedbo dodatnih dokazov, in sicer obravnavo fotografskega gradiva iz sodnega spisa v Murski Soboti, kjer ga sicer čaka še sojenje za rop pošte v Veržeju. Meni, da se mu godi krivica in ne more razu- meti, zakaj ga je policija osumila, saj, tako sklepa po fotografi jah v spisu v Murski Soboti, ni bil v na- jožjem krogu možnih osumljencev. Tričlanski sodni senat okrožnega sodišča na Ptuju je Jerebičev pred- log o izvajanju dodatnih dokazov zavrnil, predsednica senata Marja- na Kosi pa je tožilstvo in obrambo pozvala k zaključni besedi. »Senat je opravil posvet, zadeva je zrela za presojo. Dokazni postopek je končan, pripravite se na besedo strank.« So ga mar policisti imeli »na muhi« Jerebičev zagovornik, odvetnik Tomaž Alič, je poudaril, da kaznivo dejanje obdolženemu ni dokazano. Dejal je, da tožilstvo obtožbo ute- meljuje na nezakonito pridoblje- nih dokazih, ki pa jih sodišče kljub večkratnim predlogom obrambe ni izločilo. »Sodišče je predlog za izločitev dokazov označilo kot prepozen, ampak to ne pomeni, da sodišče takšne dokaze lahko uporabi,« je izpostavil odvetnik in dodal, da naj bi policija v primeru Jerebica nezakonito posegla v nje- govo ustavno pravico do zasebno- sti, predvsem pa v varstvo osebne svobode. »Pridržanje (aretacija) in hišna preiskava nista bili utemelje- ni na okoliščinah, da je obdolženi osumljen kaznivega dejanja ropa, temveč zgolj na predvidevanjih po- licije. Nemogoče je, da bi policisti, četudi bi imeli v rokah podatke, lahko opravili primerjavo fotogra- fi j oziroma posnetkov video nad- zorne kamere v nekaj minutah. Izvedenec je denimo za primerjavo osebe na posnetku z obdolženim porabil teden dni. Policija tudi ni razpolagala z informacijami, da bi se obdolženi v kritičnem času na- hajal na kraju dogodka. Imeli so le informacije o njegovem avtomobi- lu, ki pa naj bi kraj dogodka zapus- til, preden se je zgodil rop. Zaradi navedenega je bil ukrep pridržanja hud poseg v osebnostne pravice Damjana Jerebica. Preiskava je bila zaradi predsodkov policistov že v prvi fazi osredotočena zgolj na Da- mjana Jerebica. Poleg tega so ne- katere priče v dokaznem postopku izpovedale, da Jerebic ni oseba, ki so jo tistega dne videle postopati pred cerkvijo in pošto v Trnovski vasi. Na odvrženih oblačilih pa tudi ni bil samo obdolženčev DNK, tem- več so bile najdene še biološke sle- di drugih oseb. Na posnetkih video nadzorne kamere iz poštne poslo- valnice bi lahko bil kdo drug, ne ravno Jerebic. Čeprav ga je policija hitro po ropu aretirala, v preiskavi ni našla ne denarja in ne pištole. Glede na kratki čas od ropa do are- tacije je skoraj neverjetno, da bi lahko obdolženi vmes še kje usta- vil. Za aretacijo niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, zato bi bilo treba vse dokaze iz tiste faze preiskave izključiti: zasežen telefon in sledi iz telefona (časovna os s prikazom gibanja), oblačila in poročila o DNK sledi na njih. Ne glede na nezakoni- tost dokazov sem prepričan, da bi tudi ob upoštevanju le-teh moralo sodišče Damjana Jerebica oprostiti obtožbe.« Tudi obdolženi vztraja pri nezakonitem delu policije Da naj bi bili zbrani dokazi poli- cije pridobljeni na nezakonit način, je utemeljeval tudi Jerebic. Šel je korak za korakom in našteval na- pake, ki da so jih po njegovi oceni storili možje v modrem. Prepričan je, da je bila aretacija nezakonita in da so mu bile kršene človekove pravice, določene z ustavo. Jerebic ne zanika, da je uporabljal rokavi- ce, ki jih je pred tem kupil v Jagru in na katerih je njegova biološka sled. A poudaril je, da naj bi rokavi- ce uporabljala še ena oseba. Glede prepoznave na varnostni kameri je dejal, da je moških takšne velikos- ti in postave, kot je on, veliko. Pa tudi višina, ki jo je pri storilcu na posnetku izmeril izvedenec, naj ne bi ustrezala njegovi. Poleg tega naj bi imel poškodovano desno ramo in skoka čez pult na pošti, kot je to storil ropar, ne bi zmogel. »Obležal bi od bolečine,« je med drugim po- vedal v svojem debele tri četrt ure dolgem zagovoru. Za kaj je uporabil rokavice in kdo je vozil BMW Obdolženi sicer ne zanika, da je bil kritičnega dne v Trnovski vasi, vendar poudarja, da je popravljal avtomobil. Zato je kupil rokavice, na katerih je njegov DNK. Te so policisti našli skupaj z drugimi od- vrženimi oblačili pri razglednem stolpu v Zavrhu. Tudi da je bil nje- gov BMW tistega dne parkiran v Trnovski vasi, ne zanika. A ne priz- nava, da ga je proti domu v Prek- murje vozil on. Kdo naj bi ga, pa ne pove. Škodo Pošti že povrnila zavarovalnica Pošta Slovenije premoženjsko- pravnega zahtevka za škodo, ki jo je utrpela v ropu, ne bo priglasila, saj ji jo je povrnila že zavarovalnica. Je pa tožilka Klementina Prejac predlagala, da Jerebic, če mu bo krivda za rop dokazana, vrne nezakonito pridobljenih 1.275 evrov. Ptuj, Trnovska vas  Tožilstvo za Damjana Jerebica zahteva štiri leta zapora Je »šraufal« avto ali ropal pošto? Minuli petek se je z zaključno besedo strank na ptujskem okrožnem sodišču nadaljevala glavna obravnava zoper 33-letnega Prekmurca Damjana Jerebica, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja ropa pošte v Trnovski vasi. Foto: MZ Po odhodu s sodišča si je Jerebic v petek prekrival obraz. Rojstva: Patricija Mlakar, Belavšek 36b, Zg. Leskovec – deček Aleks; Aleksandra Mahorič, Grajenščak 37, Ptuj – deček Jaka; Barbara Pinta- rič, Tibolci 16b, Gorišnica – deček Jan; Valentina Šmon, Markečica 16, Oplotnica – deček Brin; Guzel Mlakar, Središče ob Dravi – deček Iztok; Katja Ornik, Ul. Matije Kelemine 23, Šentilj v Slov. goricah – deček Lucas; Barbara Belšak, Mestni Vrh 6a, Ptuj – deklica Gaja; Simona Zakelšek, Ča- gona 52, Cerkvenjak – deček Nik; Lucija Juteršek, Turški Vrh 95, Zavrč – deklica Inja; Mateja Jelen, Lancova vas 26, Videm pri Ptuju – deklica Aria; Katja Roškar, Biš 27c, Trnovska vas – deklica Ajda; Mateja Horvat – deček Oskar.