pomenilo b prv jezik prost ŠTEVILO PREBIVALSTVA V LOŠKI OBČINI SKOZI ZADNJIH STO LET Prvi imenik krajev, ki je priobčil za nesljive podatke o vseh krajih na Kranj skem, je izšel leta 1873 in je bil sestavljen na osnovi ljudskega štetja 31. XII. 1869. Pod avstro-ogrsko upravo so bila štetja še v letih 1880. 1890. 1900 in 1910, torej vsako deseto leto. V stari Jugoslaviji se je štetje za eno leto zakasnilo in so ga opra vili leta 1921. naslednje leta 1931. tretje, ki bi moralo biti leta 1941. pa je prepre čila druga svetovna vojna. V sedanji Ju goslaviji so bila tri štetja, ki so sledila v neenakomernih presledkih v letih 1948, 1933 in 1961. Podatke o naseljih loške občine imamo od desetih štetij v raz dobju od 1869 do 1961. torej skoraj za sto let. Vendar za leto 1921 niso popolni, ker so bile vasi Krnice. Lajše. Laze in Robidnica, ki pripadajo sedaj naši občini, takrat pod italijansko okupacijo, pač pa najdemo zanje podatke iz leta 1931. Zato moremo v celoti primerjati številke de vetih štetij brez leta 1921. ko so bile naj bolj opazne posledice prve svetovne voine. Kraji današnje loške občine so imeli leta 1869 skupno 22.736 prebivalcev, po tem je število rahlo padalo in je bilo najmanjše leta 1910. ko se je znižalo na 21.790. Pri štetju leta 1<)~>1 je s številko 21.918 komaj preseglo ta nizek. V novi Jugoslaviji pa se skupno število prebi valstva veča od 22.295 v letu 1948 preko 25.565 \ letu 1955 do 24.151 v letu 1961. Po podatkih matičnih uradov je do 144 31. 111. 1965 doseglo 25.458. Skupni pri rastek prebivalstva v občini znaša torej 6 % do leta 1961. v skoraj sto letih do leta 1965 pa 12 "/„. Mesto in okoliška naselja, ki spadajo pod krajevni urad Škofja Loka, so do leta 1910 številčno upadli od 7.557 na 7.171. Med obema vojnama so nekoliko napredovali (na 7.745 v letu 1951), po drugi vojni pa se je skupno število pre bivalstva stalno in občutno povečevalo - od 9.408 v letu 1948 na 11.567 v letu 1961 in na 12.851 v letu 1965, to je za 57 % oz. 75 %. Naseljem krajevnega urada Železniki se je od leta 1869 znižalo skup no število prebivalstva od 7.426 na 7.068 v letu 1910, na 6.815 v letu 1931 in na 6.228 v letu 1948; od tedaj pa je le malo naraslo, in sicer na 6.348 v letu 1961 in na 6.424 v letu 1965; tako so ta naselju številčno upadla za 15 % oz. 14 %. Naj večji upadek izkazujejo naselja krajev nega urada Gorenja vas. kjer se skupno število prebivalstva od leta 1869 stalim znižuje. Medtem ko je takrat znašalo 7.973 ljudi, jih je bilo leta 1910 še ".551. leta 1931 7.360, leta 1961 le 6.216 in leta 1965 6.205, torej 22 % manj. Ti poprečki potrjujejo že splošno opa ženo dejstvo, da se je prebivalstvo iz odročnih vasi, posebno hribovskih, že pred prvo svetovno vojno v manjši meri izseljevalo, po osvoboditvi pa upadanje prebivalstva zavzema vse bolj usodni obseg, k čemur pripomoreta upadanje rojstev in močno izseljevanje v mesta ter njihovo bližnjo okolico. Še izraziteje opazimo te spremembe, če namesto poprečkov vzamemo v poštev kar posamezna naselja. Od 168 naselij, kolikor jih šteje sedanja loška občina, jih 110, torej dve tretjini, izkazuje upa danje prebivalstva. V 18 krajih se je število znižalo za več kot polovico. To so: Zala (22 pri štetju 1869 in 5 pri štetju 1961), Lajše (38—12). Staniše (55 — 22). Kopačnica (188 — 77). Zakobiljek (71 — 29), Todraž (36 — 15), Zg. Danje (70 — 30). Sv. Barbara (186 — 81), Ravne (66 — 30). Lenart (216 — 101). Gor. Zetina (148 — 69). Žabja vas (73 — 35). Valterski vrh (50 — 23). Ožbolt (196 — 94), Pozirno (102 — 49). Bačne (70 — 34), Podvrh (61—30) in Zi- rovski vrh nad Gorenjo vasjo (92 — 45). Večina med njimi so hribovski kraji. Ko- pačnica. Todraž in Žabja vas pa so v dolini, toda v odročni legi z manjšimi kmetijami. Žabja vas pa je celo izrazito kajžarska. Zanimiva posebnost je vasica Zala, ki je skrita v hribovju severoza hodno od Blegoša v nadmorski višini 890 m in je najmanjše naselje v občini. Spočetka je obsegala tri hiše. Domačijo na Kolku so že pred vojno opustili, pri Mohorju je v hudi zimi 1954 propadla, tako da je ostala samo še majhna doma čija pri špehu s petčlansko družino. Porast prebivalstva izkazuje 41 naselij (24 %). Skoraj desetkrat se je povečal Stari dvor (85—837). Sosedna Suha je pomnožila prebivalstvo z nastankom no vih delov vasi več ko štirikrat (274— 1.210). Razen teh dveh so znatno narasle Vincarje (26—110), Forme (38—97), ReteČe (132—332), Cešnjica (231—524), Trebija (53—112). Podpulfca (27—55). Gorenja vas pri Retečah (137—273), Zminec (92— 166), Sv. Duh (282—484), Virmaše (243— 413), Skofja Loka (2.017—3.429), Trata (85—142), Sovodenj (99—154), Puštal (343 —522), Stara Loka (500—748) in Škovine (21—31). Iz razvrstitve teh krajev vidimo, da so na številčno rast krajev vplivali: bližina železnice, ki je stekla v letu 1870 (Stari dvor se je že do leta 1880 povečal od 85 na 156 prebivalcev), bližina mesta in industrije, ki se je raz\ ila v mestu in okolici, posebno ob žel. postaji, na Češ- njici, v Železnikih. Sovodnjn: nekoliko je vplival tudi turizem (Trebija!). Škofja Loka sama je imela ob navede nih štetjih 2.017. 2.293, 2.175. 2.166. 2.126. 2.505. 2.804, 3.560 in 3.424 prebivalcev, leta 1965 pa 4.161. Do leta 1910 je tudi v mestu število upadalo (2126!), čeprav so med prebivalstvo šteli gojenke uršu- linskih šol. Med obema vojnama je le ne koliko naraslo (2.305!). k čemur je gotovo pripomogla naselitev vojaštva. Po osvo boditvi pa je v stalnem porastu (2.804— 5.424 oz. 4.161!). čeprav razmeroma ne toliko kot najbližja okolica, kjer je več prostora za zidavo novih hiš. Železniki izkazujejo stalno upadanje do druge svetovne vojne (1.256, 1.172. 1.032. 1.028 do 919 v letu 1910 in 838 v letu 1931). kar je posledica gospodarskega hiranja ob propadu fužinarstva, ki je do kraja izdihnilo v letu (909. ko so opustili zadnji vigenjc. Zadnja vojna je še nekoliko zmanjšala število prebivalstva (814 ob štetju 1948). Industrija, ki se je razvila iz zadruge kovinarjev NTKO. ustanovljene v letu 1946. je shiranemu kraju dala novo moč. kar odseva tudi v številčni rasti prebivalstva (877 v letu 1953, 1.043 < letu 1961 in 1.087 v letu 1965) v kraju samem, še bolj pa na sosednji Cešnjici. kjer je več prostora za nove stavbe in tudi lastna industrija. Vendar imajo Že lezniki še sedaj 17 % manj ljudi kot v letu 1869. Zaradi hribovitosti je ozemlje loške občine sorazmerno redko naseljeno. Leta 10 Loški razgledi 145 1961 je znašala poprečna gostota prebi valstva 51.6 ljudi na km2 in bila za tret jino nižja od poprečne naseljenosti v Sloveniji, ki je bila takrat 78.6. France Planina 146