K«daj s« naj sadje obiraali trga? A7 Kosi. Središče. Cudno vpraSanje, kaj ne? Ko vendar vsakda ve, da takrat, kadar je popolnoma razvito, ali Rakor pEftvimOj kadar ie zr»lo, X kedaj je zrefo? Na to t* pp«sŁii}e nam i.;:k"Ovori ljudska prislovica, ki pravi, ka :Hzrolo ja^oli.o^.-imo^odpadte." ' A 5e bi se ravnali po toj pnsioviti u. čakali, da bi vsak sad sam odpadel, iih vem, ka o dolgo bi trajalo, da bi bilo vso ¦adje • o?- .-avljeni So sre;Ii ziiue bi ne bili gotovi s i/Obiru': ¦ . in s .jravljanjem sadja. Kedaj <o ¦ rej sadje zrelo? Ce tudi je zrelost pri razlifinih vrstah sadja razlifcna in se ravna po zemlji* po rani ali bolj pozni letini in po podnebju, Tendar je to zrelost pri vsakem sadju labko §poznati. Pri jabolkah in hruškali (in ta sad imam tu y prvi vrsti v mislih) je nierodajna semenjača in barva pešk. (Semenjača je, kakor znano, oni prostor v peškastem sadju, ki brani v sebi seme ali peške.) Dokler peške niso povsem razvite, se drže tesno semenjaCe. V tej nezreli ali nerazviti dobi so peške po barvi blede. Ko pozneje sad vedno bolj in bolj dozoreva in naposled dozori, postanejo celice, katere branijo v šebi seme, votle in barva pešk se zajedno izpremeni: pri jabolkah porjavi, pri hruškah pa po6rni — to je torej gotovo znamenje, da je sad' zrel. Sieer pa razločujemo dvojno zrelost sadja, in »icer drevesno in ležavno. Pri poletnem sadju, to je pri takem, ki je že koncem septembra ali še prej u- iifeid, š& ujema dreveSnazrelost z ležavno, t. j. sad je zvtčine takoj ali vsaj v prav kratkem fiasu na to sžitea, ko s»o ga vzeli z drevesa: Ni torej potrebno, Sa bi še moral prej ležati,! da se še dalje razvije in Šm *tobl sad vse znake svoje ¦¦plem«nitoisti-,:- kakor je fc> pri drugem sadju, jesienskefli in ziffiskeik, vednol jpotrebno. " " ' : : 'isimoU .nmr^ ;L: i ^.•¦'^"¦Drevesna zrelost se pozna na peškastem sftdju; *w(i' po zunanjšfiini: lupina, je postala bolj svetla , Kr3eftkasta ali rumenkasta, meso je dobilo slajšiokus tn pecelj se odtrga lahko od veje, ako sad nekoliko sasuSeŠ. Pomni dobro: ako se pri veSini sad|a na kajtem drevesu pretrga pecelj v sredifli, ko jgarotr©- -SjijKB, pusti, da Se bolj dozori. :< • --mj -'^ -- ¦¦¦'< :p^")!i: Kaj je ležavna zrelost? Znano jfr; da jesensko ri» žemsko sadje ni takoj užitno, ko ga vzamemo z itrevesa, to mora, kakor sem omenil to ž© zgoraj, še nekoliko Sasa ležati, da postane ne; samo užitno, a $% tudi bolj nežnega, finega okuga. Jesensko sadje ^-^- to ]• ono, ki je užitno od meseca oktobra do sre- do meseca novembra — raM 2—3 tedne do popolne ali ležavne zrelosti; zimsko sadje — to je ono, ki ga ^iŽivamo od srede novembra do majnika ali še dalje — rabi 6 tednov do pol leta, predno se povsem raz- ^ije. ^.¦^¦j-] ¦..k\-A:.v.) ,)-ii:ii!:()(jy.o'j KOiuib 6[ BCiii^a: • : Cim pozneje nastopi ležavna zrelost kakega sadja, tem dalje mora ostati na drevesu, zakaj temu primerno doseže tak sad tudipozneje svojo drevesno :;zrelost. J Pri zimskem sadju, ; ki gra naJsllmb^Oi^biiti za napravo sadjevca (jabolčnice ali hruškovice), pa ne fikoduje toliko, ako ga otresemo pred drevesno zrelo- stjo, paS pa se mašguje to pri sadju, ki ga mislimo phraniti za trgovino ali za lastno zimafco -uporabo.; To je pri takozvanem namiznem sadju. ^ .(^'rnv-i \ ;J Nekatere vrste jabolk — zlasti rajnete ali kbs- %a5i, po domače ledlernice — je treba zelo pozno v- t zeti z drevesa, sicer se pri ležaiiju njih koža zgu- banfii, sad ovene in ima le na pol razvit okus. ; Naj bode dovolj za danes! Ako najde kak sad- jar v pri6ujo5ih mojih vrsticah kak migljaj za letoš- nje spravljanje saSja, dosegel sem s tem spisom po- polnoma svoj -namen. Sicer pa moram žalibog ome- Trttr, da so scdanje vojne razmere in ¦/ h.vjmi ;  na rsestranska tesuost živil vzruk, aa s.i nekateri  sloji pozabili docela na sedmo božjo zapoved; kra dejo vso, do česar pridejo, in njibovi dolgi prsti tu di sadju ne prizanašajo. Kdor torpj letos z vso po zornostj« ne čuva svojega sadja, pa čaka na popol i]o drevesno zrelost, ta bode imel koneftno pafi malo  spravljati.