B__©v_iš_a vestL Upraviteijem de kanij« inariborski levi breg je imenovan meato blagopokojnega stolneg* župnika Franca Moravca stolni kartonik Franc Casl. Provizor mariborsk« stolne župnija je pcstal dosedanji ˇ_¦ kar Vinko Munda. Za župnika v Smlhelu nad Mo_i_jem je imenovan gosp. Jože Presnik, doslej kaplan v Ljutomeru. Šoler — s___c__©rHsc. V Nad_i_eei! pri Sv. Barbaai v Slov. goricah s« ji obesil 12 letni Janez Kronfogel, sla edinec dobritt in premožnih staršeit Mati je dečka okregala in radi tega j* odšel v Mev in se tamkaj obssil. K* je šla mati čez nekaj časa k živini p* lagat, je našla nesrečn&ga otroka Šk mrtvega, Žalosten pojav! Siraš-.. Eeurje po |___dh de__i _o_hl države. Hudo neuTje je opustošilo 8» rajevo in okolico. Kmalu za tem fli obiskali nalivi, povodnji ter toča Ko»» sovo polje in ostale dele južne Srl)4|* Med neurjem je divjal nad mestoaj Priština tako siien vihar, da je rt_l hiše, odnašal strehe in podrl tri tsi^ Ska svetišča. Narasla reka je povzfočila povodenj, ki je odnesla 20 hiš. t Prištini še ne pomnijo takih nalivor in treskanja, kakor so ga doživell iflt julija, Mnogim Ijudem po nekaterifc krajih južne Srbije ni ostalo tolika, da bi se enkrat najedli. V naraslih rekah je utonilo veliko drobnice, kra^ konj, svinj in kokoši. Slovenka r t-jiui. — Bueno3 Airea, 16 junija t. 1. Mislim, da je danes _• precejšnje število slovenskih deklet razkropljenih po tujini in zato menda nc bo napačno, če jim posvetimo nekaj besed. Zalvaj so zapustile starš«, dom in domovino ter se podale same^ inlade in neizkušene v daljno Amerlko? V mladosti je človek ncmiren kot morje. Vse polno načrtov in nad s« rodi v mladostnih srcih, nepremižljeno zidajije zlatih gradov, katerih splofc ni, samo grajanje domačih razmer ia hrcpenenje po nečem novem, lepšem, še nepoznanem. Domači dom postan« prcozek za bujne sanje, ker tara n« uajdejo odmeva; tujina jim pred duševnimi očml miglja vsa lepa in bogata kot obljubljeni raj . . . Toda kakkna prevaral Vse kričanje o devetih nebesih v Ameriki je laž, grda _a ostudna laž, ki tolikokrat potrka aa tihe, areCne doraove v domovinl, poA»re tamkaj mir in zadovoljstvo ter m«pih_1e željo po izselitvi V lj_deh m ro_i lirepenfiija po tujini, ki ae miruje prej, dokler ne razdruži cele družino, loči otroke od staiiiev, brate od sester. Bog ve, s kako težkim srcem je hči zapustila ljubečo mater, skrbnega očeta, dom, znance, domačo vas in vse, kar ji je bilo drago in sveto. Iztrgala se je iz naročja tistih, ki so jo ljubili in se vrgla v objem mrzli tujirri, ki ne pozna sočutja in nima umsvanja, ampak ceni v njej edino le telesno moč, in ko je ta izčrpana, jo zavrže brez sc.čutja. Da bi mogli pogledati mnogoteri izseljenki prav do dna duše, bogve koliko gorja in kesa je tam zapisamga. Zlasti tistim, ki nimajo tamkaj niti enega svojega, je tujina grenka in _ge kot pelin. Brezvestna mladost mine tiha in žalostna in pusti za seboj eamo otožnost. Tujka rned tujci živi pusto življenje in kar tja v en dan, misloč, da ni drugega izhoda. Ubogo elovensko dekle! Kolikokrat si morda skrivaje otrneš grenko solzo, ko se epomniš na tihi, domači dom, kjer ti f.rebiva stara mati, ki v duhu spremja tvoj sleherni korak, ki se trcse in boji za tvojo usodo v skrbi, ker si sama sredi zahrbtnega sveta. Kako domotožie te prime, ko se spomniš brezekrbnih dni, kl so potekli v domači vasi v družbi veselih tovarišic, ki so eknpno s teboj rastle in na katere te vežfjo še daneg tesne prijateljske ve_i. Gotovo se ti toži celo po cvetočem napelčku in po vseh cvetlicah, ki so kraMle tvoj lep vrt. Tujina na človeka oropa vsega tega, napravi Človeka puetega in otožnega, da sam ne ve, čemu ln _akaj . . . Pa sedaj ni več časa toEitl In jokati, prepozno je! Draga dekleta slovenska, katera ste še v domovini. ostanite poštene doma potrudite le za lepo in pošteno mladost, da katero bodete lahko ponosne! Łi?__na rudniška nesreča, V šlezijBkem prcmogovniku v Neurodu se je tgodila strašna rudniška nesreča, ki Je znhtevala 152 človeških življenj. Nesrečo so povzročili strupeni plini, ki so so pojavili iznenada in presenetili _ grozno smrtjo rudarje v rovih. Dne 13. julija so pokopali 52 žrtev v dveh ekupnih grobovih, ostale so prepeljali v njihove domače občine. Žaloigva v puščavi. Po južnem delu ¦Airike teče reka Oranje. Policijska patrulja je prodrla v puščavo severno od Oranje reke in naletela na človeške okostnjake. Patrulerji so zadeli 25 km od reke na kosti, niso pa mogli najti ničesar, po čemur bl bili prepoznali Umrlega. Ko so nadaljevali pot, so našll sedem okostnjakov kar na enem mestu. Poleg so ležali ostanki oblek, Itara listnica s šestimi šilingi, zarujaveli nož in papirčki od lepenke, s katerih je bilo razbrati številko 3170. PoIzvedovanja so dognnla, da so kosti od domačinov, ki so bili uslužbeni pri rudokopu. Številka 3170 je delovna Itevilka domaCina, ki je bil rudar. V fcasu od marca do maja 1915 s« je zateklo 167 domačinov v rudokop. Ljudje so zašli v 600 km dol*o puž&avo, blodili po n^htmerni pustlnji in fc»_all vodo. 14 jih je pomrl« od žej«, _»p«t drutfi so d«Mfll m«rj> in posktk»!i van]. Trctiejra dela n»srečnikov fi« ni- ! so odkrili, kor je njih trupla zasul puščavski pesek. Indijski hcnataš bo obiskal Evropo. Nizam iz Haidarabada, eden najbolj bogatih knezov Indije, se odpravlja na potovanje v Evropo. Knez se pripravIja že mesece na pot. Maharadža iz Haidarabada ima 400 žen in njegovih dvorjanov in dostojanstvenikov je na tisoče. Indijski bogataš bo vzel s seboj v Evropo 25 žen, 60 dvornih dam in 100 slug in strežajev Za potovanje si je pustil nRpraviti poseben avtomobil, kojega vrednost znaša šest in pol milijona Din. Karosariia je iz srebra, kljuke iz zlata in posute z dragulji. Notrajnost voza je prevlečena z rdečo svilo. Razven tega luksuznega avtomabila Ss poseda Tndijec 600 avtomobilov, 50 omnibusov in 30 tovcrnih voz. Ta ogromni vozovni park ravno zadostuje, da se pelje maharadža z ženami ter spremstvom na kako proslavo. Najviiji fcrib na svetu šs vedno nepremagnn. Najvišje gorovje na svetu je med obema Indijama in se imenuje Himalaja z vrhovi nad 8000 m višine. Našim čitateljcm 39 že znano, kako so se trudile ekspedieije vseh narodnosti, da bi se povspcle na vrh Mont Everesta v himalajskem pogorju, a so se vsi dosedanji tozadevni poskusi z žrtvami izjalovili. Pravkar se je vrnila iz Azije v Evropo nemška ekspedicija pod vodstvom prof. Dyhrenfurta, ki si je blia stavila cilj: doseči ter raziskati himalajski vrh Kautschend (8580 m), ki se dviga med Nepalom in Sekkinom. Vodstvo ekspedicije ]e bilo v rokah prvovrstnih strokovnjakov in raziskovalci spremljani od domačinov nosačev, ki so se že udeležili ve2 podobnih podjetij. Raziskovalci so zadeli v višini 7000 m na nepremagljive težkoče na: viharje, ledeno mrzli mraz, snežene burje. Najgroznejše so bile ledene lavine, kl so bobnele v globočino aa širino 2 km. Potegnile so s seboj cela lcdeniška polja. Ko jc bil dohod od severne strani onemogočen, so poskušali od zapada, kar pa tudi ni šlo. Ledena lavina Je potegnila seboj v prepad voditelja nosaCev, ki je vodil poprej že tri ekspedicije na Mont Everest. Nekako čudežno so ušli smrti ostali nosači ln nemški raziskovalci. Z develdesetim letom se nanSH čitati. Po sovjetski Rusiji so uvedli tečaje za analfabete. Med učenci so tudi prav stari ljudje. V Jaketerinoslavu je končal analfabetski tečaj celo 90 letni starček. »Čudno,« Je rekel, ko je zapustll Solo, »ko še nlsem snal Cttati tn ne plsati, nisem ničesar v življenpa pogrešal. SedaJ pa, ko lahko pi?em pisma, bi ne mogel več živeti brez t« umetnosti.« Čndo s p_šč"v_klm scinencm. V rastlinjaku v Kewu pri Londonu preIzkušajo sedaj čudo iz afriške puščave Sahara. Iz ptičjih golšč so vzeli semena in jih posejali v lonce, postopanje, ki je bilo doslej neznano. Upajo, da bodo na ta način razvozljali uganko največje pustinje na celem svetu. UCenjaki čujejo ter čakajo, kedaj bo vzklilo to seme. Najbrž še ni videl nobeden belokožec rastlin, ki bi naj izrasle iz tega semena. Približno 2000 milj južno od severno-afriškega mesta Algier in 400 milj severno od vzhodnoafriškega mesta Timbuktu, se razprostira obširna pokrajina, katero pokri« vajo črni kamenčki in posušena ilovica. Pokrajina je dolga 1000 milj, široka 400. Arabci imenujejo pustinjo »deželo žeje«. V tej puščavi brez živih bitij ni vode. V najboljšem slučaju dežuje tod v razdobju 5 do 10 let, ša to le par ur, a v izrednib množinah. Arabci trdijo, da obleče deževje puščavo v gosto, zeleno odejo, ki požena v par urah listje, cvetje, rodi seme in v štirih dneh usalme. Pred par me« seci je prodrla nekoliko v to pustinjo ekspedicija. Po njenib izjavah v puščavi ni rastlinstva, raziskovalci niso videli s prostim očesom niti kakih semen. Pač pa so zapazili v celih jatah po zraku leteče ptiče po 20 do 30 komadov skupaj. Naenkrat so se pejavili v grozni puščavi in zopet odleteli z vso naglico. Udeleženec pri ekspediciji, ravnatelj vrtov v Kewu, je odkril v golščah ptičev polno prav majhnih, rujavih semenskib zrn, ki inorajo bit! raztrošena na milijarde po puščavi. Vzel je zrnca s seboj in dela z njimi doma pri Londomi poskuse. Ako bodo zrnca res vzklila in se razrasla, potem bo rešena uganka čudežne ozelenitve popisane pustinje. Kukavica. Čuden pojav v ptičjem svetu je kukavica. Skorca na primer smatrajo za navihanca, ki je v nadlogo črešnjevim sadonosnikom ter vinogradom. Na kukavico pa so v prejšnjih časih valili vse slabo. O tej ptici je znano, da ne vali sama mladičev, ampak leže jajca v tuja gnezda. Kolikokrat se zgodi, da znese kukavica jajce celo v gnezdo našega najmanjšega ptička, takozvanega kraljička. Ker ja vhod v to gnezdece premajhen za veliko kukavico, lzleže ta jajce na tleh pred gnezdom in ga nese v kljunu skori luknjo v gnezdece. Seve napravl prostor za svoje veliko }ajee 8 tem, da pomeče dniga _tran. Ko »e ievalijo mladigi, pokrepajo navadno drugi manjSl tlčkl od lakote, ker morata prevarana samec in samica hraniti le vedno lačno kukavico. Za manjši ptičji rarod je kukavica prava nadloga. Že prvim kristjanom je bila ta ptica znak ekoposti ter lopovščine. Starim Nemcem je bila kukavica osovražena in od tod tudi nemški pregovori: Kukavica naj te vzame, poberi se h kukavici itd. Danes je kukavica čislana ptica, ki je edina med ptičjim svetom, ki pobira in se hrani z dlakami porastenimi gosenicami, ki so največje škodljivke In uničevalke naših gozdov. Posebno priljubljena nam je še kukavica kot oznanjevalka spomladi s svojim priljubljenim kukanjem od aprila do sredine julija. Trcba še omeniti, da oznanja veselo pomlad s prijetnim kukuk le samec, samica pa se zaljubljenemu petju samca le nekako glasno reži. Iz spominov japonskega rablja. Teden je minul, odkar je umii v japonskem glavnem mestu Jokohama mož ki je bil znan daleč preko mej domo vine in je bil marsikomu v strah. Tr mož se je pisal Hitupay Kitagora. Bil je svojčas rabelj na Japonskem. Posedal je izredno telesno moč in je umrl v starosti 84 let; Pred 25 leti je še bil v krvavi službi. V celem življenju je obglavil 60 oseb. V njegovih spominih je čitati na zadnji strani to-le: »Bil sem v službi pravice ne iz poklica, ampak prisiljeno.« To priznanje bomo lažje razumeli, ako pomislimo, da je labko vzdrževal koncem prejšnjega stoletja vsak večji japonski posestnik lastnega krvnika. Navadno je bil eden od služinčadi. Ako je bil določen za ta krvavi posel, se ni upal zoperstaviti v bojazni, da bi ne bil sam obglavljen radi nepokoršflne. Obglavljenje se je izvršilo na ta-le način: Na smrt obsojeni Je sedel na tleh na hrbtu prekrižanih rok in z kvišku dvignjeno giavo in ie Cakal na smrtni udarec iz roke rablja. Klade ali sekire za odrobljenje glav Japonci ne poznajo. — Oprema morišča je bila slamnata preproga in približno 1 m globoka jama. Ako je bil obsojeni obglavljen, so sunili z nogo truplo v izkopano Jamo. — »Gnusna krvnikova služba,« čitamo v Kitagorovih spominib, »a še gnusnej?i je posei sodnika, ki je proglasil krivo smrtao obsodbo. Sporninjani se sodnega slučaja, ki je povzročil na Japonskem veliko pozornost. Takrat je bil obsojen na smrt tkalec radi umora svoje žene, čeravno je zatrjeval nedolžnost do zadnje ure. V svojem obrambnem govoru je izjavil: »Gospodje! Zločin, katerega me dolžite, pomenja zame smrt z mečem. Ne morem vas prepričati o nedolžnosti, ker sem bil v trenutkih zločina v sobi moje žene. A kljub temu sem čist pred vami in brez krivde. Ko sem spal, je moral udroti zločinec v sobo in je zabodel žcni bodalo v srce. Ko sem se zjutraj prebudil, sem ležal poleg mrliča.« Tej izpovedi sodniki niso verjeli. Tri dni pozneje so peljali na smrt obsojenega po običaju časa na neosedlanem konju na morišCe. Razgrnili so slamnato preprogo. Obsojeni je sedel z na hrbtu zvezanimi rokarni in si pustil zavezati oči. Ni jokal, le vzdihoval je. Baš sem mu odsekal glavo, ko je pribežal mož z bodalora v roki. Predno mu je mogel kedo ubraniti, si je sunil rezilo v prsa. Bilo je isto bodalo, od katerega je umrla ženska. V leseni držaj je bilo urezano priznanje: »Posestnik tega bodala je morilec. Morala je umreti, ker mi jc cbljubila zakon, a je poročila druzega.« Slca pred R5ntge_:O\'im aparatoi_.. Rontgenov zavod glavnega mesta Colcmbo na otoku Ceylon je dobil te dni nekoliko čuden obisk. Posestnik je pripeljal na verigi slona. Lastnik živali je trdil, da moia sicer pridnemu slonu nekaj manjkati. Kaže znake onemoglosti, ne žre toliko kakor poprej. Bil je že pri živinozdravnikih, a vse zastonj. Ubogal je nasvet zdravnika, naj da slona presvetiti z Rontgenovimi žarki. Poskus ni bil labek, drag, a je dosegel cilj. Odkrili so, da tiCi slonu za levim očesom krogla iz puške, ki je povzročila hudo vnetje. Kroglo so odstranili kirurgi&nim potom Prl želodčnlh težkočah, zgagl, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Frani Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdrnvniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzMco. »Fraaz Jose:ova« greačica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in »peceri.jpkih trgovinab.