Uto 1872.
419
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLVIII. — Izdan in razposlan dne 10. septembra 1872.
LLS
Dopustni ca od 10. avgusta 1872,
Za delo in rabo lokomotivne železnice s porabo zobatega kolesa (zobatnika) od Nussdorfa na planoto hriba Kahlenherg.
Na podlogi naj višje pooblastitve podeljujem banki „Unionbank“ slovôci z gospodoma 'ktorjem vitezem Ofenheim in Dr. Jožefom vitezom Winiwarter dopustilo za delo in rabo lokomotivne železnice s porabo zobatnika od Nussdorfa na planoto hriba Kahlenberg Pr' Josefsdorfu na štirideset let pod temi le uveti :
I.
Koncesionarji imajo dolžnost, železnico popolnoma, kakor zahteva umetnost, narediti ln Bretanje ji urediti po črtežih, ki jih potrdi trgovinsko ministerstvo.
Ako bi se koncesionarjem zdelo dobro, črteže kjekod izpremeniti, treba bode za tako lzpi‘emembo odobrenja trgovinskega ministerstva.
Koncesionarji so dolžni, pri delanji ne samo držati se veljavnih občnih stavbenih in Policijskih propisov, temuč tudi pokoriti se na vsako stran vsem zaukazom trgovinskega mi-n,8terstva glede dela samega, glede krčtanja in njegovega vodstva, kateri bi se po izhodu Političnega ogleda ali tudi pozneje v interesu javnega občenja in občne varnosti zdeli
Potrebni.
. _ Koncesionarji imajo dolžnost samo eno kolejo napraviti, a smejo vsak čas, kakor spremijo, železnici še drugo kolejo narediti.
Vsi predmeti spodnjega dela in vse umeteljne stavbe treba precej dokončno narediti iz Zeleza in kamenja.
II.
Koncesionarji imajo dolžnost, dokler se cesta dela, narediti, kar je treba, da se občenjc P° obstoječih potih in občilih ne ustavi, in da se zemljišča in poslopja ne poškodujejo.
(Slovttiisvh )	80
m.
Koncesionarji so dolžni, delo te železnice v šestih mesecih, štejoč od denašnjega dneva, začeti in v enem letu po tem dokončati ter dodelano železnico izročiti javni službi» ker bi se sicer smatralo, da je ta dopustniea minila.
Dolžnost krétanja ali vožnje po ti železnici velja samo za čas od 15. aprila do 15. oktobra in za napravo enega vlaka navzgoro in enega vlaka navzdol vsyk dan.
Ali koncesionarjem je na voljo, kakor vsakokratna potreba nanese in kolikor zmore železnica, število vlakov, ki vsak dan po voznem črteži gori in doli pojdejo, pomnožiti >» tudi posebne vlake napraviti.
Trgovinskemu ministerstvu bode naznanjati začetek in konec krétanja ; vozni črtezi naj se predlagajo trgovinskemu ministerstvu ter naj se javno razglašajo.
IV.
Krétanje po železnici se sme stoprv začeti, ko je trgovinsko ministerstvo to dovolilo» pregledavši železnico z ozirom na popolno varnost njene porabe, in preskuŠavši jo po vseh njenih delih.
Tudi po tem, ko se je krétanje že začelo, sme vlada vsak čas ukazati, da se železnica tako preišče in pregleda.
Ako bi se nedostatki, katere je vlada vsled take preiskave ukazala odstraniti, ne odpravili brž, pridržava se vladi pravica, napraviti, česar je treba, ob trošku koncesionarjev» kakor se ji dobro zdi, in morebiti tudi krétanje ustaviti.
V.
Koncesionarji imajo dolžnost:
a) Pisemsko pošto in poštne postavljence, kateri bi jo utegnili spremljati, z dolžnimi (2) vlaki, in tako tudi nadzorne organe c. kr. glavnega nadzorstva in policijske varnosti'6 organe v službi z vsemi vlaki, kar jih hodi po voznem črteži, zastonj voziti;
b) poleg železnice elektro-magnetični telegraf krétnim nameram ali sama napeti ali to upravi državnih telegrafov prepustiti ter povrniti ji dotične troške.
Državni upravi se pridržuje pravica, ob stoječih kolih žice državnega telegrafa P° potrebi napenjati ; ali tudi krétanju služeči telegraf se sme porabiti za odpravo državnih 111 privatnih poslanic (depeš).
8 posebnim dogovorom med upravo	državnih	telegrafov	in	koncesionarji	se ustanove
tanja določila o napravi in vzdrževanji	krétnega	telegrafa	in	o	porabi	istega	za	druge neg0
krétne namembe.
VI.
Koncesionarjem se dopušča, pobirati te-le maksimalne tarife :
a)	Pri ljudeh :
za navzgorno vožnjo od osebe..............................................1	gl. — h> '
„ navzdol no „	„	„............................................................................................—	„ 70 »
Od otrok izpod dveh let, ki se drže v naročji, ne plačuje se nič.
b) Pri stvareh : kar imajo popotniki s seboj :
za navzgorno vožnjo od colnega centa...................................................50 kr.,
99 navzdolno „	„	„	„	..........................................35 „
Pri tem se vsak zveženj izpod 50 funtov šteje za pol centa in vsak zveženj nad 50 funtov, vendar izpod centa, za cel cent.
Ako bi se blago po tej železnici vozilo,
naj se jemlje za navzgorno vožnjo od colnega centa k večjemu .... 25 kr.
» navzdolno „	„	„	„	.... 17% „
Tarife in določila o sprejemu in odpravi ljudi in reči, o zavezi, ki izhaja od tod, in ° casu izročbe, treba položiti pred trgovinsko ministerstvo in javno razglasiti.
Glede vozne cene ne gre nikomur pravica do posebne ugodnosti (olajšave).
VII.
O krétanji in železnični službi naj koncesionarji izdelajo in pred trgovinsko minister-stv° v odobrenje polože pravilnik o krétanji in razna navodila železnocestnim postavljencem.
VIII.
Zaradi prigleda pri tem podjetji postavi vlada komisarja, kateri bode tudi v slučaji, ako "upravi delničarska družba, imel pravico, hoditi v seje upravnega odbora in glavnih zborov, Kolikorkrat se mu pozdi primerno, in ustavljati naredbe, katere bi državnemu interesu nasprotovale.
Za opravila s tem nadzorom združena bodo koncesionarji v državno blagajnico placent' povprečno letno povračilo, kateremu trgovinsko ministerstvo določi vsoto.
IX.
Koncesionarjem se dalje daje dopustilo za gorsko železnico s porabo zobatnika od dolnjega Döblinga in morebiti od Heiligenstadta mimo dobrave Krapfenwäldchen imenovane "a planoto griča Kahlenberg s tem uvetom, da se pri pretresovanji nadrobnega osnutka ne Pokažejo nikaki pomisleki zoper njegovo zvršitcv.
Tanji uveti o delu in rabi te poteze bodo se pozneje ustanovili.
Bauhaus
s. r.
lili
Dopustnica od 10. avgusta 1872,
Za âblo in rabo lokomotivne železnice s porabo kolesa zobatega (zobatnika) od St. Wolfganga na vrh hriba Schaf berg imenovanega.
Na podlogi naj višje pooblastitve podeljujem Bertoldu Guna nt-u in Karlu Peusens-u "pustilo za delo in rabo lokomotivne železnice s porabo zobatnika od St. Wolfganga na Vrh hriba Schafberg na štirideset let pod temi uveti:
1.	Koncesionarja imata dolžnost, železnico popolnoma, kakor zahteva umetnost, nare-1 1 m krétanje ji urediti po črtežih, ki jih potrdi trgovinsko ministerstvo.
Ako bi se koncesionarjema zdelo dobro, črteže kjekod izpremeniti, treba bode za tako izpremembo odobrenja trgovinskega ministerstva.
Koncesionarja sta dolžna, pri delanji ne samo držati se veljavnih občnih stavbenih in policijskih propisov, temne tudi pokoriti se na vsako stran vsem zaukazom trgovinskega ministerstva glede dela samega, gledé krétanja in njegovega vodstva , kateri bi se po izhodu političnega ogleda ali tudi pozneje v interesu javnega občenja in občne varnosti zdel' potrebni.
Koncesionarja imata dolžnost samo eno kolejo napraviti, a smeta vsak čas železnici $e drugo kolejo narediti.
Vsi predmeti spodnjega dela in vse umeteljne stavbe treba precej dokončno narediti 11 železa in kamenja.
2. Koncesionarja imata dolžnost, dokler se cêsta dela, narediti, kar je treba, da se občenje po obstoječih potili in občilih ne ustavi, in da se zemljišča in poslopja ne poškodujejo.
3. Koncesionarja sta dolžna delo te železnice v devetih mesecih, štejoč od denašnjcg8 dneva začeti in najpozneje do 1. junija 1874 dokončati ter dodelano železnico izročiti javni službi, ker bi se sicer smatralo, da je ta dopustnica minila.
Dolžnost krétanja ali vožnje po ti železnici velja samo za letno dobo, v kateri potnik' po gorah hodijo, in za napravo enega vlaka navzgoro in enega vlaka navzdol vsak dan.
Ali koncesionarjema je na voljo, kakor vsakokratna potreba nanese in kolikor zmore železnica, število vlakov, ki vsak dan po voznem črteži gori in doli pojdejo, pomnožiti tudi posebne vlake napraviti.
Trgovinskemu ministerstvu bode naznanjati začetek in konec kretanja ; vozni črteži »aJ se predlagajo trgovinskemu ministerstvu ter naj se javno razglašajo.
4. Krč tanje po železnici se sme stopi v začeti, ko je trgovinsko ministerstvo to dovolilo, pregledavši železnico z ozirom na popolno varnost njene porabe, in preskušavši jo P° vseh njenih delih.
Tudi po tem, ko se je k reta nje že začelo, sme vlada vsak čas ukazati, da se železnic8 tako preišče in pregleda.
Ako bi se nedostatki, katere je vlada vsled take preiskave ukazala odstraniti, ne odpravili brž, pridržava se vladi pravica, napraviti, cesarje treba, ob trosku koncesionarjem kakor se ji dobro zdi, in morebiti tudi krétanje ustaviti.
5. Koncesisnarja imata dolžnost:
a) Pisemsko pošto in poštne postavljence, kateri bi jo utegnili spremljati, z dolžnimi
vlaki, in tako tudi nadzorne organe c. kr. glavnega nadzorstva in policijske varnost»6
organe v službi z vsemi vlaki, kar jih hodi po voznem črteži, zastonj voziti ;
b) poleg železnice elektro-magnetični telegraf krétnim nameram ali sama napeti ah 10
upravi državnih telegrafov prepustiti ter povrniti ji dotične troske.
Državni upravi se pridržuje pravica, ob stoječih kolih žice državnega telegrafa P potrebi napenjati ; ali tudi krč ta »ju služeči telegraf se sme porabiti za odpravo državnih 1,1 privatnih poslanic (depeš).
8 posebnim dogovorom med upravo državnih telegrafov in koncesionarjema se ustanove tanja določila o napravi in vzdrževanji krétnega telegrafa in o porabi istega za druge nego krétne namembe.
6. Koncesionarjema se dopušča, pobirati te-le maksimalne tarife :
a) Pri ljudeh :
za navzgorno vožnjo ...................................................... 2‘/2	gl-	avstr,	velj.,
„ navzdolno  .............................................................l1/,	„	„	„
Od otrok izpod dveh let, ki se drže v naročji, ne plačuje se nič.
b) Pri stvareh, tako tistih, kijih popotniki imajo s sabo, kakor tudi pri drugem blagu
80 kr. avstr, veljave od colnega centa.
Tarife in določila o sprejemu in odpravi ljudi iu reči', o zavezi, -ki izhaja od tod, in 0 času izročbe, treba položiti pred trgovinsko ministerstvo in javno razglasiti.
Gledé vozne cene ne gre nikomur pravica do posebne ugodnosti (olajšave).
7. O krčtanji in železnični službi naj koncesionarji izdelajo in pred trgovinsko ministerstvo v odobrenje položč pravilnik o kretanji in razna navodila železnocestnim postav-Ijencem.
8. Zaradi prigleda pri tem podjetji postavi vlada komisarja, kateri bode tudi v slučaji, abo se napravi delničarska družba, imel pravico, hoditi v seje upravnega odbora in glavnih zborov, kolikorkrat se mu pozdi primerno, in ustavljati naredbe, katere bi državnemu interesu Nasprotovale.
Za opravila s tem nadzorom združena bosta koncesionarja v državno blagajnieo placera povprečno letno povračilo, kateremu trgovinsko ministerstvo določi' vsoto.
Bauhaus s.
r.
135,
Razglas ininisterstva za bogočastje in uk od 25. avgusta
1872,
o osnovnem nredilu za akademijo obraznih umeteljnosti na Dunaji.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je najmilostneje blagovolilo po najvišji odloki od 18. avgusta 1872 sledečemu uredilu za akademijo obraznih umeteljnosti na Dunaji Najvišje odobrenje podelili.
Slremayp s.
Uredilo
za c. kr. akademijo obraznih umeteljnosti na Dunaji.
§• i.
C. kr. akademija obraznih umeteljnosti na Dunaji je visoka učilnica ter ima vsled tega nalogo, akademično mladino do samostalne umeteljne delavnosti v velikih granah obrazne umeteljnosti izobraževati in poleg tega učiti one pomočne stroke in vednosti, katere utegnejo pospeševati ta namen.
§• 2.
Na tej visoki učilnici se torej uče:
a) Za glavne predmete: stavbena umeteljnost (zidavstvo), kiparstvo (podobarstvo), vrezo-valstvo in svetinjarstvo, slikarija (malarstvo) in medorestvo;
b) za pomočne stroke (z dejanjskimi vajami vred): anatomija, perspektiva in nauk o zlogu;
c) za pomočne vednosti : občna zgodovina, s posebnim ozirom na zgodovino omike, sta-rinarstvo, zgodovino umeteljnosti, nauk o opravi, umeteljnostna mitologija, nauk o barvah in kemija barev i. t. d.
3.
Akademija ima za glavne stroke naštete v §.fu 2 pod a):
1. občno slikarsko in občno kiparsko učilnico in
2. več specijalnih učilnic in sicer za: zgodovinsko slikarijo, višje kiparstvo, krajevno slikarijo (malanje krajev), medorestvo, vrezovalstvo in svetinjarstvo in stavbeno umeteljnost-
Občna slikarska in kiparska učilnica in specijalne učilnice uredijo se pozneje s posebnimi določili.
O pomočnik strokah in pomočnik vednostih, navedenih v §.f“ 2 pod b) in c) bode se na akademiji v primernih dobah posebej predavalo ali učilo.
§. 4.
Naloga občni slikarski in kiparski učilnici je, da se daje akademičnemu odgojencu p1*1' ložnost, dospeti do one stopinje umeteljniškega občnega kakor tehničnega izobraženj»» katero ga izdatno pripravlja, da more samostalno delovati v kakem glavnem predelu obrazu6 umeteljnosti.
Kdor hoče stopiti v občno slikarsko in kiparsko učilnico, obsegajočo po pravilu tn leta učnega časa, treba mu:
a) Dokaza z dobrim uspehom zvršenih študij spodnje gimnazije, spodnje realke ali učil' nice v eni vrsti s tema stoječe, ali znanja, ki je enako zahtevanemu na teh učilnic»!*’
b) dokaza izobraženosti, ki presega začetke (elemente) obrazne umeteljnosti, s prih»?0 kakega dela v poskušnjo ter z opravo sprejemne preskušnje, iz česar se zadoboi prepričanje, da kandidat nedvomno ima poklic do študije katerega v §. 2 naštet* glavnih strok obrazne umeteljnosti.
Ako je kandidat dal te dokaze, sme svoj uk začasno začeti za pol leta. Končno sprej6 je samo takrat, ako je v tem časi dal dokaze hrezdvomne sposobnosti za študije umetdj niškega zvanja.
§• 5.
Specijalni učilnici naloga je izobraževati akademično mladino za samostalno umetelj-n>ško delovanje v oni stroki umeteljnosti, katera je posebni predmet strokovne učilnice.
O vstopu v specijalne učilnice zgodovinskega slikarstva, malanja krajev, medorestva, vrezovalstva in svetinjarstva, kakor tudi višjega kiparstva dogovorita se učitelj in učenec ">ed sabo.
Vendar je k temu potreba ali dokaza z dobrim uspehom dokončanih študij na občni slikarski in kiparski učilnici, ali da kandidat predloži dokaze in opravi sprejemno preskušnjo ° svojem umeteljniškem znanji in vedenji ter tako da prepričanje, da je dosegel že smoter, ki ga imajo imenovane učilnice pred očmi. Uveti o sprejetji v učilnico stavbene umeteljnosti so uravnani s posebnimi določili po najvišji odloki od 29. februarja 1868.
§. 6.
Katere pomočne stroke in pomočne vednosti naj poslušajo odgojenci občne slikarske '1 kiparske učilnice in specijalne učilnice, določujejo dotični učilniški redi.
§• 7.
Za predmete v §. 2 pod a) navedene so za trdno ustanovljeni redni profesorji.
Profesorji občne slikarske in kiparske učilnice odpro lehko z dovoljenjem ministerstva "ka učencem, katere so izobrazili, kolikor prostor dopušča, tudi specijalne učilnice.
Za predavanja v §. 2 pod b) in c) navedena skrbelo se bode s tem, da se pozovejo docenti z nagrado, ali pa da se, ako treba, imenujejo preizredni profesorji.
§. 8.
V občni slikarski in kiparski učilnici, kakor tudi v učilnici staviteljske umeteljnosti, "tcgne minister uka, ako je učilnica prepolna, ali če se drugače izkaže potreba, dovoliti, d" se vzemö asistenti za vsak slučaj posebe.
. §• 9.
K akademiji spadajo naslednji pomočili zavodi :
1. Knjižnica in združena z njo zbirka prostoročnih risanj in medorezov,
2. galarija slikov ali malarij,
3. muzeja odtiskov v mavci (gipsu) in
4. vlivarna v mavec.
Tem zavodom je naloga, pospeševati namene, ki jih ima akademija, in skrbeti je, da kodo umeteljnikom in občinstvu kar najbolj koristni.
Vsak teh zavodov ima svoj poseben pravilnik.
§.10.
Z akademijo so v zvezi samostalne akademijske delalnice (ateliers), katere so tudi e*1ko zunaj akademijskega poslopja.
Namen imajo ta, da dajo priložnost odličnim umeteljnikom ali posebno nadarjenim ze Sa"iostaIno delajočim odgojencem specijalnih učilnic za slikarstvo in kiparstvo, večja dela *vršcvati.
Kako naj se rabijo te akademijske delalnice, to kaže poseben pravilnik.
Il-
Akademija obraznih umeteljnosti ima pravico za častne ude voliti take može, katere namerja akademija sebi na čast v svojo zavezo vzeti. Volitev potrebuje cesarjevega potr-jenja.
§. 12.
Na akademiji se dele v pospeševanje umeteljniškega izobraženja darila in štipendije» o katerih so merodajna posebna določila, ako nijso že uravnane po ustanovnih pismih.
§. 13.
Akademija napravlja vsako leto učilniške razstave in poleg tega v primernih dobah večje razstave, katere naj dajo udom akademičnega učiteljstva in isto tako mladim umetelj-nikom delavajočim v delalnicah akademije in specijalnih učilnic, kakor tudi odličnim avstnj' skim umeteljnikom (katerega si bodi naroda) priliko, da svoje umotvore pokažejo svetu.
§• 14.
Akademija je pod ministerstvom uka.
Vodstvo akademije je izročeno profesorskemu zboru, kateremu je ravnatelj (rektor) na čelu.
§• 15.
Profesorski zbor akademije obseza redne profesorje glavnih strok in preizredne pv°' fesorje pomočnih strok. Sej njegovih vdeležujejo se o slučajih, ko se razpravlja o zadevah knjižnice, mavčne muzeje ali slikarske galerije, načelniki dotičnih zavodov, in kadar se govori o vprašanjih uka v pomočnih vednostih, njih profesorji ali docenti s svetovalnim glasom.
Učiteljstvo se zbira na ravnateljev poziv najmanje enkrat na mesec.
§• 16.
V področje profesorskega zbora spadajo vse učne in disciplinarne stvari te akademij®1
Zlasti ima dolžnost, učilniške rede in zapis predavanj za vsako poluletje tako vredovati» da imajo učeči se na akademiji priliko, pomočne stroke in vednosti po primerni vrst1 poslušati.
Ima tudi pravico, nasvete o postavljanji profesorjev in dopuščanji docentov polaga*1 pred ministerstvo uka, in isto tako častne ude akademiji voliti.
O podelitvi akademičnih daril, popotnih in umeteljniških štipendij, bode, ako ustanovno pismo ne določuje drugače, profesorski zbor samostalno razsojal in ima samo dolžnost» poročati o tem ministerstvu uka.
Kar se tiče asistentov (§. 8), ima profesorski zbor pravico, razsojati o nasvetih doti®' nega profesorja, kdo se izvoli, ter svoje doloke ali naredbe ministerstvu uka naznanjati.
Profesorski zbor ima dalje dolžnost nadzorovati akademijske zbirke, zavode, umeteljn® in znanstvene pripomočke ter skrbeti, da se hranijo in množč.
§.17.
Ravnatelja (rektorja) voli za dobo dveh let profesorski zbor izmej rednih profesorji akademijnih. Zopet voliti istega ravnatelja takoj v prihodnji dobi ni j dovoljeno. Volit®v potrjuje ministerstvo.
Ravnatelj je prvi odgovoren za poslovanje profesorskega zbora ter ima dolžnost, nadzorovati zvrševanje veljajočih postav in ukazov, odkrivati njih nedostatke (pomanjkljivosti) ter naznanjevati jih profesorskemu zboru in ministerstvu. Ako meni, da za kak sklep profesorskega zbora ne more prevzeti odgovornosti, predlaga stvar ministerstvu uka v razsodbo.
Tekoče poslovne kose in vse take, pri katerih nij treba druzega nego uporabljati veljajoče propise, rešuje sam in poroča o tem profesorskemu zboru v prihodnji seji. Kjer je Nevarnost v odlašanji, določuje sam, kar se mu zdi potrebno.
On je prvosednik profesorskemu zboru. Njegova je dolžnost, vse dele akademiji zvesto Nadzorovati, tudi skrbno čuvati, da se vse kar najnatančneje vrši po pravilih. Njemu je Vesoljno osobstvo akademijino podredno. On vabi na vse shode profesorskih zborov, pod-pisuje vse spise, ki se rešujejo pod njegovim vodstvom, isto tako zapisnike profesorskega
zbora.
Ako ravnatelj zboli ali je sicer zadržan, posluje zanj namestni ravnatelj (prorektor) in ako je ta zadržan, najstareji profesor učiteljskega zbora.
§. 18.
Da bode sklep profesorskega zbora veljaven, treba, da je pričujočih polovica profesorja» kateri so zborov! udje. Stvari, katere se tičejo kakega posebnega učnega predela, treba poprej dotičnemu profesorju naznaniti.
§.19.
Zapisnike profesorskega zbora je predlagati ministerstvu uka.
§• 20.
Upravne posle akademije oskrbuje po posebnem pravilniku stalen tajnik, kateremu je Na strani osoba zvedena v pisarniških in računskih stvareh.
• •
§• 21.
Knjižnico in z njo združeno zbirko medorezov in prostoročnih risarij vodi knjižničar, 'karsko galerijo akademični varuh (kustos). Službo knjižničarja in akademičnega varuha, l8*° tako tajnika ter kancelista in računarja podeljuje, zaslišavši ravnatelja, ministerstvu uka.
§. 22.
1 Da se bode vse redno vršilo v sejah profesorskega zbora, v to služi poslovni red, erega naj sestavi profesorski zbor ter v potrjenje predloži ministerstvu uka.
Razglas finančnega ministerstva od 4. septembra 1872,
s katerim se razlagajo in nekoliko izpreminjajo določbe razglasa finančnega ministerstva od 6. marca 1869, o menji novih obligacij enotnega državnega dolga, katere so kakor kavcije javnim namenom zavezane ali slovo na korporacije, cerkve, ustanove (zadušbine) i. t.
Odstavek 4 §.fa 1 v razglasu finančnega ministerstva od 6. marcija 1869 (Drž. zak. št. 29) razlaga in predrugačuje se tako, da nij treba poverjenega	prevoda (giro)	na	obligacije zapisanih lastnikov: kadar gre za razvezo (devinkulacijo)	javnim	namenom	(v	kav-
cije) zavezanih obligacij, ter je kavcionant ob enem lastnik obligacije, katera se hoče razvezati, po nje zapisu in po stanu kreditne knjige, in se iz razvezne dovolbe pristojnega za to obiastva izrečno razume, da se je razveza na prošnjo samega kavcionanta dovolila, dalje, če se v šestih mesecih, od dne razveznega dovoljenja, zahteva zvišitev razveze; po tem tudi, kadar je v namenu prepisa obligacij slovdčih na avtonomne politične korporacije (dežele, občine), na cerkve, ustanove i t., odstop pristojnih zastopnikov avtonomne politične korporacije, cerkve, ustanove i. t. prav na njeni obligaciji zapisan ter je pečat pritisnen in se je zaradi prepisa obligacije tudi doneslo privoljenje tutelarnega obiastva, kolikor ga je potreba.
A tudi v teh slučajih naj se zahteva poverjeni prevod (giro), kadar kavcionant ali korporacija, cerkev, ustanova izrečno želi, da se razveza, oziroma	prepis	ne opravi	drugače,
nego na njegov (njen) poverjeni prevod. Pri taksnih prošnjah je	ravnati	prilikama	po	H- *
razglasa finančnega ministerstva od 6. marca 1869.
Lasser s. r.