PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. OESl.O ZA VERO IN NAROD ZA PRAVICO TN KriSNiCO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLiETU — 'iN S. P. DR. SV. MOHUrtJA V CHICAGO. 3TEV. (No.) 131. CHICAGO, ILL., TOREK, 18. NOVEMBRA — TUESDAY NOVEMBER, 18, 1924. LETNIK XXXIII. Slovenskemu kat. narodu v Ameriki Slovenec zgubil življenje pri auto- Rev P Kazimir ZaMek O F M mobilski IHiSreCL Rev. P. Kazimir Zakrajšek O. F. M. (Dalje). Predno nadaljujem ta članek, naj se zavarujem proti\ vsakemu napačnemu razumevanju teh besedi, da bi jih Ido razumel, kakor da hočem z njimi braniti sebe ali sebe hvaliti, ali da imam kake sebične namene. Marsikdaj se mi je že očitala častihlepnost kot namen mojega delovanja. Vendar vsakdo lahko vidi, ko bi se mi res šlo za kako čast, da bi jo bil lahko veliko dobil, več kakor marsikdo drugi. Kar s tistimi bi bil moral potegniti, s tistimi biti prijatelj m njih delovanje odobravati, ki me bijejo, pa bi bil "najkti-lantnejši," "najboljši" slovenski duhovnik v Ameriki. Ker pa tega rišem storil in mi je bila samo moja služba in moje prepričanje nad vse in sem na ljubo temu vse drugo žrtvoval, zato sem pa danes na^labši, najničvrednejši slovenski duhovnik v Ameriki. Vsi napadi na me, me prav nič ne bole in se prav nič ne zmenim za nje. Zato se nikdar nebom zagovarjal in nikdar branil, temveč rečem vsem tem urednikom, ki pišejo proti meni: Bratje, le naprej ! Le krepko udarite! Ko se boste naveličali, boste že nehali. Zato toraj ni niti najmanj moj namen sebe braniti ali odgovarjati s temi vrsticami Glasu Naroda, ali kakemu drugemu uredniku. Sebe se bom dotaknil samo, kolikor se moram, da pojasnim to, kar hočem povedati! Citatelji "A. S. in Edinosti" gotovo vedo o besnem napadanju in divjanju vseh protikatoliških listov, posebno New Yorskega "Glasu Naroda" zadnje mesece proti meni. "Koverta" pa "koverta" čitate dan na dan v vseh njih predalih. Tolike važnosti je danes v tem velikem času, v katerem smo "koverta," da mu je treba posvetiti cele uvodnike, da cela vrsta uvodnikov To sicer ni pri "Glasu Naroda" nič novega. 18 let se že bori proti meni in me napada dan za dnem, z le malimi in kratkimi presledki. V svojem boju proti meni se je po-služil že prav vseh mogočih in nemogočih sredstev, tudi najpodlejših, kakor je laž, obrekovanje, podkupovanje. Tožaril me je že pri prav vseh mogočih oblasteh, od cestnega policmana na vogalu ulice, od katerega je zahteval, Iz Jugoslavije. ZAVOZIL JE V POTNIŠKI VLAK NEKJE BLIZU WIL-SONA, NA ZAPADNI STRANI MESTA WAUKE-GAN. OSTALA POTNIKA STA NEVARNO POŠKO-VANA. KAJ PRAVI PRIJATELJ SLOVANOV GROF BEGOUEN O POLITJČNI KRIZI V JUGOSLAVIJI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. ?o!it:čna kriza v Jugoslaviji, tru v Ljubljano, Ivan Platiša Grof Begouen, (Francoz) veliki prijatelj našega naroda, ki se je zadnji čas mudil v Jugoslaviji, je minuli mesec podal v pariškemu 'Jour- iz Trebnjega na Jesenice, in Kristijan Cuderman iz Toplic v Trebnje. — Nameščeni so bili kot kaplani: Matija Ja-ger, bivši kaplan v Dobu, v Chicago. (Posneto deloma; bil je zavozil v potniški vlak, po Chicago Herald and Ex- j kakor pravi poročilo in ne- aminer). — Frank Mravlja, j sreča je hotela, da je pri tem _____ ____________ _ ^^^^^^^^^^ Slovenec star 35 let živeč na rojak Frank Mravlja zgubil nal des Debats" članek o po--Sv* Križ pri Kostanjevici, ter 1840 — West 22nd Place je, svoje življenje. Mrs. Cvenk je; -------" - •• ~ v nedelj o se peljal s svojim ijako nevarno poškodovana ini avtomobilom v Waukegan. Z poročilo pravi, da bo najbrže; njim sta šla rojak Mr. Frank ! podlegla. Frank Kobal pa jej Kobal s 1901 West 22nd Pl. j zadobil bolj lahke poškodbe' in Mrs. Frances Cvenk s 1847 in je upati, da bo v kratkem! West 22nd St. Nekako ob 6. uri zvečer jih je zadela nesreča nekje blizu Wilsona, ki se okreval. Družini, ki jo je zadela tako težka nesreča, da je zgu- nahaja nekake 4 milje zapad-i bila svojega skrbnega očeta no od Waukegana. Avtomo-' izražamo iskreno sožalje ! RAZNE VESTI. PRVIČ V ŽIVLJENJU. — Chickasaw, Okla. — J. D. Suggs milijonar je bil operiran. Operacijo sta izvršila zdravnika Livermore in Downey, katera sta pa za svoj posel milijonarju zaračunala po Prebivalci mesta Home wood prosijo za povišanje davkov. Davčni urad mesta Home-wood je doživel nekaj, kar do1 milijonarsko, namreč $100.-j sedaj še menda na celemu 000. Zadnjo besedo je pa ime- j svetu ni doživel nobeden dru-lo sodišče, katero je pa zni-'gi tozadevni urad. žalo te operacijske stroške na Meščani 200 po številu so| prišli v davčni urad in zahtevali, naj se jim povišajo; litični krizi v Jugoslaviji. Grof Begouen piše med drugim tudi to-le: Davidovičev kabinet je bil sestavljen iz koalicije različnih skupin, ki jih preje med seboj niso ločili samo politični, ampak tudi etični nazori in ki jih je splošna nezadovoljnost dovedla do tega, da so se združili odrekajoč se svojim osebnim željam; vspeh je bil ta, da so si duhovi globoko oddahnili, izvzemši vsekakor prejšne nositelje oblasti. O Hrvatih, oziroma o HRSS. je dejal grof, da so s svojo dolgo abstinenco bili zagrešili veliko napako: reči moramo, da so oni skvarili redno pot parlamenta in da bi novomašnika: Valentin Bene-dik v Kočevju in Jožef Krei-ner na Kočevski Reki. Izseljevanje iz Dalmacije. V zadnjem roku za prijavo prošenj za izseljevanje v Sev. Ameriko je bilo samo v splitskem okraju vloženih 241 prošenj. Med prosilci je več žena z otroki. Glasom kvote se more izseliti iz cele splitske oblasti v Zdr. države samo 38 oseb. Član Čarugove tolpe pobegnil in bil zopet prijet. V zapore lepoglavske kaznilnice je bil pripeljan nekako pred tremi leti neki Franc $1,800 — Miami, Fla. — Štiri osebe so bile mrtve in 18 ranje- Matej, ki je v družbi z zlo-bilo marši k aj,k ar se j e" zgo^ jasnim Božo Matijevičem i » dilo v politiki, nemogoče, ako Pozneje z Jovom Carugom nase oni ne bi kujali. Poslanci! P^1 vrsto zločinov ter HESS. imajo 65 mandatov, al bl1 slednJIC vnjet m obsojen davki, ker davki, ki jih pla-j nih" ki-| la v tovarno Sta.ndart CiGr»r< komnaniie in odnpslp ooo.j rojstni dan, pri kateri nriliki; so imeli na večerii. ki je bi-| la prirejena njemu na čast; Dogačo s sedemdesetimi sveč-j kami, -i^Kje tehtala 250 fun-{ tov. 1 ju, kaplanu pri Sv. Petru VJ dostavljene prejemniku na do: Ljubljani. — Umeščena sta bila: Peter Koprivec na župnijo Breznica in Ivan Klemen-čič na župnijo Ig. — Kot žup-na upravitelja sta bila premeščena oziroma imenovana: Ivan Gogola, kaplan v Poljanah nad Škofjo Loko, v Staro Oslico, in Pavel Klemenčič, bivši kaplai/ v Kranjski gori, v Grčarice pri Ribnici. — Premeščeni so bili: Anton Demšar, žup. upravitelj v Starem trgu pri Ložu, za kaplana v Mengeš in Anton Rovtar, žup. uprav, na Igu za kaplana v St. Jernej; dalje kot kaplani: Franc Gornik iz Breznice v Komendo, Ivan Črnilec iz Komende v Ribnico. Ivan Pirko-vič iz Ribnice v Poljane nad Škofjo Loko, Vinko Gostiša iz Ribnice nad Breznico, Karel Plot iz Kočevja v Ribnico. Vinko Zor z Jesenic k Sv. Pe- na aadnjo poito točno in brez ▼ ga odbitka. Nal« cene n pošiljke v dinarjih I* ttr«h so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnhur: 500 — Din ........ $ 7.85 1,000 — Din ........$ 15.35 2,500 — Din ........$ 38.25 ' 5.000 — Din ........ $ 76.00 10,000 — Din ........$151.00 100 — Lir ........ $ 5.10 200 — Lir ........ $ 9,85 500 — Lir ........ $ 23.75 1,000 — Lir ........ $ 462S Pri poSiljatvab nad 10,000 Dim. f nad#,000 Lir poseben popust. Ker »e cena denarja čestok* mefija, dostikrat docela nepričake^ BO, J* obtohrtno nemogoče ccne vnaprej. Zato se pošijjatve aa ttklejo po cenah onega dne, ko m. sprejmemo denar. frOLAKJB POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO m POSTI KAKOR TIJOT Vse posiljatre naslovite VENSKO BANKO ZAKRAjSBK ft AVBs NEW Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen teta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1391. Edinost 19it (shaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued everr Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday, r — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, I Chin** QL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate* on -AMERIKANSkl SLOVENEC" W "EMNOgT." stvar, tedaj bo postalo mesto Chicago najvažnejše morsko pristanišče in za tem bo v kratkem tudi največje mesto na svetu in postalo bo, kakor jo že sedaj imenujejo — kraljica sveta. SLOVENSKEMU K ATOL. NARODU V AMERIKI. . (Nadaljevanje s 1. strani.) za nič, in da me vsa duhovščina sovraži, sovraži ves ški slovenski narod, čemu se me potem bati? Je tu podlaga za te napade? , Da, strašno nezmiselno je, ako bero rojaki te iz zlobe in sovraštva v "Glasu Naroda" proti meni. Člo razumom navadnega vsakdanjega človeka tega kar razu* meti ne more, zakaj vse to, ko vendar na videz nima pol NAROČNINA: Za Zedinjene drža/ve za celo leto ...............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicasro, Kanado in Evropo za celo lete ...$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za po} leta ......$2-50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ..............$2.00 lov je prodrlo v njegovo telo. For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.751 Ustreljeni ima Ženo in enega _^_F~r»r Chicago. Canada and Europe per half T»ar otroka. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene ▼ gotovi šte-| Posebno Čudno je tO, da ne ▼liki. moraio biti dnooslani na uredništvo pravočasno in moreio bitii 1,; 1P + ' Qfn„- preieti vffai dan tn ool ored dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa K1 LO hlon' •«■ ne ozira. } la. Pravijo da so crnorokarji. •'Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at( Z Bogom, Oiicaert. T11inm«= under th* Act of March 3 187Q " Napredek mesta Chicago. H. Basa. mena. Kar sedaj Glas Naroda počne je samo stara njegova taktika in taktika njegovega štaba v boju zoper vse, kar Baden, Pa. loiziia za dečke ter društvo KATOLIŠKEGA. Ne, ni to boj proti moji osebi, to je Tukaj je bil dne 1. novem- Matere Božje za deklice. Deč- stan načm boJ'a P£otl katoliški misli med ameriškimi Slo, bra ustreljen od črne roke ki imajo svojo sejo vsako dru- venci! Dominik Maljema ob 6. uri go nedeljo v mesecu, a dekli-' Kakor v zgodnji spomladi, ko zlato solnčice ogreje lju-zjutraj, ko je šel na delo. Ne- ce pa vsako prvo nedeljo v bo žemljico, vse priklije iz zemlje vse ozeleni, tako je med kako eno miljo od svojega do- mesecu. Slovenski stariši! A- nami ameriškimi Slovenci sedaj, ko je zasijalo lepo poroma so počili streli. Devet stre- ko Vaši otroci še niso pri teh ladno solnce novega navdušenja ^n nove vere. Kakor novi 1 nV i. nrnHrin v nipomvn društvih pošljite jih, da se Matatijevi bratje, vstali so zadnje čase naši slovenski vo- vpišejo*. Ker ako bodo Vaši ditelji svetnega in duhovskega stanu, polni svetega navdu-otroci z mladega pri dobrih §enja ln gorečnosti za stvar božjo, med ameriškimi Slovenci društvih se vam ne bo treba gQ krepko nastopili za obrambo katoliškega naroda, za no- bati, da bodo postali slabi po- } probuio katoliške zavesti. Na čelu njim je Mr Grdi stopaci, ampak vam bodo v ^ _ ^ . ... . na. Tem našim Matatijem se je posrečilo pridobiti v veliki večini vse katoliške voditelje, katoliško .časopisje, da so pozabili na se, na svoje osebno prepričanje, na morebitne osebna nasprotja ali nesporazume in se zjedinili v složen nastop za blagor naroda in cerkve. In krasni sadovi so se pokazali tako hitro, da smo vsi kar razočarani. Vedeli smo vsi, da bi se dalo z združenimi močmi, v slogi in edinosti dosegati med dobrim našim slovenskim ljudstvom prave čudeže, kajti naše ljudstvo je plemenito, je dobro, je navdušeno in razumno, da je potrebovalo samo dobrih navdušenih voditeljev, ki bi VSI ZDJIUŽENI šli na delo, vsak v svojem kotu. Toda, da bi se bili tako hitro pokazali tako velikanski vspehi, kakor jih imamo srečo videti in občudovati orav kar, tega pa naši nasprotniki niso nikdar mislili in tudi nikdar ne pričakovali in tudi mi sami ne. Posebno britko pa čuti vsoehe te edinosti, te sloge naših mož in našega katoliškega časopisja oni list, ki je od začetka sejal prepir, ki je bil od svoje ustanovitve pravi kazi-mir ameriških katoliških Slovencev in je vedno kalil vodo in v kalnim ribaril in delal velikanske dobičke. Toliko katoliških mož je že poskusilo s katoliškim časopisom, da bi bili narodu pomagali in ohranili vero. Vsi so propadli. Sak- Chisholm, Minn. — Že dolgo časa ni bilo iz naše naselbine nobenega do- pa ne morete pričakovati da veselje in ponos. Zato pa otroke v dobra društva, ker le iz dobre druščine bo otrok dober iz slabe, katere žal je ravno v Ameriki toliko preveč, Ker je zadnje ljudsko glasovanja odobrilo, da se pisa, kot da ni na Chisholmu bo otrok dober. Nagni dreve stari illinoiški-michiganski kanal porabi in da ga ima nobenih novic. Da pa ne bo Sce dokler je še mlado, kadar država pravico oddati v najem je s tem narejen velik kdo ™islil» da smo izginili s doraste ga ne moreš več. korak nanrei k nanredkii mesta Chirac ' j površja naj mi bo dovoljeno _ Na Chisholmu smo dobi- KoraK napi ej k napredku mesta unicage. |malo prostora. li ge enega slovenskega zobo- Te dni se je uradno poročalo, da je s tem graditev — Danes nam je sv. Martin zdravnika in sicer Dr. Frank novega tržnega prostora ((Marketa) gotova stvar, prinesel in podaril lep nov j. Babnik. On je dovršil le- Mesto Chicago zadnjih deset let raste in se širi s silno'plaš^ v obliki sne*a, tako da tog svoje študije na Univerzi hitrostio Promet ip v osrčin mp^n tika velik Ha ^ žp Je s Pjascem Poknl cel° na~ v Mineapolisu. Svoj urad je Hitrostjo. 11 omet je v osrčju mesta taka velik, da si ze ravo Večina ljudi ni nič kaj odnrl v prvem nadstropiu nad ne vedo pomagati, kako ta velikanski prometni tok o- zadovoljna tega plašča, ker chisholm State Banko. Do se- lajšati, da bi bilo praktično tudi za poznejše dobe. V ie mrzel. Veseli so ga pa lov- j daj se je izkazal veščaka v prihodnjih dveh letih bodo razširili proge nadulične1 ci> ker ravno sedaj je otvor" svojem poslu, zato ga roja- železnice Pravkar se zi ta namen nrodaia dplnicp da'iena lovska sezona za srne. j kom priporočamo, zeiezmce. i-ia\Kai se za ta namen pioaaja delnice, cia Sezona za srne je v Minne-I To je zopet eden katerega se mobilizira zato potrebni kapital. Graditi bodo mo- soti otvorjena namreč samo jma slovenska mladina za r^li prej ali slej in v prihodnjih par letih podulično že- j 1(> dni to je od 10. do 20. no-j zgled. On je sin priprostega _________ ležnico (Subway), ker promet je tako velik, da ga uličJvembra Ker lansko leto ni bi-i delavca Jacob Babnika matijser si je z «Glas Naroda" pridobil velikansko bogastvo. ni izhodi in prihodi ne zmagajo več. Vse to je velikan. °e "So* j STmiSI maruT/t I ?!•fe tc ^ l^l^t P°jme' de" skega pomena za bodočnost mesta Chicago. ' med lovci veliko navdušenje, ^nec i I-o je hodil tukaj v! laV zmedo v ]catollsklh vrf.tah' kajtl le tako Je mo*el P* Za okrožje, kjer se nahaja slovenska naselbina s in tudi vspeh se je že poka- šolo> uer izvrši, je tukai niž-1cakovatl "peh0v/v0je P°'!tlk?-. Z*to pravim j e od te na- J i . - | . - . - , rodne probuje sedaj najbolj občutno prizadet. Zadnje ca- se je prišlo celo tako daleč, da ga je celo lastna hčerka, j J. S. K. J., katero je on ustanovil zapodila spred sebe. Nje-čitateljem i dosedanji prijatelji ga spoznavajo, spoznavajo ga po svoj na- Pozdrav vsem Am. SI. in Edinost." Poročevalec. -o- svojo faro sv. Štefana je pa velike važnosti to, da se ke,r .tako.j ?rvi tdan so ie razrede in tudi High School. " v X f Kili lnnL-iitAin cn«rt/>ni mo Iniril in n t bo v njeni bližini začelo graditi velike tržne prostore (Market), ki bo zavzemal prostor med Ashland in Western avenue in med 27. in 31. ulico. Ti novi tržni prostori, ki so mestu Chicago neobhodno potrebni bo-^do silno' okoristili okrožje, kjer se naša naselbina nahaja. To pomeni za to okrožje več prometa, več busi-nessa in več vsega. Posestva bodo zadobila veliko večjo vrednost, ker to okrožje je postalo silno važno za business. Zato bi bilo rojakom svetovati, da drže svo-~ja posestva in če morejo jih naj še kupijo, kolikor se jih da, ker čez par let bodo vsa ta posestva dobila dvojno vrednost v tem važnem okrožju. bili nekateri srečni na lovu in Sedaj je pa dosegel so dobili krasne srne in srnja- men. ke. A tudi o lovskih nesrečah se že čuje, a vendar ne med Slovenci. — Društvo "Friderik Baraga" se pripravlja za veselico, katero bo priredilo na NAZNANILO. Vse delničarje (ke) Katoli-Zahvalni dan, to je 27. novem- tiskovne družbe Edinost se bra zvečer ob pol 8. uri. Vpri- u!judno vabi na letni občni zorili bodo 3 šaljive igre in si-1 zbor, ki se bo vršil v torek cer "Čarodejna brivnica" po- dne 25. novembra 1924. Od-tem "Zaklad" ter "Prizor iz daljeni delničarji (ke). ki zakonskega življenja." Prija- morda radi daljave ne bodo telji zdravega humorja bodo m0gli na zborovanje, naj bla- njegovih sadovih, spoznavajo njegovo pogubonosno delovanje proti napredku katoliške misli med ameriškimi Slovenci. Zato, ako bodo šli katoliški Slovenci v Ameriki še nekoliko" časa po tej poti, katero so začeli iti zadnje leto, ako se bodo katoliški shodi nadaljevali, ako se bo tako intenzivno, tako zistematično, tako skupno, združeno delovalo za probujo katoliškega življa v Ameriki, kakor sedaj potem je samo eno gotovo, — popolni poraz na celi Črti najprej Sakserj^ve politike in seveda tudi njegovega lista in potem za njim še drugih verskih nasprotnikov. To vidi Sak- . . . . zopet imeli priliko enkrat se j dovoli i o svoie nasvete ali i ser Prav dobro, to vidijo vsi nasprotniki katoliškega prepri-Ko bodo zerotovlieni ti nO\i ti Žni piostoii, kcltGll ^ 7"!3,sn~lGiciti. I nrpHlnap ' * * 1 Krnici """" * — — --*------ ijati. — Koledar 'Ave Maria" se da se na ta način dobi skupaj splošno mnenje vseh del- se bodo začeli graditi takoj in bodo stali nad 20 milijonov dolarjev, bo potreba pa tudi širših cest za pro-|]iudem Jako dopade in je tu-met, ki ga bodo prinesli temu okrožju novi tržni P™- j ^"wo^^ ! ničaKrjeY' podlagi katere- . , . . , j .v i. ■»■i. i • * 1 res lepo aanio amensKim | ga bo družbi mogoče ustvari- stori, kateri bodo pričeli Z delnim poslovanjem ze S vencem, ker za knjigo kot je ti stvaren konstruktiven pro- prihodnjim 1. majem. 1925. Kaj pa to pomeni? To po- letošnji koledar Ave Maria je'^am za bodoče poslovanje, meni, da bo postala naša 22. ulica, ki je edina, ki ima cena 50c. prav malenkostna.! Vsi, ki na le moreio, naj go-' direktno in najboljšo zvezo s Cicero in drugimi zapad- R°jakl sezite nJemI ,tovo pridejo tudi iz oddaljenimi predmestji, v katero smer se mesto hitro razvija veliko preozka in na vsak naJčin jo bo mesto primorano razširiti v prihodnjih par letih. S tem bo pa postala predloge doposlati pismeno,! čanja bodisi oni zunaj, bodisi oni znotraj našega tabora. — Velik napredek je opa-;nih krajev. žiti pri naši mladini fare sv. i_ Jožefa. Sedaj imajo otroci ob oddalj Odbor. Jeklama v Hammond r--------v---I-----------------* * I Htucijou O V UJ sčasoma 22. ulica ena izmed najvažnejših prometnih cer ob pol 10. uri človek cest v mestu Chicago. Zato pa treba v boj," si misli Glas Naroda, "v boj takoj," v boj z vso odločnostjo, drugače je pogin gotov. Gre se mu za svoj obstanek. Zato pa vidi, da je potrebno doseči samo eno — razbiti sedanjo katoliško našo solidarnost in edinost, tu pa ga vidimo starega lisjaka, s starimi lisičjimi zvijačami in hinavščinami, starega Sakserja, kakoršen je bil celih 30, ali kolikor let med katoliškimi Slovenci v Ameriki. Ko je hotel zajeziti krepak nastop mož, ki so bili ustanovitelji K. S. K. J., ki so tako krasno zasnovali katoliško zopet! mecI ameriškimi Slovenci, zato da je vodo napeljal ni ] svoj mlin in si postavil podlago svojega sedanjega bogast- nedeljah svojo sv. mašo in si-, obratuje. ^^^^ iznenaden, ko vidi cerkev na- + Hammond Ind. - Inlandj va, kaj-j'e naredil? Napadel je brutalno in divjaško teda-bito polno samih otrok. Ima-' work v Hammond, Ind., nje voditelje in tako razbil katoliško edinost. Ustanovil je Iz podanega vsak lahko sklepa, da bo okrožje j0 tudi svoj pevski zbor ka- s Ijem, ko se je vsedel, krigl>-je šele šest let star." j ca — pokalica. To je bila po- "Saj ravno zato mora z tem reč : Kdo je to storil ? Nih- Grizold. Organizirali so tudi obratovanjem radi nastale nem ribariti, ker drugače bi ribice videle vado in bi ne za-dva društva in sicer dr. sv. A- eksPlozlJe, katera je obrato- grabile za trnek. Znamenje presv. Srca je moralo priti na pomoč. Katoliško jednoto je ustanovil, potem pa začel ne- menoj, pravi postava, "pošljem ga v šolo." Na ta način se je država če, seveda. Dobro, vsi bodo o-stali zaprti do zvečer, vsi! E-ni revčki so se načeli jokati, vmešavala v to reč. Mali Fran-1 ker bi bili šli domov k mami. cek je moral vsak dan dol v trg v šolo, in mati ob samot- Tedaj je vstal Francek in rekel, da je on položil krogli- ni šivalni mizi se je ozrla pač co — pokalico. Učitelj ga je stokrat vsak dan skozi okno, I pogledal resnobno: "Toraj dokler ni prišel mali s svojo,boš pa ti ostal!" Ko je potem črno svetlečo se torbico in j Francek po končani šoli sam rdečimi lici po hribu gor in sedel v šoli pri svojih Zgod- hotel dopovedovati, kaj je bilo veselega v šoli in kako je zdaj lačen. S početka so mu součenci nagajali; ker si pa ni nič storil iz tega, ampak je Še sam pomagal drugim nagajati, so bah, je stopil učitelj k njemu in mu rekel: "Ti veš, zakaj sediš tu: zaradi neresnice, ki si jo izgovoril. Ti nisi položil tiste pokalice! Tedaj je mali ihteč prosil odpuščanja; učitelj ga je pobožal po ga vzljubili, mu dovolili, da zlatih laseh in mu rekel: Oj, jim je pisal naloge in jim1 otrok božji, nisi tako hudo mislil. Pojdi domov!" usmiljeno mahati po voditeljih K. S. K. J., po pijonirjih Nekega dne pa, ko se je naših. Za večno mu ostane sramotni madež, kako nesramno mati spet ozirala skozi okno je napadal dolga leta našega najbolj dičnega rojaka v A-po svojem fantiču, je stopil meriki, Monsignora Buha in Very Rev. dekana Šavsa, kate-namesto njega gospod župnik rega spoštuje cela Amerika kot pravega apostola in v hiso vdove si otiral nekaj, druge voditelje. Kako so je z njega norčeval, prav kakor fir ? * 1]' k?k° dela še danes- Preslepil je ameriško javnost, katolikom na- na deLin S f™' P°-tem sul Peska v'oči - zmagal. pa dejal: Zavoljo vasegal t^ . , ® - . j • • m . V«, fantička sem prišel. Danes ga , K° Se Je ustanovlla Rafaelova družba, jo je Glas M h j.roda pozdravil z bombastičnimi izrazi. Potem je pa Sakser zahteval, da mora priti urad družbe v njegovo pisarno, da bi bilo to samo zopet voda na njegov mlin. Ker tega nismo hoteli, ker nismo hoteli biti njegovi hlapci in ponižati dobrodelne organizacije za deklo sebičnemu trgovcu, ki mu pomagala polniti žep, kaj je naredil; zopet po taktiki ? Nastopil je z vso silo proti voditeljem družbe, ščuval ameriške katolike proti družbi in, da bi bilo v, -j ■ . diralno delo vspešnejše, ustanovil je družbo sv. Cirila cka Kes m nobeden izmed Metoda in začel ustanavljati podružnice. In preslepil je ' fanticev tako poraben kot " — — - ne bo domov." "Za božjo voljo!" se je u-strašila mati. "Ni tako hudo!" pravi župnik. *!Moi gospod kaplan je šel po šoli ptevidet na smrt bolnega Grdina, pa je vzel Franceka kot stražnika s seboj, da nese svetilnico in zvon- Francek, in je tudi prav rad šel. Da prideta nazaj, bo že toliške Slovence, omejil napredek Rafaelove družbe, m pet dosegel svoj namen. Ko je dosegel svoj namen, je proč tudi orožje s katerim jo je ubil — Ciril in Metode temno, pa naj pri nas v žtmni- Pro<; Juai orozJe 3 Katerim 3o je ubil šču Drenoči, in jutri zjutraj druzbo — kl takoi potem zaspala. je blizu šole. (Dalje sledi.) Y j • VV^v-V^ V* if^frfcžSfiJfc "^.'{IW) P' "AMERIKANSKI SLOVENEC** IN «£lmK>ST.- V NEDELJO POPOLDNE. tedenski koledar. 24. P° bink. — O razd. Je-fuz. in sodbi. Mat. 24. 23 Nedelja — Klement I., pap. in muč. 24 Pondeljek — Ivan od Križa, spoz. 25 Torek — Katarina, dev. in muč. 26 Sreda — Silvester, op. peter Aleks. m. 27 Četrtek — Zahvalni dan. 28 Petek — Leonard iz Port. 29 Sobota — Sosten, muč. -o-- 9 JEZUSOVE DOBROTE. (Dalje.) I Ker pogani niso vedeli, da je človekov cilj v nebesih, ker so menili, da je vstvarjen samo za ta svet, "zato so se tudi trudili, da so si čas življenja napravili toliko prijetnejši. Odtod toliko hrepenenje po bogastvu. Ako so šli v boj, šli so le, da bi si pridobili plena in sužnjev. "Vae vi c t is," 'Gorje premaganim' je bilo njih ^eslo. Ravno pred Kristusom je dosegel Rim vrhunec svoje slave in bogastva. Koliko bogastva se je nakopičilo v rokah nekaterih, kaže nam že to, da je celo skromni Cicero imel mizo, vredno 12 tisoč goldinarjev. Julij Cezar se je pri javnih igrah vozil v vozu iz samega zlata. Tedaj je veljalo pravilo, da ni bogat, kdor ne more vzdrževati cele legije, to je 12 tisoč mož. Kaligu-la je skoraj v enem letu zapravil dvatisoč sedmsto milijonov sesterc (1 sesterca približno 9 do 10 kr.) Navadni je veselje. Tu so nastopali bo-rilci (gladijatorji), sužnji, u-jetniki, ki so se morali toliko časa med seboj boriti ali bolje rečeno klati, dokler niso vsi popadali. In nad tem se je radovalo rimsko ljudstvo! Kolikokrat se je tu prigodilo, da se je moral bojevati oče zoper sina, sin zoper očeta, brat zoper brata! Cesar Trajen je v 123 dneh dal 10.000 takih gladijatorjev in 11.000 zverij postaviti v gledališče. Včasih pa še to ni bilo dovolj ! Spuščali so nanje divje zveri, da so jih raztrgale, ko se niso mogli več braniti. Ako je bil gladijator ranjen, ploskalo je divje, neusmiljeno ljudstvo od veselja ter kričalo: "Sedaj pa im4a." (Hoc habet.^ Ako se je vdal, da je premagan, je ljudstvo z miglajem jedne-ga prsta glasovalo, ali naj živi ali umrje. Kolika zdivja-nost! Toliko torej je človek veljal v poganstvu. In dandanes si nekateri nazaj žele poganstvo ! Da bi za igre imeli vedno dovolj zveri, je postava določevala, da se v Afriki ne smeio loviti ne levi ne tigri, na Nemškem ne volkovi, ker so se bali, da bi jih zmanjkalo. Ta neusmiljenost razodevala se je povsod. Ženska je bila sužnja svojega moža, kateri jo je od očeta kupil kot sužnjo. On je storil z njo, kar je hotel. Ce mu ni več vgaja-la, jo je spodil ali umoril. Iz najbolj ničevega vzroka jo je pahnil od sebe. Kako žalostno Knjiga izide v francoskem, podobo onih časov nam v tem!španskem in angleškem jezi- ne. Zalcon določuje vrednost sužnjev , celo z besedami: "Non tam vilis, quam nullus," to se pravi: 4Še manj vreden ko nič.' Krutost, s katero so počenjali s sužnji, se ne da^ popisati. Po dnevi so morali biti na razpolago vsaki želji gospodarjevi, po noči pa so bili zaprti v temnih, mokrih kleteh (ergastula). Iz najmanjšega vzroka je sužnja zadela najhuša kazen. Kadar se je plemenita Rimljanka oblačila, ali pogovarjala s prijateljicami, zabodla je za kratek čas iglo v meso sužnje, ki ji je stregla. Vedi j Pollio, prijatelj cesarja Avgusta, je s svojimi sužnji hranil ribe (murene). Senator Flaminij je dal umoriti sužnja, da bi vstregel želji svojega prijatelja, ki še ni videl človeka u-moriti. Ako je bil gospodar u-morjen, pomorili so Vse sužnje. Isto se je zgodilo pri pogrebih bogatinov. Ko je bil Pedanij Sekund, prefekt rimskega mesta, umorjen, umorili so 400 sužnjev. ŠPANSKflONARHIJA V NEVARNOSTI. Nad Španijo se zbirajo črni oblaki revolucije, ki znajo biti usodepolni monarhiji. Pariz. — Senor Blasco Iba-nec, novelist, ki se nahaja v Parizu pripravlja strašno kampanjo, katere namen je, strmoglaviti Špansko monarhijo. Svojo ofenzivo bo pričel dne 20. novembra, ko bo zagledala njegova nova knjiga "Alfonso 13. Unmasked" (Al-fonz.13. razkrinkan) beli dan. To- stranska. Toda diktator Prima de Rivera se moti ako računa na kmetske fante, ki bi bili poklicani od domačega ognjišča, da bi bili v stanu zadušiti kako večjo ustajo. Po mnenju senor Ibaneza, ima diktator de Rivera sedaj pod orožjem 150.000 mož v Španiji in nadaljnih 100.000 v Moroko. Revolucija v Catalonia se je izjalovila, ker centralni odbori revolucijonarjev v Parizu niso mogli dobiti potrebne podpore po španskih provincah. Na dano znamenje bi mogli vsi nasprotniki diktature p že jj je rekel mož . ske v razkošnosti prekosili celo marsikaterega vladarja. 0 Lukulu je znano, da so njegove pojedine bile nad vse dragocene. Da se je iz tolikega bogastva razvila največja razuzdanost, je samo ob sebi umevno. Ne da se popisati, kako ostudno je živel pogan pred Kri- ki je bn zlasti njeg0v odreše-stusom. Poznavatelj onih ča- nik Prava> grda nehvaležni- ku. Senor Ibanez, zavzema ra-pidno stališče voditelja repu-Poj-j blikanskega gibania na §p?tn-di, ti se prepogosto vsekuješ! skem. nima na želje po poli-Glej, da se izgubiš, jaz ho- tičnem življenju in takoj ko čem nos, ki mi bo prijetnejši postane Snanija republika, on kot je tvoj." Drugih podlosti! je namreč siguren, da bo po- v družinskem življenju nočem popisovati. Le toliko rečem, ko bi ženski spol vedel, kaj se ima zahvaliti Jezusu, stala, se bo umaknil v ozad-je. Poročevalec, ki je obiskal novelista pravi, da je še ved- sov trdi, da se je v onem času v enem letu izvršilo več pregreh, kot pozneje v krščan-1 stvu v celem stoletju. In kdo j bi se temu čudil? Ako je pogan celo na svojih bogovih videl največje pregrehe, kaj naj bi ga bilo še odvračalo od hudega? Ako so že otroci gledali največjo gnusobo v tem-plu in po domovih, potem pač ni moglo iz njih vzrasti veliko dobrega. O pokvarjenosti onega časa priča nam zlasti to, da cesar Avgust v celem rimskem cesarstvu ni mogel dobiti šest vestalk, ki se do tridesetega leta niso smele mo-žiti, ampak morale deviško živeti. Razuzdanost je pa mati sebičnosti in sovraštva. Zato vidimo tudi v poganstvu najstrašnejše sovraštvo. Priče tega sovraštva in neusmiljenosti so gledališča, takozvani 'amfiteatri,' s katerimi je i-toelo rimsko ljudstvo največ- ca, hudodelnica je žena, ki ne ljubi Jezusa, takorekoč morilka same sebe. Kjer Jezusa ni, tam tudi žena izgublja svoje pravice. Nič boljše se v poganstvu ni godilo tudi otrokom. Postave same so dovoljevale, kar je sedaj pregreha, celo umor o-trok. One so dopuščale, da so stariši otroke izpostavljali na cesto, kjer so jih požrle zveri. ki so po noči prihajale iz bližnjih gora. Oče je smel o-troka umoriti ali prodati, sploh z njim storiti, kar je hotel. Sam cesar Avgust je za-povedal, da naj vdušijo otroka svoje hčere Julije. Kaj naj rečemo o sužnjih! Teh sploh niso šteli med ljudi, oni so jim bili reč, s katero je gospodar počenjal, kar je hotel. Zakon o prodaji sužnjev se je ravno tako glasil, kakor zakon o prodaji živi- večno bi bil hvaležen njemu,; no ljuti sovražnik monarhije. Dejal mu je, da diktatura katera uničuje vse znake osebne svobode na Španskem, je rezultat monarhije.1 Senor Ibanza prva poteza bo vtihotapiti svoje brošure na Špansko potom pristašev republikanskega gibanja. Dobro se zaveda, da bodo razna-šalci teh brošur vrženi v ječo — a nič zato, predno bodo zasačeni, bo že nekaj tisoč izvodov v rokah španskega naroda, ki bo črpal republikansko idejo in se navzel so-] vraštva do monarhije. To se bo ponavlialo r>ar mesecev. tako da bo Španija preplavljena teh brošur. SenorIbanec pa ni zadovoljen samo z gori navedeno metodo: on hoče biti siguren, da^bo njegova ideja našla prostora v sleherni španski koči/ vsled tega se bo poslužil še druge metode, namreč poleteti namerava dne 20. novembra z letalom preko Španije in sinati letake nad deželo, kar bo no mneniu senor Ibaneza nriHižalo špansko liud-stvo bližje renubliki, neko do sedanja tajna podzemeljska propaganda. Masa šr>nnskeera naroda je — ali nepristranska, ravnodušna. ali pa sovražna monarhiji. Ako se posreči vzbuditi sovraštvo do monnrhije v srcih mase ravnodušnih, potem ie zmaga republikancev gotova, ker vod^tetii militarizma so nesposobni kontrolirati voljo španskega oproda. V hoiu bi bil« armada po I^o^nTp ri ATV1- J0LIETČANJE! Ali veste, da se v naši trgovini vrši te dni velika razprodaja? Vsakovrstno pohištvo je sedaj naprodaj. Predvsem se pa Vam nudi izvanredna prilika in to samo Še ta teden. Pridite in oglejte si nase krasne karpete 9X12 Gold Seal Congoleum Art Rugs, ki so vredni navadno do $20.00 Te dni samo $14.95 Pridite gotovo v našo trgovino ta teden in oglejte si še druge bogate zaloge pohištva ki jih imamo na prodaj te dni. VANCE-FITZGIBBONS FURNITURE CO. 314-316 Van Buren Street, JOLIET, ILL. (P—7.) r»"»-r> o'n fDrmni IN SINOVI PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD T053 E. 62nd St. CLEVELAND; O. ij Randolph 1881 KRASEN ALBUM ZA SLIKE Velikost albuma je 12 inčev dolg 9 in pol inčev širok in 3 in pol inče debel. Albuqi je lepo vezan, lepo dekoriran z najlepšimi finimi okraski in okovi. Na sredi ima udelano lepo okroglo ogledalo in se zapira z lepo zaponko. Je pravi kras za vsako hišo, v katerem imajo družine shranjene svoje slike. Požurite se za nove naročnike in dobite to lepo nagrado v Vašo hišo! RADIO!—tRADIO ? > o 50 > o SE DVA TEDNA Slovenci katoličani! Še dobre tri tedne in zaključila se bo kampanja za katoliški dnevnik. Veliko jih je storilo svojo dolžnost že prvi mesec kampanje, toda marsikateri še morda ni nič storil v ta namen. Toda dragi naročniki poklicani ste vsi, da vsakdo izmed n|i^»tori nekaj za katoliški list, da postane s prihodnjim letom dnevnik. Zapomnite s^, vsa stvar zavisi samo od Vašega zanimanja za list. Če Vi hočete katoliški dnevnik, tedaj na delo za novimi naročniki in poslužite se lepih nagrad. Pomnite pa tudi, da Zahvalni dan 27. november je pred durmi in da je treba na delo takoj, če hočemo, da bomo do-bili katoliški dnevnik! ZA PET NOVIH CELOLETNIH ALI DESET POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: RADIO!—RADIO! — RADIO!—RADIO! RADIO!—RADIO! — RADIO!—RADIO! ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: KRASEN RADIO APARAT S SLIM-LIYRED ki sprejema in deluje prav tako, kakor vsak velik v krogu 25. milj od razpo-šiljevalne postaje (Broadcasting station). Ta aparat bo, kakor nalašč za zimske večere. Vaš deček. Vaša hčerka bo vedno doma, ako boste ta aparat imeli v Vaši hiši. Pa tudi Vi boste slišali novice, govore, koncerte in petje, t. j- v krogu 25. milj od razpošiljevalne postaje. Zato pojdite takoj na delo, da preskrbite dobre zabave za sebe in svoje otroke za zimske večere! O ' RADIO! -RADIO! RADIO!—RADIO!- RADIO!—RADIO LEPA NAGRADA ZA ŽENE IN DEKLETA ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: KRASNO "SILVER MESH BAG" (SREBRNA ROČNA DENARNICA) Ta denarnica je narejena iz jako dobrega materijala takozvane-ga nemškega srebra. Je blizu 6 inčev dolga in 3 in pol široka. To je krasna nagrada. Žene in dekleta korajžno na delo! NAROČITE LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" Vašim do-mačim v stari kraj. Veliko veselje jim boste naredili ako jim naročite list. Tudi za take naročnike pošljemo nagrade. Poslužite se jih! Idite na delo za KATOLIŠKI DNEVNIK! Amerikanski Slovenec in Edinost 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. i •"''ižifMBfii^rritii'= r'.-j--,::.* ivr; M SLOVENEC9 IN "EDINOST/ PEGAM III UMBERfiJHt POVEST. Spisal Dr. Fr. Detela. (Nadaljevanje s 1. strani.) ni vlomilci so udrli v stanovanje Pongraca Martina in iz zaklenjene omare odnesli raznega blaga in denarja v skup- "Jaz sem te razžalil hudo," je dejal Vitovec. Oni je prikimal molče. Videlo se je, da je zamrlo staro prijateljstvo. Vitovec je zopet nastopil pot po ječi, in Ostrovrhar se zopet zamisli. Naj bi bil Vitovec odkritosrčen, si je dejal, vse bi se bilo razvilo drugače. A tudi bi ne bila-zašla oba tako daleč, če ne bi on sam bil tako skrivnosten. Skrivnosti razdirajo prijateljstva. Toda njemu je bila prepovedala govoriti kneginja, ki je res prekanila Vitovca in premotila njega. Ravnala je premeteno, lepo ne, A sedaj, yko je stopila z eno nogo, mora stopiti tudi z drugo. To se mu je zdelo tako naravno, da se je ozrl, če ni že vstopil rabelj. Misel na smrt pa ga je pomirila popolnoma. Vstal je in podal Vitovcu roko. "Glej, Vitovec," je dejal, "ti meni nisi nič povedal, da si sprt s kneginjo, in jaz nisem povedal tebi, da j^ bila meni namenila poveljništvo. A jaz sem mislil, da jemlje tebe v zakon. Tako smo goljufali drug drugega, in zdaj smo goljufani. Kneginja bi bila jako nespametna, ako nas ne usmrti, ko nas je vrgla v ječo. V božjem imenu! Kolikokrat smo šli zanjo smrti naproti!" \ "Nemara pa slepi ona sebe najbolj, ko meni, da je preslepila mene," je dejal Vitovec hladnokrvno. "Moji vojaki vedo sami, kaj jim je storiti." Pred gradom pa je nadlegoval novega poveljnika, barona Vajdo, ki se je odpravljal v Vitovčev tabor, tajnik Lenart in ga rotil, da naj stori, kar mu je bil svetoval on. "Mrtev pes ne ugrizne več," je dejal "Če pokažete vojakom v taboru Vitovčevo glavo in oznanite, da bode takoj kaznjen, kdor se upre, se Vam bode vse pokorilo: če pa zvedo, da je Vitovec še živ, jih ne boste ukrotili." "To se bode kmalu videlo," je dejal Vajda in skočil, na konja. Pred njim so jezdili štirje trobci in klicar s pismom, v katerem se je bralo, da postavlja kneginja barona Vajdo za poveljnika, za njim četa izbranih konjikov za častno spremstvo in za brambo v potrebi. Lenart pa je hitel k stražnikom pred Vitovčevo ječo in jim ukazal, da naj takoj usmrte ujetnike. v . "Na čigavo povelje?" je vprašal malo osupel strazm poveljnik in spravil v zadrego tajnika, ki je lagal, da je; kneginja tako ukazala. A stražnik si je pomišljal. "Taki ljudje", je dejal, "se ne devajo ob glavo, kakor se klatijo jabolka. Dokler ni pisanega povelja od kneginje, jih mi ne usmrtimo." Tajnik se je jezil na trmastega človeka, ki tako slabo umeje državne koristi, in hitel h kneginji. Ta je bila kakor na žerjavici. Da se ji je bilo posrečilo prijeti Vitovca, tega se je veselila, a da je morala kazniti tudi Ostrovrharja, ji ni bilo po godu. Premišljevala je, kako bi tega izpustila, in sklepala, da postavi onega pred sodišče. Najhuje pa jo je skrbelo, kakšne novice da prinese iz tabora baron Vajda. Naenkrat se vzdigne divji krik zunaj mesta. Po mestu se oglase zvonovi, in vpitje in tekanje in ropot nastane po ulicah. Groza je izpreletela kneginjo, da se je morala prijeti za naslonilo pri stolu. V sobo je prihitel prestrašen sel s poročilom, da je baron Vajda ubit, in da naskakujejo Vitovčevi vojaki mesto. Kneginja je prebledela in se zgrudila na stol. Preden je bila zbrala razburjene misli, se napove tajnik Lenart. Dobro ji je do-šel svetovalec, in takoj ga je sprejela. Ta pa je zopet zapel ——————l .-.r—— * * -t- * * * 4«4><*> * *** 4« *4> 4>4»4» * * . Novakove želodčne kapljice % ... A f staro zanesljivo zdravilo, ki bi moralo biti pri vsaki družini vedno pri roki za: * BOLEČINE V ŽELODCU; T + PROTI PLINOM (gasom); PROTI KRČOM V ŽELODCU — CENA 35c. JU Vsa Novakova zdravila so v rabi že 40 let. T + JOHN NOVAK CO. *|» •ft 1900 S. Ashland Ave., Chicago, 111. + + MARKO MIHELIČ, zastopnik. £ staro pesem, naj da, za Boga, usmrtiti Vitovca, če hoče zadušiti upor in utrditi svojo oblast. "Toda takoj, milostiva kneginja, takoj!" je silil. "Za pol ure bode prepozno." Kneginja je bila v neznani stiski. Razum je pritrjeval Lenartovim razlogom, a ustavljala se _ je ženska narava. Dasi bi bila rada videla, da bi bil Vito-( ni vrednosti čez 5600 dmar-vec spravljen s poti, se je hudovala, da bi morala ravno onaj jev — Samomor ali nesreča, ukazati kaj takega. Žeje omahovala, in pregovoril bi jo Na železniški progi Zagreb— bil tajnik, da niso nujne zadeve' pripeljale mestnega sod-nika. "Milostiva kneginja," je poročal, "zdajzdaj bode mesto v rokah Vitovčevfh vojakov. Komaj se še branijo naše vrste besnim napadom. Od vseh strani lete bakle in smol- nost in družinske -o- K umoru trgovca Kakor smo zvedeli na rodajnem mestu, je preisl, proti Ernestu Mikliču doi la, da je vsak sum neupravi čen. Miklič je neovrgljiVo <\o Culinec so našli pri čuvajnici j št 67 moško truplo, katere- £es lzPUfecen » zapora. Domu je bila zdrobljena glava, kazano da m v nobe-mu je uiirt V j & ' ni zvezi z umorom in ie 1p t>q desno stopa o m desna roka. srečen slučaj hotel e " ■ Iz dokumentov, ki so jih na- nedolžnem aretira ' vr»ie ucsuiiii nspu^TBH! v^« --------- . „ šli nri ponesrečencu so dogna- . \ njaki, in na dveh krajih se je že prijel ogenj. Usmilite se, J" ^e Ivan Brozič, ro- In '»pleten v to afero. milostiva, mesta, usmilite se meščanov in izpustite Vitovca f } lg89 y Kranju. p0 po- . 0 in Ostrovrharja! Napadniki groze, da razdenejo vse mesto, kUcu je bn mizar. Kako se je UrTlor ,n samomor' ntiA^A n o >7 p i nnvpl i n 1V rt V " Nenriietna ie bila pros- j^^Hiia npsrpča ni znano. — ako ne dobodo nazaj poveljnikov." Neprijetna je bila proš-j ^ogodilanesreča ni znano. — M ^^"^^AllPii nja kneginji, in takoj je živo jel nasprotovati Lenart, ces, ; lz Zagreba. Pred kratkem je ££ Kafdeno na? kako se more svetovati vladarici kaj tako sramotnega; u-porniki se ne poslušajo, dokler ne odlože orožja; in kneginja mora braniti svojo pravico, ako hoče še katerikrat komu zapovedovati. "Da, milostiva," je ugovarjal oni, "še eno uro se branimi, in nikomur več ne boste imeli zapovedovati." "To so ponosne besede, gospod sodnik!" je dejala ona srdito. "Jaz ne govorim zase," je dejal sodnik. "Pogum mi daje dolžnost, ki mi veleva skrbeti za meščanstvo." "A poguma je treba proti sovražniku, gospod sodnik, ne proti vladarici!" je kričal tajnik, rdeč od jeze in se obrnil zopet do kneginje in prosil za žive in mrtve, naj mu da pisan ukaz. A v tem trenotku so se odprla vrata, in prikri-čal je drugi sel, da dero v mesto razkačeni vojaki. "Milost, kneginja!" je prosil sodnik. "Izpustite jih!" je ukazala ona nakratko tajniku, in ne ; i,is; truplo je bilo najdeno na n e- v neki zagrebški javni nisi * t> ♦ J , . , , „ nem domu v Barringtonu i* zadela kap nekega znanega . 15 ,u >e 7v, i. bila umorjena po Charles A zagrebškega trgovca, družin- , . J. . , ^ v f • i Hambelu, ker mu m vračala skega očeta in po letih star- . ' . . , d i- __+ ' 0 ■ ljubezni, nakar si je tudi sam ca Nesli so mrtvega iz nise. .J . l. .. . . , tkUl cd. ixcoix ^__6 končal življenje na vlaku v katerem se je vozil. Samomor na Opekarski ce3ti -o- v Ljubljani. — N?še Čjtatelie opozaria- ^ u , r ,, i mo na zanimiv podlistek "0- Ravno ob zaključku obduk- ki se zaeenjaU? eye Pipana je piise, v mrt- njo številko, vašnico stražnik in je pozval ^ policijskega zdravnika dr. — -—- Avramoviča, da naj gre ta-( koj na Opekarsko cesto, kjer, je izvršil nekdo samomor. — O tem slučaju samomora smo izvedeli sledeče: Na Opekar- SLOV. RESTAVRACIJA. JOHN STAYER Domača kuhinja in mehke da bi pogledahi sodnika""se je obrnila in odšla iz sobe raz-, ski cesti štev 10 je stanoval v .. . . . i v svoji enonadstropni hisi biv- za obisk se priporoča " soVnik Je hkel k jefi in klical oddaleč stražnikom, naj ši uradnik Pollakove tovarne — vodil je tovarniško delav-! sko bolniško blagajno — na-1 zadnje brezposelni trgovski; potnik Ivan Mavser. 21. okto- oproste ujetnike v imenu milostive kneginje. Radi so poslušali stražniki, ki so se bali Vitovčeve vojske. Ujetnike pa je spremil sodnik sam iz ječe in jih prosil, da naj hite in pomire ljute vojake. , popoldne okrog 5. ure je Mesto je gorelo, in kričanje in jok in stok se je razle- bn mQŽ na dvorišču in Je na_ gal po ulicah, ko se je prikazal Ostrovrhar. Zagrmel je videz snažil lovsko puško. nad bojaželjnimi četami in jih ustavil; od druge strani pa Naenkrat je nameril mož pu- t »T-j_______ i__n »/-.1/n Ha nedm «P vi i * __i_ ■ 1 _ Z ~ Slovencem in Hrvatom 1900 W. 22nd St. • CHICAGO, ILL. JOLIETČANI POZOR! Naznanjam rojakom in fa naa DOjazeijmmi cetaim m Ji.. ------------------ ^ rsiaenKrai je nameni •n«^ f Tnypfn rfa i so obstale pred Vitovcem, ko je mignil z roko. Do neba se ško proti sebi in je sprožil. J^H k oz alozo k ^ i z je raztegnil radostni krik vojakov ko so zagledal, pove j-j p d l j ^ in obležal mrte^J ™ nika s tovarišema. Z glasnim vriskanjem so jih odpeljali ie bil okoli 50 let star m v taborišče. jkc M ymz« ». BOŽIČ JE BLIZU! v Božični čas je čas spominov in darov. Na tisoče naših rojakov se bo tudi spomnilo svojcev v starem kraju ob tem času s primerno denarno pošiljatvijo. ^ Pri pošiljanju denarnih darov pa je ob tem ča- jg su potrebno, da pridejo isti pravočasno v roke pre-p jemnikov. Ž Naša banka je itak znana po svoji točnosti v pošiljanju denarja; za ta čas pa je storila še posebne ukrepe, da bodo njene pošiljatve tem hitrejše in zanesljivejše dospele na svoje mesto. Ker ima naša banka svoje direktne zveze s pošto in z zanesljivimi bankami v starem kraju, je v stanu dati pošiljateljem denarja najboljšo postrežbo. • Hitrost, zanesljivost in cena vam velevajo, da se poslužite naše banke pri svojih denarnih pošiljatvah, katere naslovite na slovensko banko _ „ .__t Mašne knjige v slovenskem m I zapušča zeno in petofo otrok, j lešken; jeziku in vsako. — MMw^^m^^i vzrok samomora so brezposel- > ^ , , « w ; vrstne nabožnem povestne trdo in mehko vezane^ 7i^sTiVF j zelo po nizki ceni. Dobite me MOliiiJj ; na mojem domu: MARKO BLUTH, 512 — No. Broadway St. j JOLIET, ILL. 4 v*5 i i l i i i SEVEDA FOREST CITČANI Zakrajsek & Češarek 70 — 9th Ave., New York, N. Y. Med 15. in 16. cesto. Dostavek: Tudi v slučaju, da ste namenjeni potovati v stari kraj za Božič, je v Vašem interesu, da se obrnete na nas! ZDRAVA ČISTA USTA — POTREBNA ZA ZDRAVJE NEWYORSKI ZOBOZDRAVNIK Premakljivo in nepremakljivo umetno zobovje. Zlate—gumijaste in aluminijaste plošče umetno narejene |— nizke cene. Zobe preisčem brezplačno. Zobe izrujem brez uolečin. Vedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu Phone: CANAL 1651 1958 W. 22nd St., Vogal Robey ceste. Chicago, lE BENJ. EICHHOLZER Vsem onim, ki so povpraševali po knjigi DOMAČI ZDRAVNIK KNAJP1 m sporočamo, da je ta knjiga zopet izšla in smo ravno-kar dobili večjo zalogo iz starega kraja ter je vsem flj na razpolago. CENA NOVI KNJIGI JE $1.50. Pošljite naročilo takoj na: KNJIGARNO EDINOST, 1849 West 22nd Street, Chicago,. 111. /m band era. reeraliie in zlate m* ke za slovenska društv» Izdeluje najbolj« in naiceneie EMIL B A C H M A N a 107 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL SLOVEČI UMETNIŠKI F0TGGRAF1ST f^eeK Stret- IZDKLUJS NAJBOLJŠE KBI SVO; POKLIC VRŠI ŽE > ja-LETNO IZKUŠNJO I j. kosmaoT 1804 W. 22nd St Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNISEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zu naj in znotraj, pokladan stenski papir. Phone: Canal 0490. LOUIS STRITAR 2018 WEST 21m PLAČI CHICAGO, ILL. Prevaža pohištva — premo; — les — in vse kar spada * prevažalno obrt. Pokli&*< ga po telefonu! Phone Roosevelt* 8221 Ali si že pridobil kakega novega naročnika tekom te kampanje ? Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostavljam na dom. Cene zmerne. (T.> JAZ MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. sem rabila Wahci-čevo Alpentinkttu-o-za lase, ker so strašno odpadal* tako, da bi bila »» zgubila, ako ne b> rabila Wahocerr Alpentinkture, o<* katere so mi lasje takoj prenehali od-fl padati in dalje krasno in gosti rasti* tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase. zakar se g. Wah-čiču lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družin* pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na gl*"" vi. zoper sive lase, revmatizem, ko-stibol in trganje, kurja očesa, brado-vice itd. Pišite takoj po cenik, pošljem zastonj. JAKOB WAHGIC 1434 — E. 92nd St. blizu SUPERIOR AVENUE CLEVELAND, OHIO. JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIH IN EMBALMER V CHICAGI. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za P®" grebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, Chicago. Phones: CANAL 5903 in 5666.