IM
•i
V
M kor loti dUUv-
• pnviisil 4« kor pr«4M«ir»|t.
TIH« popor I« dovotod M th« InurMit of the working «Um. Work« •ro oro on H t Ud «o oil who! 11* or produoo.
ŠTEV. (NO.) 813.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE
Znamenja
CHICAGO» ILL., DNE 10. JULUA, (JULY) 1917.
PAZITE'
noitovllko voklopaf«-ki oo no Kol o polog »»" togo noolova. prilepilo« nego opodoj ali '	%
no ovitku, Ako (5If) to étovêlko . . todol vam o prihodnja élovilko noêogo Ilota p#* to¿o naroèntno. Prooí-mo, ponovilo lo tokef.
LETO (VOL.) XII.
Nemčije.
Polagoma prihajajo iz Nemčije dubre vesti. Niso pač tako dobre, da bi jih mogel biti kajzer vesel in Se nekateri drugi ljudje jih ne bodo ni* kaj radostno pozdravljali, toda komur je na tem lefoče, da dobi avet kaj več svobode, je z nekaterimi dogodki na Nemškem laiiko prav zadovoljen.
Heveda še nismo tako daleč, da bi bila Vilje-mmva krona in prestol prodajana na dra&bi. Revolucionarni koraki se delajo na Nemškem zelrf» počasi, saj so še celo pred političnimi reformami le poMi upre žen i.
Toda svet se jc navadil smatrati Nemčijo, odkar je izbruhnila vojna, za deželo najpopolnejše sloge in monarhične vdanosti. Do zadnjega časa je dovoljeval rajhstag vladi vse, kr je le hotela io razun peočiee manjšinskih socialistov se ni pokazala nobena opozicija. Liebknccht je veljal v tujini skoraj za edinega resničnega nasprotnika kajaerjeve vlade.
Časopisi, ki delajo javno mnenje, so popolnoma prearli dejstvo, da je izven nemških meja v sedanjem času zelo težko poznati pravo mišljenje nemškega ljudstva in njegovih različnih delov. Po izjavah in glasovanjih rajhsta»;a se ne more meni nič tebi nič soditi mišljenje ljudstva; to se labko 9 svojim parlamentarnim zatapstvom strinja. Prilike, da bi pokazalo *voje prave nazore, ima pa zelo malo, in če včasi vendar katero najde., pa jo hoče porabiti, je vlada navadno močnejša in lahko potlači, kar ji ni všeč.
■ Le da se to lahko godi nekaj časa, ne pa večno. Ce ima nezadovoljnost z razmeram kaj notranje moči, tedaj se bo prejalislej toliko ojačila, da se laiiko pokaže. In če tudi vlada maši vse ¿pranje se naposled vendar najde katera, da smukne skoznjo kos resnice v svet.
* Na ta način prihajamo polagoma do spoznanja, da le ni vse tako, kakor bi si želel kajzer. Prvo zelo neprijetno presenečenje za vlado je bilo, ka je poleg manjšine tudi večina socialistov v rajhatagu glasovala proti zadnjemu vojnemu kreditu. Tudi ko se je Scheideuiann vrnil iz Stock-hoimo, ni napravil kanaelarju nié vesolja a svojo izjavo; dejal je namreč, da je v Stockholmu smo-zaal, dîa je vsako upanje na mir v doglednem času neutemeljeno, če se Nemčija ne demokratizi-ra.
Ali to še niso najk rit ične jši pojavi. Na Pruskem je skupina ta k oz va ni h intelektualcev podpi-
sala peticijo, ki zahteva razne demokratične ara-forme in ieli, da se i*vroe takoj, ne pa šele j po vojni . Med podpisi na tej peticiji so imena tfar-nack, Dekbruck, Meinecke, Krnil Kiseher, Troehfrh itd. Nekateri med njimi so konservativci, nekSe-ri pa ao bili mani kot pravi reakcionarji.
T zahtevo, da se izvrše gotove reforme, rird temi splošna volilna pravica za pruski »ležalni zbor, kancelarjeva odgovornost i. t. d., so naCo-pili nemški socialisti kmalu po ruski revoliHftji. Nikolajeva usoda je tudi Viljema nekoliko u»i*a-šila iu kakor je znano, je po ovinkih sam aarel obljubo vat i Nemcem nekatere reforme; pisal je HeHiiuann Hollnegu pismo, v katerem je triil, da je imel že od začetka vojne namen podeliti narodu več političnih pravic. Ampak med volno ni čas za to; treba je počakati, da se sklene ujir, potem se izpremeni Nemčija v nebesa.
(Socialistično časopisje je vzelo namen, dajse uvedejo reforme, na znanje, ali trdilo je, da lih m treba odlašati in da se ne smejo odlašati.} V raj list a gu je bil izvoljen odsek, da izdela načete *a take reforme; Sciieidemann je bil njegov načelnik. Toda ko se je parlament odgodil, se je u-stavilo tudi odsekovo delovanje in meščansko časopisje je obmolknilo o reformah. Namesto tega so se množili znani vsakovrstni poizkusi, da bi se Kusija vjela v past separatnega miru.
Popolnoma jasno je, da hlaiuaža teh apletkr.-rij največ vpliva na izpremembo razpoloženja v deželi. Ce bi se bilo Nemčiji posrečilo pripra<ti Rusijo do separatnega miru, ne bi prihajalo 4a-nes nebenemu Harnacku ali T»oeltschu na ml podpisavati peticijo za reforme. Saj tudi to danfs zahtevajo, še ni revolucionarno. Ce se zadnjaški intelektualci poganjajo za nekaH reforme, bi pravzaprav le kajzerju radi pomaj da ostanu v sedlu. To/ii nemškemu narodu ne re ostati popolnoma tajno, da smatra danes si raj ves svet Nemčijo za najmočnejšo trdnji avlokracije in zato je treil>a ljudstvu pokai da ni res tako. Nekoliko političnih drohtin bi uwen.ru intelektualne gospode zadostovalo za dokaz.
Kratko pred sestankom rajhstaga so imeli voditelji .parlamentarno konferenco, na kateri se je zopet govorilo o reformah, vmes so se pa vmešale še druge radikalne besede. Tako so na primer socialisti zahtevali, da naj kancelar naznani voj-
ne cilje Nemčije in se iareče za mir brez aneksi j iu odškodnin. Bethmann Hollwega so tudi drugi govorniki močno napadali; konservativci, klerikalci iu socialisti so zahtevali, naj se umakne. Seveda niso Niieli vsi enake razloge. Konservativci in klerikalci bi radi spravili svojega moža na njegovo mesto, kar ne bi bilo za hiter konec vojne nikakor dobro znamenje. Ti gos|>odje bi vsi radi imeli večjo Nemčijo in bogato vojno odškodnino.
Toda te notranje krize so vendar znamenje rastoče nezadovoljnosti, ki olajšava tudi bolj revolucionarnim elementom nastop. Da pa so na Nemškem tudi radikalnejši elemeirti, se je pokazalo v saksonskem deželnem »boru.
Saksonska je po Evropi znana kot 44rdeče kraljestvo". Svojčas so socialisti osvojili skoraj vse mandate tega parlamenta. Kralj je po tem pav odpravil splošno in enako tfolilno pravico, toda socijalistično mišljenje med ljudstvom je vendar na Saksonskem tako močno, kakor v nobeni dru»gi nemški deželi in tudi sedaj imajo socialisti lepo število mandatov v rokaOu
V sedanjem zasedanju so socialisti vložili predlog, ki poziva saksonsko vlado, da naj nastopi za liberalne reforme v vsej Nemčiji. Minister-' ski predsednik grof Vitzthun je odgovoril, da ne bo vlada tega storila, ker nftakor ne mara, da bi rajhstag posegal v volilno pravico in druge institucije posameznih dežel. Govoril je zelo patrioti-eno in zabelil syoj govor s sladkimi frazami o vdanosti do kralja.
Orof Vititinm je slabo računal. Saksonska zbornica ima socialista za podpredsednika. Ta je vstal, in ko je odgovarjal m in istrskem it predsedniku, je rabil besede, ki bi jih bile ob vsakem drugem času »matrali za nezaslišne. Vitzthun je bil govoril o vojakih, ki se slavno bojujejo za kralja. Socialist mu je odgovoril, da se zelo moti, če misli kaj takega; saksonski vojaki se ne bojujejo za nobenega kralja, anrpak edino za deželo, v kateri hočejo doseči boljše razmere,, neog so sedanje. Ostro je svaril vlado, naj ne vztraja na svojem reakcionarnem stališču, kajti je dejal — reforme pridejo ! Ce jih ne vpelje Krona, Jih «bo vpeljalo ljudstvo.	.	♦
Ce bi bH socialist govoril v takem tonu, še ne bi bilo prehudo. Toda niti nacionalno liberalni govorniki se niso izrazili tako, da bi mogla biti vlada zadovoljna z njimi. Eden med njimi jc de-
jal, da vlada ne pozna razpoloženja med ljudstvom, ki je v resnici tako, kakor je bilo v dežel* nem zboru naslikano. Kot kraljev prmtaš bi le želel, da dosežejo v zbornici izrečena svarila tudi kraljevo uho.
Drug nacionalno liberalen govornik je dejal,
da je večina saksonskega prebivalstva polna nezaupanja do vlade iu če ta ne bo znala vpoštevati nujne potrebe časa, se boji za posledice.
Po končani debati je deželni Zbor sprejel socialistični predlog, proti kateremu so glasovali le konservativci.
« Saksonsko ni obdano s plotom, ki sega do neba. Ce govore na tak način meščanski poslanci, tedaj mora biti res precej ognja v deželi; a če ga je toliko na Saksonskem, ga tndi po drugih nemških državah ne more manjkati.
Socialistični podpredsednik prayi, da pridejo reforme na vsak naičin, če ne od krone, pa od ljudstva. Take besede ne pomenijo nič v«t' in nič manj, kakor revolucijo. Kadar si ljudstvo samo jemlje pravice proti volji krone, je to punt. In če ae more v parlamentu govoriti tako, ne da bi ro-jalisti poskušali linčati govornika, tedaj uiora i-meti beseda o revoluciji nekaj podlage.
To potrjujejo tudi govori nacionalnih liberalcev. Kaj druzega pomeni, če pravi meščanski govornik, da se boji za posledice, ako ne ust reže vlada želji po reformah T
Socialistični predlog je bil sprejet. Kak&ne posledice bo to imelo, se bo šele pokazalo. Verjetno je, da se bo vlada upirala, kar bi bilo prav dobro. Ako pridejo reforme od krone, najbrže ne bodo veliko vredne. Ako poseže ljudstvo samo po njihwbodo gotovo revolucionarne .Tedaj bi tudi saksonski gospod kralj lahko povezal culo.
Ozračje v Nemčiji postaja električno in to je dobro. Revolucija v Nemčiji bi pomagala, da bi se kmalu sklenil mir. A revolucija bi bila tisočkrat boljša od navadnega konca Vojne. Pozabiti se namreč ne sme, da nima Nemčija le svojega kajzerja, ampak da je tam še nekoliko kraljičev, velikih vojvod, vladajočih grafov, taka Nemčija lahko ves svet zalagala z dinastijami. Vse te nepotrebne svojati pa ne more nobena reč tako zanesljivo in tako temeljito opraviti, kakor revolucija. Torej je vse, kar more pospešiti revolucijo na Nemškem dobro in koristno — za nemški narod in za ves svet.
Avstrijska amnestija
Avstrijski cesar Kari je podelil amnestijo političnim zločincem v Avstriji, s čimer sta pomilo-ičena tudi češka državna poslanca dr. KramaF in Klofač. Obema sta tndi vrnjena sedeža v državnem zboru.
Brzojav ne pove, koliko oneb je vsega skupaj pomiloščenih. Ce so amnestirani vsi "veretatajal-ei," "žalilci veličanstva" in podobni "zločinci," tedaj jih more biti lepo število. Kajt: politična "hudodelstva" so bila v Avstriji že pred vojno nekaj zelo navadnega; od izbruha vojne so se pa množila kakor gobe po jesenskem dežju.
Lojalno avstrijsko časopisje bo Karlu zopet slavo pelo. ¿ar na daljavo bi lahko ugenili vse tiste lepe fraze, ki bodo napisane cesarju v čast. Priznati pa moramo, da nas ni velikodušnost habsburškega veličanstva prav nič gatiila, četudi nas seveda veseli, da je mogel kup poštenih ljudi zapustiti cesarske ječe.
Kdor misli, da bn mogel s to amnestijo dokazati Karlovo dobro srce, se zelo moti Politični značaj te milosti je preveč očiten in preveč — sumljiv. Samo od sebe vstaja vprašanje, zakaj ni "demokratični cesar" že davno pokazal svoje dobrosrčnosti! Zakaj ni izdal splošne amnestije takrat ko je sedel na tron, kakor je v monariučnih državah precej v navadit
Odgovor je ta: Sedanja amnestija je poizkus
velike politične kupčije in posledica dosedanjega neuspeha avstrijske notranje politike. S to amnestijo bi Kari rad pridobil opozieionalne politične stranke, zlasti češke, da bi ga podpirale.
Ce se danes, po tolikih mesecih Karlovega vladanja, po tolikih notranjih krizah in vladnih izprememhah vprašamo, kaj bi Kari pravzaprav rad, nam ostaje le en pozitiven odgovor: Rad hi bil cesar. In precej za vsako ceno bi bil to rad
Ali ima kakšen določen političen program? _To se mora po vseh dosedanjih izkušnjah zanikati. Kajti videli smo, da je poizkušal že na vso mogoče načine; nekatere sisteme je poizkušal pred sestankom parlamenta, druge po otvoritvi državnega zbora. Videli smo, da je bil en strtem popolnoma nasproten drugemu, tretji pa zopet v kričečem nasprotju z obema prvima.
Doživeli smo špekulacijo z dvojno Jugosla-^ vijo: Iz obrezane Črne Oore in obsekane Srbije so hoteli z dodatkom kosa Albanije ustanoviti izven Avstrije jugoslovansko kraljestvo pod vlado črnogorskega princa Mirka in pod avstrijskim protektoratom; iz Hrvaške, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine so hoteli skovatt "avtonomno "Jugoslavijo v okvirju nabsburSke monarhije. Dasi je bilo v vseh teh nakanah očitno hudičevo kopito, bi bil tak program vendar za Avstrijo silno radikalen.
Toda ko se je Avstrija pobotala z Ogrsko, je ta načrt takoj padel v vodo in vlada je nastopila v diametralno nasprotno smeri. Hoteli so centralizacijo še bol jučvrstiti kakor prej in Kari. je izdal zloglasni ukaz o nemškem državnem jeziku.
S tem planom je dvignila vlada vse stranke razun nemško nacionalnih zoper sebe. in (Mam Martinic je moral začeti z drugimi poizkusi. Med temi je bilo tudi načrt, da se Češko razseka v o-krožja: V češka, nemška in mešana. S tem je pri Cehih dregnil v sršenovo gnezdo.
Ves nadaljni trud (Mam Mart i niča, da dobi v parlamentu večino, ki bi ga podpirala, Je bil, kakor znani, brezuspešen in nazadnje mu je Kari moral dati slovo. Carati pa tudi njegov naslednik Se.vdler ne zna. Z apeli na stranke se ne opravi nič več, kadar ni strahovanja nič opravilo. Iu zdi se, da v Avstriji polagoma spoznavajo res-nieo, da se ne more vladati zoper narode.
Metoda z bičem se ni obnesla. Sedaj poizkušajo metodo s sladkorjem. Z dobrosrčnostjo bi Kari sedaj rad pridobil narode. Kako se mu bo to posrečilo; je veliko vprašanje. Ce bi bil Knrl izkušen političar, tedaj ne bi gojil veliko upanja.
Cehi pač niso brli zadovoljni, da je bila cela vrsta njihovih ljudi obešena, drugi zaprti, nekateri spravljeni iz parlamenta. Ali Cehi zahteva-
jo nekoliko več kakor amnestijo Kramafa in Klo-fača. Oni zahtevajo svojo narodno neodvisnost. Prav tako jo zahtevajo Poljaki in Jugoslovani.
Ali ho imel Kari dovolj poguma, da ugodi tej zahtevi t Takrat, ko je sedel na prestol, je bil še čas. Takrat bi bil nedvomno dosegel uspeh, če bi bil izpremeuil Avstrijo v zvezno državo avtonomnih narodov. Vojaški položaj Nemčije in Avstrije je bil takrat še precej ugoden. Ruske revolucije takrat še rti bilo in zato se avstrijski narodi niso mogli veliko zanašati na pomoč od zunaj. Za ceno miru in neodvisnosti od Nemčije, bi se bili narodi zadovoljili z avtonomijo, če bi biil te dobili dovolj garancije zanjo.
Danes je položaj lapremenjen. Kdor ne plača o pravem času majhne cene, mora pozneje pre-plačati. .
Kako vpliva Karlov najnovejši poizkus, se je pokazalo v državnem zboru, ko je Seydler preči-tal amnestijo. Nemški naeionalci so hrupno protestirali. To se pravi: Oni zahtevajo strogo nemško nacionalno, germanizatorično politiko. Ako pridobi Kari ene stranke, odžene druge.
Avstrija je prijadrala do točke, ko je sporazum med strankami nemogoč. Čimbolj jo bodo centra listi hoteli po sili stiskali skupaj, tembolj bodo narodi silili narazen. Kari pa ni v državi
vse ga mogočen Bog. -*----^
Do zadnje kaplje krvi
Zadnja dva tedna je bilo zopet enkrat vse časopisje polno vesti o nemških mirovnih pogojih, ki jih je pričakovati od Bethmann Hollwega ob otvoritvi rajhstaga. Nepoboljšljivi optimisti In utopistl, katerih se nikoli ne zmanjka In ki tudi v Ameriki prav bujno uspevajo, so kljub vsem razočaranjem preteklih treh let, na katera tako hitro pozabijo kakor na lansko vreme, pričako-vali, da nastopi kajzerjev kancelar topot čisto gotovo kot golobček z vejico miiu v kljunčku.
l-panje optimistov je imelo to poi pač nekoliko več opore kakor lansko zimo; toda če bi v spoznavanja zgodovine nekoliko bolj pazili n-i stvarna dejstva, kakor na želje svojega srca, ne bi bili smatrali te opore za tako močno, da bi govorili o miru, kakor da ga imajo že v roki.
Kar bi po logičnem mišljenju moralo napraviti nemško vlado bolj naklonjeni za pravičen mir, j« pač veliko. Predvsem ni Nemčija danes več v položaju zmagovalke kakor lani, ko je Bethmann Holloreg nastopil s svojo znano hinavsko mi-«avao ponudbo, o kateri ie bilo vsakemu misleče
mu hitro jasno, da hoče utrditi nemško gospodovo nad Kvropo. Res je, da stoje nemške čete še vedno na tujih tleh; res je, da napadajo nemškp submsrinke še vedno po severnem in južnem At-lantrčnein morju. Toda enako je res, da stoje nemške armade danes malone na vseh točtffch v de-fenzivi in da so se od zime sem zlasti na zapadni fronti že prav znatno umaknile. Ves vojaški Položaj se je tako izpremenil, da je veliko upanje sr absolutno nemško zmago popolnoma izginilo, nasprotno pa postaja od dne do dne verjetneje, da bo eNraČija a svojimi zaveznicami tembolj gotovo poražena, čim dalje bo trajala vojna.
Vmes je prišla ruska revolucija, ki ima tudi za Nemce ogromen gtrpen, Ce bi se bilo Ncmčiii posrečilo doseči z Rusijo separsten mir, tedaj bi bil položaj za Bethmann llollwega ravno tako kakor aa iHndenburga zalo ugoden. Kajzerju bi <e povrnilo upanje v zmago, kajti če bi Rusija Izstopila, bi bila z njo tudi Rumunija izločena ta boja, Netačija bi lahko vrgla vse svoje čete z vzhodno
fronte na zapadno, gledala da porazi tam Franci
coze in Angleže, preden more Amerika nastopiti z večjo silo, pa bi lahko diktirala mir po svoji volji, potem pa obračunala z,rusko republiko. -
Te ^račune je prekrižala Rusija, kaŽoCa s svojo obnovljeno ofenzivo, da je revolucija v resnici tudi vojaško ni oslabila.
V teh razmetali je vstop Amerike v vojno za Nemčijo veliko usodnejši, nego priznava v javnosti. In če bi kajzerjeva vlada ravnala le po ravnih logičnih sklepih, bi moralo to zeto povečati njeno naklonjenost za mir.
Toda vedno je napaka, če sodi človek, da bodo drugi ravnali po enakih zaključkih, do kakršnih prihaja sam. Nemško vlado vodijo drugi nagibi, drugi nameni, karo nas, in kdor hoče ugibati, v kakšni smeri bo ona nastopala, mora gledati, da se vživi v njeno politiko iu jo spozna.
Zlato upanje, da prinese Bethmann Hollweg v sedanjem zasedanju rajhstaga svetu mir, je imelo slabo podlago zaradi tega, ker se mirovni pogoji zaveznikov sploh, mirovni pogoji Rusije posebej in mirovni pogoji treznejših strank v Nem-
čiji sami ne vjemajo s tem, kar išče Nemčija.
Zadnje vesti iz K v rope, poročajo, da je Bethmann Hollweg na tajni seji pred javno sejo rajhstaga izjavil, da se mora Nemčija bojevati do zadnjega in da je mir na podlagi, ki ju zagovarjajo socialisti, nemogoč, češ da se socializem na Ruskem ni obnescl.
V teh besedah seveda ni logike. Kaj ima spci-alizem v notranji politiki Rusije opraviti z vprašanjem, če je mednarodni mir na podlagi, ki jo zagovarjajo socialisti, mogoč ali nemogoč!
Toda čemu bi iskali logike v besedah, ki nimajo druzega namena, kakor da zakrijejo kance-larjeve in kajzerjeve mislit Mir na mdlagl socialističnih predlogov je za nemško vlado nesprejemljiv, ker ne izpolnjuje njenih ciljev. Bethmann Hollwegn ne hi nič bilo treba pripovedovati, zakaj ne mara takega miru. Da ga ne mara, to jt- dovolj. S tem je že povedano, da se Nemčija noče odreči aneksijam in da zahteva vojne odškodnine.
Seveda, če se .postavlja Nemčija na to stali-(Konec na 4. strani.)
Alkohol In
Kakor mogočna trdnjava stoji rodbinsko živ-„0 v valovih in burji javit*«« življenja, edina fdlaga vse družbe. Urozaiias obide, ako vidimo, a podkupujejo pritoki tudi te granitne temelje h tem ogrožujejo celo družbo. Rušeči kremplji dkoholu so ae zajedli že pregloboko v posvečeno rodbinsko teh), da bi moglo oHtati to neopažsno. Pognani mnogokatero, po obenem mnenju dobru greje no rodbino, kjer dosega letna uporaba alkohola ogromno množino, in od nikogar opazovano, od nikogar sluteno ' zastrupljanje ae pojavlja v znamenjih, ki ne jim išče vzroka drugod. Vaak važnejši dan se proslavi z alkoholom. Vai prazniki, kar jih je v koledarju, godovi, rojstni, krstni in smrtni dnovi ter obiski ao povod za uporabo žganih pijač v tolikih množinah, da vzbuja grozo. Vsak dan se iyjo žganiee 4'samo tako" iz navade. Čaj se pije z rumom, ki vsebuje več alkohola nego najmočnejše žganje ftuamica dela pum*, zvečer pije še kuminovee, da bi-dete, ki je nosi na prsih, sladko fcpalo, hčerka sreblje vhio—radi lepot«; oče konjak radi teka in prebave; sin vse, kar se spodobi. Še neodvajenemu detetu se podaja za o k repe i lo dobro vino vabljive vinjete. O ogromnih množinah piva, popitega doma iu v gostilni, niti ne govorim.
Naglo kakor strela trešči v rodbino katastrofa
Očeta reditelja prineso iz pisarne, ia trgovine, iz delavnice v krčih, v nezavesti. Zadel ga je mrtvoud, a rodbina je naenkrat v najialost • nej&eui položaju.
Krivda se vali na vse mogoče; na skrbi — ki so prisojene vsakemu človeku; na delo — itd. Kdor bi pri pogrebu omenil, da je ta mož použil ogromne količine žganic, da je bil alkoholik, da je bila katastrofa preja lisic j neizogibna, ta bi razžalil in razjaril vso rodbiuo in vse sorodstvo.
in vendar je tako.
Lahko bi našteli neskončno takih in podobnih primerov in resničnih zgodb iz življenja alkoholikov na kmetih, med ubogim trpinom delavcem, delavcem z rokami in umom. Seveda ravno tako, kakor med nami, tako tudi med našimi nasprotniki, izkoriščevalci.
Toda v prvi vrsti smo poklicani sami, vsi in vsak sam, da se bojujemo proti temu strašnemu, uničevalcu naših moči in sil — eneržije.
Človekoljubni Oladstone je dejal: "Alkohol «decimira bolj ko glad in pomori več kot vojska: on tudi onečasea." Nravna vrednost človeka izgine, njegova Čast, njegoVo Človeško dostojanstvo. To izgine z alkoholom za vselej. Fozabivši na svoje dolžnosti in prepustivši se svoji strasti pade pijanec na stopnjo nerazsodnega bitja in tira v pogubo ne samo aebe, temveč tudi svojo rodbino, ki jo upropašča v gmotnem in uničuje dostikrat tudi v nravnem oziru. 6 tem prihajam do novega, važnega momenta, do vpliva alkohola na potomstvo. Ni dovolj, da žrtvuje pijanec svoji strasti svojo bitnost in svojo gmotno eksistenco. Krivda te nenaravne žrtve je prevelika, da bi se
Hrepenenje po bogastvu je živelo v človeku,' odkar je zavladala blagovna produkcija, v karte-ri se dobi vse za denar. Toda kako! V siarih pobožnih bajkah se pripoveduje velikim In maliui otrokom, da sta marljivost in varčnosr vir bogastva. Priden delavec, ki preprosto xivf in neumorno gara, postane bogat mož — Rockefeller in Morgan sta blesteča zgleda — medtem, ko mora bogati dedič prijeti za beraško palico v kazen, ker je zapravil bogato premoženje.
Rot moralni nauk ta bajka ni bila slaba. Kaj naj delavca bolj vzbuja k marljivoatl kakor gotovost sijajne bpdoenoMti.« Kaj naj bi jih bolj ščitilo preti zavestjo in nezadovoljnostjo kakor zavest, da bo bogatin, ki se zdaj voii v avtomobilu in je ostrige in bi mu ne bo potreba na koncu svv jega življenja prijetima beraško palico ?
Res je škoda, da se lepa podoba tako mah vjenia z resničnostjo, ki nam kaže, da <*tanejo najmarljivejši delavci revni in da doteka bogatinom parasitom denar v neusahljivih veletokih!
Zatorej proč a temi starimi pravljicami, katerim verjame danes samo še nekaj starih ženici Vsakdo ve, da je pod kapitalističnim gospodstvom izkoriščanje edina pot do bogastva. Ne lz lastnega, temveč iz tujega dela tečejo bogatinom bo-, gati dohodki. Delovna moč velike proletarske množice, ki ustvari mnoge več vrednosti, kakor
mogla poravnati z enim samim človcfckim življenjem in samo i gmotno izgubo. Pravzaprav uajtragičnejša j« okolnost, da trpi kazen potomstvo. /
Da pa bomo razumeli, kako posega alkohol v generacijo, naj nam bo dovoljeno se baviti — kolikor mogoče nakratko — z nauki o tajuostni sili, ki jo zo verno dedičnost.	,,
Darwin je lui, ki je povišal ta nauk v višjo vedo in v poznejših letih posebno Ribot, že po -zneje tud) -Weismanii, ki so razvili njene.odno.f šaje napram Moveikemu razvoju. Weismann je učil, da se pri plojenju novega bitja izlocy od očetovega in materinega stvora neka anov, ki se spoji v eno, postane del zarodka, v katerem pa se zopet raicepi na dvoje: polovica služi razvoju novorastočega organkuia, druga polovica pa ne ohrani kot zaloga za bodoče novo plojenje, pri katerem se odigra isti proces. Vsaka polovica, obsegajoča materine in očetove elemente, je nosi. teljica lastnosti obeh staršev. Pri nadaljni plo-ditvi sila izvirnih elementov polagoma bolj in bolj slabi, tako kakor se drevesna korenina, čim globlje ae zarije v zemljo, deli od mesta do mesta v dva dela, pri čimer gubi sama na sili, dokler se kot droben lasek ne skonča. Ta nauk gre za ciljem, pojasniti način prenašanja lastnosti od po-kolen ja do pokolenja in sočasno njih slabljenje, dokler se popolnoma ne izgube. •
Ako pa še oslabela korenina požene kar naenkrat na zemeljsko površje zeleno brstje, ki jo iznova okrepča, imamo tu sliko zanimivega po -java, takozvanegâ atavizma, ko stare rodbhitke posebnosti, ki so od roda do roda slabele, naen -krat zopet z novo močjo ožive. Pojavijo «e lastnosti, ki jih je intel ded ali praded, ki so pri sinu čisto izginile, ali pri vnuku ali pravnuku z novo silo ožive.
Ta razvojni zakon vendar ne pride v življenju do popolne veljave, kajti človek ui redno delujoč stroj in življenje ni igfokaz z vedno euakim dejanjem in istim koncem.
Pridruiijo se najrazličnejši vplivi, ki posežejo z mogočno silo v razvoj in izpremene pravilni tok, tako da vplivajo na novo rojeno bitje razven starih rodbinskih lastnosti, po očetu ali materi podedovanih, še nove posledice zunanjih
moči.
Dobri vplivi delujejo v ugodni smeri, medtem ko vedejo slabi do poslabšanja generacije. Mnogi izmed ravno navedenih vplivov se poja -vijo na novem bitju takoj pri rojstvu, medtem ko pridejo drugi šele v gotovi dobi, včasih šele po letih na dan.
Č lovek, ki ga je trda usoda obsodila na mučno telesno ali duševno delo in ki je v dobi energičnega, delovanja zaplodil sina, sme pričakovati, da je dal temu detetu za lastno darilo zaklad: pridne roke in energijo. Nasprotno pa bo kaza!o dete, zaplojeno od lene propalice, skoro gotovo slaba nagnenja. Od bolnega človeka rojeno dete pač čestokrat samo oboli.
Torej* alkoholizem je v resnici oden najmo-go enoj Ai h zunanjih vplivov, ki se |>oJavlja v svojih učiukih na potomstvu. Je ona grozovite pošast, ki iztegne ob zakonski postelji svojo omrt -velo roko na komaj spočeto bitje ter mu ne določi nikdar boljše,, ampak vedno slabšo usodo. Od oeeta-pijanoa se porodi vedno le bitj«. ki nosi na sebi v gotovi ameri znake degeneracije, najaibo že telesne aH duševne. Kant sem večkrat opa/.o-val take odnoiaje v rodbinah, kjer je oče zapadel pijančevanju šele v polnejši dobi svojega» živ. Ijenja. Otroci, rojeni v dobi, ko še očo ni p< val, so vedno boljši, nego ofroci od očeta pijanca. Nà to staro skušnjo je opozoril že dr. Day. Da, (¿uatrefages, odlični francoski antropolog, nam je dokmzal, da Ima velik vpliv na 'poslabšanje potomstva celo dejstvo, če je sicer reden in tresen mož zaplodil otroka v stanju slučajne pijanosti; tudi pri takih otrocih »e pojavlja zmanjšanje inteligence, otopelost, neploduost in mnogokrat tudi telesne hibe.
Toda a tem še ni polna mera propada alkoholikovega potomstva, da, pri starih, uavajenili pijancih ni mogoče niti imenovati vseh defektov iu izrodkov, ki se lahko pojavijo na potomstvu.
Prvo je nagnenje do žganih pijač, ki vi-planiti v potomcih. 44Pijanec rodi pijanem" — pravi že Aristotel iu cela vrata opazovalcev to potrjuje. Sam opazujem že več let celo vrsto pijanskih rodbin, kjer žene neodoljiva sila otroke moškega in ženskega spola, ko dosežejo gotova leta, k pijančevanju. Večkrat se podeduje tako-zvana dispomanija, t. j. žeja po žgU"h napojih, včasi samo oslabljeuje volje, ki ni zmožna odoleti zapeljivosti slučajnih okolnosti — kar pa je v posledicah eno iu isto.
•Včasi zopet se razvijajo dejanske nepravilnosti, tičoče se duševne sfere; nedostatki duševnega življenja so lahko mnogovrstni.
Ribot opisuje slučaje, ko je postal alkoholik oče otroka, obremenjenega s halucinacijami in čudaštvom, drugič zopel z melanholijo in izmu-čeuostjo, iz katere *o Izšli zopet zabiti otroci, ter so se v generaciji vnukov in pravnukov to lastnosti pojavile v pravih telesnih hibah in se iz -vrgle v pravcati kretinizem. Četudi morda ta izvajanja niso neoporekljiva, se jim vendar ne more odrekati zrno resniee. — Po soglasni sodbi drugih učenjakov (Haller, Séguin) je možno pri polovici jdi tretjini vseh duševnih boleznij določiti dedičnost. Koliko izmed teh dedično obremenjenih nesrečneže v imajo na vesti alkohollčni predniki, tega niti približno ni mogoče določiti — vendar so to v resnici atavistični vplivi, ki se večinoma ne dajo zaaledovati.
Čestokrat trjje otroci pijancev na hožjasti; ta se lahko v dedično obremenjeni generaciji pojavlja na dvojen način. Ena je prirojena živčna bolezen, ki je kakor drugovrstne živčne bolezni kazen za nestorjene grehe, kazen, s katero se kaznujejo na otrocih grehi očetov. To so neozdravljivi slučaji.
Hrepenenje po bogastvu.
je sama porabila preživljenje samega sebe, je
neusahljivi vir bogastva za kapitaliste. Iz ogrom-pih množin uad v rednost i, izsiljenih iz delavskega razreda, izvirajo vsa bogastva sveta, ki jih uživajo kapitalisti.
Toda v h vetu srečnega izkoriščevalstva zato šc ne sije samo aoluce. Pustimo na strani miljonar-je in miljardarje, ki so na čelu velikih podjetij in pred katerimi se denar kar gromadi. Vprašanje za navadne ljudi v meščanski drusrol se gla* si: katera pot do bogastva je meni odprta? In po. tem tudi ne zadostuje nekoliko izkoriščanja.
Ce se ustanovi z majhnim kapitalom trgovina, vedno preti nevarnost od strani konkurence; brez trgovskega duha in aroče ne gre, v neprestn-ni skrbi in negotovosti ai je treba zaslužiti nad« vrednost. Seveda se lahko od tega osvobodiš s tem, da špekuliraš z zemljišči ali s kakšno drugo kupčijo. Pri takih poslih sicer živiš brez dela in udobno kadiš svojo pipo, toda bogastvo to ni,
Nadvrednost teče v skromnem potočku in zadostuje ravno za solidno meščansko življenje, kakor ga živi v starem kraju kakšen penzionirani dacar ali učitelj. Naokolo pa vabijo čari bogastva, dtugi se zabavajo z razkošnimi pojedinami, 1-majo krasne ekvipaže, potujejo v letovišča in kopališča. Ni čudno, da vedno zopet stopa do ljudi pereče v.pra*»nje: Kako «1 pridobiti bogastvo?
Etbin Krktan.
'	m * •
Prazne sanjo iz malokapitaliotičn* dobe «v
da se lahko obogati tudi z direktnim Izkoriščanjem delavcev. Glavno vprašanje še ni rešeno z izkoriščanjem, glavno vprašanje je, kako ai pri-akdbimo največji del nadvrednorti sveta? Vse mišljenje, vsi trudi in ven skrbi kapitalističnega razreda se sučejo okolo obrambe nad v rednosti. Kar da izkoriščanje lastnih delavcev, je dobra me-šeaanska ek*rstenca, toda to še ni tootgastvo, razen če je delavcev na stotine, tisoče in stotko>če. Da obogatiš moraš imeti delavcev na tisooe, ali pa pleniti žepe sokaipitalktov. Ako imaš vpoalenih sauuo par delavcev, seveda ne moreš obogateti. 1-meti zaiposljenih na stotisoee delavcev, ali pa iz-k oračeva t i izkoriščevalce, je danes pot do bogastva.
Podlago zato daje razvoj fiktivnega kapitala, ki se gradi na nadvrednosti kot njega kapitali žira ni obliki. Tovarna, ki je veljala $10,000.000 in daje deset od stotine dividende, ima $'¿0,000,000 vVednosti, ker bi ta kapital dajal enak znesek v obrestih. Ta vrednost kapitala je najprej samo iz-. raz za znesek, ki ga donaša. Ce posestnik proda akcijsko maso za $20,000.000 in naloži denar na obresti, se ni na njegovih dohodkih nič spremenilo.	•
Toda ustanovitelj ali banka, ki je vtaknila v podjetje $10,000.000 in jih prodala za dvojno
Savičev pesimizem.
IU.
Nekega večera se je iziprehajal po Ringu. liil je zopet slabe volje. Pesimistični napadi so mu z izredno silo naskakovali dušo. V žepu je stiskal pesti, gmel je ustnice in premagovati se je moral, da ni zaplakal jeze.
Široki Ring je hi! poln elegantnega ljudstva. Po voziti poti so drdrale lahne kočije, javne in , zasebne, tuiintam se je pojavil jezdec v uniformi ali v gizdalinski civilni obleki, drevored in tro-toar sta bila polna izprehajajočih se ljudi, možkih in ženskih. Ves high-life je bit tukaj. Pojavljali^ so se tudi tramvajski vozovi in omnihusi, a hitro so zopet izginjali, kakor bi tukaj ne bilo prostora ca njihove goste. Tramvaji in omnihusi so vozovi predmestja. Med pisano množico se je pokazoval ftemtrrtjn delavec ali delavka in bilo je, kakor hi zagledali osat med rožami. Ljudje so v fcogibali * takemu v teh krajih nenavadnemu bitju, kakor bi sc ga bali, a delali so tako, kakor ne bi videli obnošene, priproste obleke . . .
Savič je ppa*oval vse in škrijal je z zobmi. — He, drzna drhal 1 Kje bi bile vaše fine
obleke, vaše palače, vsa vaša raakošnost, da ni teh parijev . . . Nesramna, nesramna svojatl — Hodil je gorimlol in dušil svojo jezo.
Naenkrat je zagledal dve dami, starejšo in mlajšo, obe jako dragoceno in okusno oblečeni. Mlajša je bila izredna krasotica. Nekaj tako svežega in tako skrivnostnega je puhtelo od nje, da je bil Savič ves očarin. Bilo mu je, kakor da je zagledal sliko katero je sanjal že v svojih otroških letih, pa jo je potem iskal, vedno v nadi, v tfotovi nadi, da jo najde in da bo njegova.
\ Dobro je vedel, da Se nikdar ni videl te ženske. In vendar m« je bila tako znana, kakor bi bila njegova sestra. Ko jo je srečal, jo je sanio letoms pogledal, a videl je vse na njej. Vedel je, da ima jako svetle plave lase, ki se bleščč kakor zlato, da ima globoke, modre oči, polne sijaja, jako fin, podolgast, aristokratičen profil, tenke, male, krasno izrezane ustnice, rožičasta, mala ušesca, da ji drhti fina, skoraj prosojna rdečica na mramornobelem obrara, da je visoka, kakor •kino ... In nadalje v*, da jo obdaja nekaj kakor uevidna gloriola in da izhaja iz njenega te-
lesa —:— ali od njene duše T — skrivnostna stroja, ki mu prodira v srce in ga sili, da misli nanjo.
Nehote se je obrnil in stopal za ženskama. Bilo mu je, kakor bi učinkovalo nanj nekaj nezavednega, kar biva v njem. Analizirati ne »ore te ttfjnosti, a čuti jo, ker se ji ne more upreti. Čudna čuvstva so. ga t>bvladala; kakor bi ga lovila omotica. Kadar je človek jako zaspan, pa so mu postale trepalnice težke in se mu spuščajo na oči, da vidi samo še fantastične, dožaste in višnjeve kolobarje, v katerih se svetijo zvezde in čudne rože,♦m a skoraj povsem enak občutek. Vse okrog njega izgublja prave oblike in s« prikazuje
v drugih obrisih in barvah.
»
' 8avW je vedel, da se mu godi n^kaj čudnega. Hilo mu je, kakor bi plaval po svetu domišljije.
Ani ni bilo že enkrat talko — vse tako?
Nekateri ljudje imajo včasi take trenotke. Zdi se jim, kakor bi se nekaj zgodilo, kar so že doživeli, ne da bi mogli povedati, kdaj je bilo. Le to vedo, da je moralo biti davno —■ davno.
Haviču je bilo, kakor bi bil moral pristopiti k neztfani dami ter ji reči: t
— Pojdi z menoj, saj se poznava. Raj ava bila rfuipaj, v onem zlatem svetu, katerega se moraš spomniti. Ali vež — — takrat, takrat je bilo . . . Okrog naju so igrala zlata karpe in bi-
Drugod zopet se pokaže božjast jfrT obremenjenih otrocih samo v obliki prirojene stWtue pijaiieljivosti, tako da se vdajo, ko do»ežcjoWk<' gotovo starost, brezmernemu popivanju; v takih slučajih je božjast naravnost pojav zaayuplj*ttja živČriega sistema, ki je v mladih ljudeh lupram olkohoiovemu strupu jako občutljiv in taki slučaji se dajo ozdraviti, ako se nadaljuo popivanje žganic opusti.
Obe vrsti slučajev sem videl — v dobrih rodbinah.
Končno se pripete slučaji, da se pojavijo v generaciji, obremenjeni z alkoholizmom in gotovo tudi drugimi vplivi, očividni telesni znaki rodne propalosti, otopelost čutil, gluhonemost, prirojene očesne napake, ki lahko v nadaljnih generacijah preidejo v slaboumnost.
Opisovanje teh težkih problemov, večinoma st rokovnjaški še nepreUkanih, se nočem lotiti
Da zadene razen alkoholizma tudi druge vpdive precejšnja krivda, osobito siromaštvo in bedo v zvezi z nezdravimi stanovaujviii hrano, neredno življenje in razne eksceutričuosti, ki tvorijo roko v roki a žganično kugo eno sumo sklenjeno verigo, kdo bi o tem dvomil 1
Narodi bi morali »iginiti, utoniti v napredujoči dogeneraciji, če bi ne bilo naravne reakcije. Vendar" ae narava, ostra in neizprosna, najbolj trudi, da popravi grehe, ki jih človek delu na sebi .Matančno odtehta krivdo, in kazen je neusmiljena, toda nikoli nepomirljiva; samo primerno spravno žrtev zahteva, tipolne funkcije, ta najvišji pojav animaličnega življenja, je spojila najtesneje z živčnim delovanjem. Čimbolj propada živčui sistem, tem slabša in neizdatnejša je plodna aposohnost. Alkoholik v degeneriranem stanju je skoraj vedno za ploditev nesposoben. Če se od tako upropaŠčenega bitja vendar rode otroci, so ti, če sploh dosežejo zrelostno dobo, za ploditev nezmožni. Valed alkoholizma ploilnost izgine, rodbina izumira. Lippieh je izračunal, Ua je pri pijanskih rodbinah poprečuo število o'rok 1.3, pri ostalih 4.3, tako da pijančevanje uniči 2/3 plodnosti. Pri možu znižuje funkcije spolaih žles, pri ženski povzroča izpovitja. Kakor iztrebi narava tuja teleaa, ki so se vjedla do živih tkanin, potom gnilobe, ravno tako hoče tudi iz naro J-i»ga teleaa iztrebiti ta nered in pogibelj, ki je grozila s propadom že eelemu ustroju. Ostane globoka rana, ali ta končno tudi zaceli, — Telo o*tanc oslabljeno, morda čisto ob robu groba, vendar okreva tudi ono pod čudežnim vplivom življeu-ske sile, ki mu jo podaja dohrotljiva piroda.
Celi rodovi, pokolenja in narodi lahko na ;ak način izginejo, na njihova mesta vstajajo nova, silna in sveža pokolenja. Morda leži baš v ter« nmmentU slavna bodočnost židovskega plemena, ki je morebiti edino tej pogibelji, večji nego v*" zgodovinske in elementarne katastrofe, vedno najbolj slavno odololo.
Učimo se iz lastne škode in tujega uspeha!
svoto, neračunm s tem, da dobi za sedaj tisti zne-sek kakor preje, če se kapital obrestuje; zakaj no obrestuje navadno, ampak se porabi za nove o-peracije.
Ne grf za nadvrednost, ampak ra kapital, kapital je denar; in tudi fiktivni kapital se mora plačati v trdem zlatu, kakor hitro postane predmet borznih špekulacij. Banka je pridobila s prodajo $10,000.090; za toliko je obogatela z eno operacijo.
Odkod prihaja denar? Iz žepov mnogo manjših ii! večjih kapitalistov, ki kupujejo akcije. V njih posestvih se je nabrala nadvrednost, to je postalo kapital in zdaj se kakor z veliko metlo pomede v žepe ustanoviteljev — SpeKitlantov.
Ogromno bogastvo današnjih multlmnjonar-jev in miljardarjev je deloma plod industrijskih monopolov, ki nagrabijo ogromne protlte Iz plenjenja mas. Toda velik del je plod tiorznib manipulacij, ki so prinesle kapitale niallli bogatinov v roke velikih bogatinov.
To je današnji svet. Spodaj pa mora trpeli ogromna ljudska množica. Vso živijensko silo ji i spijejo, samo da ustvarjajo nadvrednosti in vedno več zlata, da se potem zgoraj na njenem hrbtu pehajo posedujoči za bogastvo, ki so ustvarili miljoni pridnih delavskih rok.
seme gosli in tajinstvene rože so cvetele v bajnem drhtenju. Majin je bil ves skrivnostni svet in ti si bila moja, moja. Ali veš? . , .
-4 Kako blazno 1
In vendar je čutil to, čutil — in srce ga ji bolelo, da je bilo vseokoli polno ljudi, da ni smel pristopiti k znani neanani krašotici ter jo ogovoriti, kakor bi bil hotel, kakor bi bil moral.
<>na je gotovo čutila, da ji sledi. Počasi je stopala s «vojo spremljevalko, menda s svojo materjo; včasi je ilo, kakor bi se hotela ozreti, a se je premagovala.
Pred opero, na oglu Karntnerice, sta se dami ustavili. Sedaj ae je mlajša obrnila. Baš ta tre-»otek je Savio prišel mimo. Pogledal jo je — ona je pogledala njega. Njuni pogledi so s« «to-pili, njeno lice je še bolj vzcvetelo, v njenih očeh je nekaj zadrhtelo. Nasmehnila se je. On je vzdihnil globoko. Dami sta odšli, Savič je zbežal domov.
Ali ste že čitali fraze o prepolnem srcu?
Savič je preklinjal vae frar.e. Iskal je besedo, « katero hi mogel označiti avojc duševno stanje I sklicani pisatelji so že vse tako zasukali, da so vse besede izgubile avoj prvotni pomen, da ne učinfcuje noben izraz več tako, kakor bimoral.
(Dalja prihodnjič.)
Slovencem v Ameriki.
Veliki politični dogodki zadnjih ¿asov, povzročeni od svetovne vojne tli pa g njo v tesni ivezi, so pomaknili med drugimi pravico narodov, da sami odločujejo o svoji usodi, v ospredje. 0 tej pravici ni moglo biti s etičnega «tališča nikdar dvoma; ne more pa dobiti dru-isgs, kakor akademičnega pomena, dokler vladajo po svetu sistemi, Id dajejo dejansko vladam ali pelo posameznikom vso premoč nad narodi
Temelji teh protiljudskik sistemov so se pričeli tekom vojne, slasti v njeni sadnji periodi majati. Rusija se je i mogočnim sama-kom otresla carske despooije in s tem ves kulturni svet rešila ene najnevarnejših avtokratičnih sil. 8 svojo uspešno revolucijo je dobila nitka demokracija neprecenljiv pomen sa demokratični rasvoj vsega kulturnega sveta. Druge avtokraoije so s padcem carina izgubile najmočnejšo oporo; pomlajena Rusija se tako krepko reformira v napredni in svobodni smeri, da postaja vzor demokracijam vsega sveta. 8 tem pa postaja tudi sila, ki bo imela v nadaljnem mednarodnem razvoju in zlasti pri sklepanju miru, ki mora zaključiti sedanjo vojno, neprecenljiv vpliv.
Nova Rusija je vsemu svetu naznanila svoje mirovne pogoje, ki «Klanjajo vse aneksije, vse vojne odškodnine, povdarj&jo pa pravico vsakega naroda, da sam odločuje o svoji usodi.
Klic ruske demokracije je ie našel odmev. Predsednik Zedinje-Bih držav pravi y noti, v kateri naznanja Ruziji vojne cilje Amerike, ds ne sme noben narod biti prisiljen, da bi živel pod vlado, katere sam ne mara.
Angleška vlada izjavlja^ da je pripravljena revidirati pogodbe, ki so bile sklenjene med zavezniki pred rusko revolucijo. O teb pogodbah je znano, da so razpolag ale z deželami in narodi brez obzira os njih voljo, in izjava angleške vlade kaže, da klešejo načela ruske demokracije pot med zavezniki
Kadar dobiva pravica avtonomnega odločevanje narodov stvarno podlago in konkretno obliko, je pa dolžnost vsakega naroda, da pride sam s sabo na jasno o svojih ciljih in se pripravi, da predloži svoje zahteve tam, kjer se bo o njih odločevalo.
Ta dolinost zadene tudi Slovence, zlasti pa v Ameriki živeče, ker imajo možnost, da govore o svoji usodi in o svojih namenih svobodno, kakor ne morejo v svoji domovini.
Z ozirom na to smatramo za svojo nalogo, da izrečemo jasno vpričo svojih rojakov, vpričo tistife, ki podpirajo enakopravnost vseh narodov in vpričo vse javnosti, kaj smatramo sa narodni cilj Slovencev. To dolžnost čutimo tembolj, ker spoznavamo, da je pravična rešitev mnogoštevilnih narodnih problemov eden izmed važnih pogojev —-«- •
so trajnost bodočega miru (n ker je bilo zlasti nerešeno jugoslovansko in balkansko vprašanje med najodločilnejiimi povodi sedanje vojne. Rešitev tega vprašanja je torej logično potrebna, da se ne ponovi v le stražnejlih oblikah sedanja svetovna katastrofa.
Slovenski narod, živeč na Kranjskem, Priinorskem, Spodnjem štajerskem in Koroškem, v manjših odlomkih na Ogrskem in Bene danskem, je etnolog del Jugoslovanov, katerim je prištevati še Hrvate, Srbe in Bolgare. Vprašanje, če so Jugoslovani en narod ali štirje narodi, je znanstveno in se ne more politično rešiti. Dejstvo pa je to: ^
Jugoslovani so po krvi in jeziku tako sorodni, kakor enoten narod, ki se deli po narečjih; vendar pa je zgodovinska usoda določila posameznim delom ločen razvoj, iz katerega se je porodila tudi jpecifična plemenska zavest vsakega dela. Dočim ni med Jugoslovani večje jezikovne razlike, kakor med nemškimi, italijanskimi in mnogimi drugimi dialekti, ima vendar vsak del svojo literaturo, svoje posebne kulturne barve, šege in tradicije.
Vpoltevajoči ta dejstva smatramo za edino uspešno rešitev slovenskega in sploh jugoslovanskega vprašanja v politični združitvi vseh jugoslovanskih delov, ki pa prepušča avtonomijo vsakemu delu v vseh rečeh, katere niso po svoji naturi vsem skupne
realizacija te ideje je mogoča v politični obliki jugoslovanske federativne republike, ki jo s tem označujemo za svoj cilj.
Zedinjenje Jugoslovanov se ne more uspešno izvršiti v nobeni sedaj obstoječih držav, ker so si njih interesi preveč nasprotni in ker ne bi bilo tako "zedinjenje" v bivstvu nič drugega kakor aneksija Problem se mora rešiti le z ustanovitvijo popolnoma nove tvorbe, v katero vstopijo vsi dsli po svoji svobodni volji.
Jasno je, da ne more bitftaka nova tvorba nič drugega kakor demokratična republika. Ustvarjanje novo monarhije v času, ko se rušijo stare, bi spravilo Jugoslovane v smešno-ž&lostno nasprotje s duhom časa, z zmagujočo svetovno demokracijo in z njih lastnimi potrebami.
Razun federativne organizacije, katera zavaruje vsakemu delu toliko samostojnosti, da se mu ne bo treba bati nobenega centralističnega zatiranja ali pritiska drugih delov in ki prepušča bodoče tesnejše združenje naravnemu svobodnemu razvoju, zahtevamo v jugoslovanski republiki vse garancije ustavnega demokratičnega življenja, zlasti:
Jetika.
1.'splošno,	enako, tajno in paopoačno
volilno pravico brez obzira na spol za vse politične in administrativne zastope; .
2.	narodni referendum in iniciativo;
3.	odgovornost vseh javnih funkcionarjev;
4.	javno izvrševanje zunanje politike;
5.	popolno enakopravnost vseh državljanov;
6.	popolno svobodo besede in tiska;
7.	popolno svobodo pouka in vesti;
al nevtralnost vseh oblasti v razrednih bojih.
Izjavljamo, da smo pripravljeni za tako reiitev jugoslovanskega vpraianja delati po svojih najboljših močeh in porivamo vte Slovence v Ameriki, ki te strinjajo s našimi načeli, da nas podpirajo pri tem delu, ki sluti našemu narodu in mirnemu kulturnemu napredku
vsega sveta.
V ta namen organizujmo vse naše časopisje, lci je voljno vzpre-jeti in podpirati naš program, organizujmo vse naše podporno, poli-' tične in kulturne organizacije za skupno delo, in sioer po sledečem
načinu:
1.	Vsaka centralizirana organizacija voli po svoje dva zastopnika; vsako samostojno podporno, politično in kulturno društvo ter vsak slovenski list pa po enega zastopnika. Ti bodo potem skupno tvorili osrednji odbor, kateri se konstituira med seboj, vredi sredstva
in delovanje in vse, kar je potrebno.
2.	Organizacije in slovenski listi izven Ohicaga, imenujejo svoje zastopnike.
To izjavo in program so soglasno sprejeli podpisani dne 20. junij» 1017. v Chicagu, Ql.
john verderbar, frank kerže, ivan m0-lek, jože zavertnik at., etbin kristan, louis f. truger, martin v. konda, frank petrich, albin h. skubic, rudolf skala, john pokel-sek, josip bush, filip godina in frank 5avs.
sega mleko jetičnih krav v 56% tuberkulozne ba-eile, zato naj se osobito otrokom daje saino kuhano mleko.
Da je nalezljivost pri raznih ljudeh različna, je dokazana stvar. Slabotni ljudje, ljudje, ki so preobloženi s težkim, njihovim silam neprimernim delom, taki, ki so že od mladega slabo hranjeni ali trpina kakšni drugi bolezni, dobe lažje in prej jetiko, kakor zdravi in močni. Po novejšem mnenju večine zdravnikov jetika ni dedična. Pač pa so ljudje, katerih starši so bolehali od je-tike, tej l>olezni bolj izpostavljeni, kar je pač razumljivo, ker je nevarnost okuženja večja. Če tudi oboie taki ljudje še le okrog dvajsetega do petintridesetega leta, ko so njihovi starši morda že davno mrtvi, vendar to ne dokazuje, da otroci jetike niso nalezli od njih, ker nosi človek kal bolezni lahko deset in več l^t s seboj, predno nastanejo okoliščine, v katerih se baaili razvijejo in razširijo. Nekateri stanovi so jetiki bolj podvrženi, kakor drugi, tako umira od sto slučajev 4#.4 ljudi učenih stanov, — barvarjev, čevljarjev 22.5, kmetov pa le 6 od sto.
Posebnega zdravila za jetiko ni. Najboljša cesta do zdravja je okrepeanje vsega organizma, -dobra hrana, glavno mnogo mleka, potem dober, čist zrak, primerni izprehodi, brezskrbno življenje in malo dela. ^¡'a Kranjskem umira jako mnogo dijakov, ravno, ko. obetajo največ, ko so napravili maturo ali pa so.prva leta na visokih šolah. V takih slučajih so osobito starši sami krivi, Sin ali hči morda nima veliko talenta za študije, slabo se uči in težko, starši silijo in priganjajo, mladi človek se preveč trudi, ne odpočije se in ne naspi, poleg tega nima morda zadostne hrane, kaj potem čuda, če jim za par let umrje, ravno ko se življenje še le začne t Bolje bi bilo, da bi vzeli svojega otroka, ko je bil sla\)ten, za eno leto domov, da bi se pokrepčal. To ni taka nesreča, če dovrši gimnazijo ali pripravnico leto pozneje, kakor če jim umrje, ko je napravil vse izpite in ko največ obeta.
Leta 1908 je umrlo na Kranjskem 12.246 ljudi; od teh je umrlo za jetiko 1969 ljudi. To je veliko Število, ki pridobi še večjo važnost, če se od gornje svote 12,246 odšteje 2:i90 ljudi, ki so bili stari nad 70 let in ki so gotovo umrli za drugimi bo -Jeznimi in ne za jetiko. Od 9856 ljudi, ki še niso bili stari 70 let, jih je torej umrlo okrog 20% od jetike. Kranjska dežela nima velikih mest in tudi tovarn je malo, dobrega zraka je povsod dovolj ali ljudstvo je ubogo, slabo se hrani in potem ni vajeno čuvati se pred boleznijo.
V velikih mestih ali obrtnih krajih ho od -Htotki mnogo večji, po 40, 50, da, pri tkalcih, delavcih v kemičnih tovarnah, barvarjih, krojačih za velike konfekcije itd., pride od st oslučajev smrti devetdeset na jetiko. To so strašne številke in ni čuda, če se trudijo v novejši dobi vse civilizirane države, da bi širjenje te potuhnjene ali zato tembolj nevarne morilke človeštva zabranile in omejile. Sicer so uspehi doslej še kaj skromni in kakor prej umira vsako leto še vedno na tisoče in iniljone člevoških bitij za jetiko.
Sanatoriji, južno, toplo podnebje, izvrstna hrana in postrežba, — to so stvari, ki so pristopne le bogatinu. Siromak, če oboli ne pojde takoj k zdravniku, ko.bi mu bilo še lahko pomagati, in Če bi tfkdi šel — le redko kdaj se more ravnati po njegovih nasvetih in si rešiti ter podaljšati življenje. Dela v tovarni, ali kakor težak na polju do zadnjega časa; če bi ne delal, bi morda res ne umrl za jetiko, pač pa od gladu. Rivno tako težko je pomagati šivilji k zopetnemu zdravju; morala bi imeti dobro, sočno hrano, mnogo mleka, mesa, jajec itd., ali nima mnogokrat niti krompirja. Žalostno pa je pri jetiki tudi to, da človek ni le sam izgubljen, ampak da je tudi drugim vc-dna nevarnost. Če s^ starši jetični, ne morejo biti zdravi otroci, in kolikokrat okuži en član vso družino, žena moža in otroke, brat setro itd.
Opasnost jetike-je glavno v njeni lahki na-lezljivosti. Zato se more uspešno bojevati proti jetiki le na ta način, da se skuša kolikor mogoče
preprečiti možnost okuženja. Ne samo, da so v velikih mestih stanovanja prenapolnjena, tudi po deželi spi v eni sobi po šest, deset in več oseb. Tudi tam so kraji, kjer se za vole in krave primeroma bolj skrbi, kakor za otroke. Otroci spe po trije, štirje na starem vlažnem slamniku,•ki se vsako leto niti enkrat ne prenovi, živini se pač skrbi za svežo steljo, da bi ne bilo škode. Konjeni se gospodar ne bo npal dati plesnjivo seno, otroci pa se z mirno vestjo hranijo s starimi, izprijenimi živili. Za konje in celo prašiče skrbi kmet, da se okopa jo, okrtačijo in um i jejo, sam in njegova družina pa se morda od rojstva še ni pošteno oko-pala in omila v vodi in se ne bo. lu tudi tukaj velja, kakor povsod: <*'istota pol zdravja!
Pa da se ne bo mislilo, da vladajo samo na 'kmetih taka načela! O ne! Tudi v mestih se bolj skrlii za obleko, da bi se ne pomazaia, kakor pa za telo, da bi ostalo zdravo in trdno. Tista \oba, ki je najbolj prostorna, šolnina in svetla, se določi za tuje ljudi, za posetc, vizite, obiske, otroci pa spe v vlažni kamri, kamor solnce nikoli ne po-sije. ife pridejo gosti, jih počasti gospa popoldne s sladkimi tortami, likerji, zakuski in čajem, gospod s finimi smodkami in posebno kapljico, zvečer pa dobe otroci krompir v oblicah in vodo. Tak je red in tako se spodobi. Zdravo sicer ni, ali zato je nobel. •
Potem se pa čudijo, da jt< toliko bled i oni h deklet in da fantje okrog dvajsetih ' let najrajše umirajo, kadar bi imeli šele začeti živeti.
Ali dosti o tem!
Jetika spada med bolezni, ki jih povzročuje-jo mikroorganizmi, katere imenujemo bakeile in jih je našel leta 1883. profesor Koch. To so mali steliriči, dolgi o«l 0.002-0.00:» mm. Mbjlaftjs M razvijajo pri toplini 3?—C, torej pri toplini človeškega telesa. <''e tudi pri nižji toplini — pml 30 C — ne rastejo, vendar ne zaruro in ob -drže svojo nslezljivgft. Pod daljšim vplivom topline od 100 C sc uničijo.
Bacili, ki so se naselili v pltičah, povzroče tu
ozko omejena gnojna mesta v velikosti prosa, barve prozorno sive, takozvane tuberkle. Pri daljši dobi l>olezni prihajajo posamezna poleg« sebe se nahajajoča mesta v celoto in stvarjajo več ali manj razširjene iufiltrate, otekline v velikosti boba, oreha itd.
Ako promatramo luberkel pod drobnogledom, se nam kaže kakor skupina mnogih malih stanic, med katerimi se nahajajo tu iu tam večje stauice. Ker nimajo tuberkli hranljivih žilic in tudi sami produkti bacilov podpirajo gnilobo, se tuberkli hitro razpadajo in se spreminjajo v jaj-čas^i. šol to, si rast o tvarino. Ako je v plučih več takih mest Mizo sebe, nastanejo večje votline, tako imenovane kaverne,- velike kakor pest in celo večje.
Osobito važno pa je, da večkrat taki sirasti in filtrati ne razpadejo, ampak zapne in se zacelijo. Posebno ljudje, ki se takoj, ko so opazili svojo bolezen, skrbno ogibajo vse« škodljivim VplfvAm, se dobro hranijo, skrb«» za čist zrak, se na ta način v mnogih slučajih popolnoma ozdravijo.
# i
Poleg direktne poti bacilov skozi usta v plu-ea se naleze, jetika tudi indirektno, da pridejo bacili v želodec in čreva iu od tam s krvjo v p luča. Pljunek jetičnega človeka je plavni pramen ifa-lezljivosti. Pljunek, ki obsega bacile, sc posuši, dviguj se s prahom v zrak in pride na ta način do j/lnč zdravih ljudi i njih okuži. Zrak pa, ki ga bolniki izdihavajo, nima bacilov. Prah v stanovanjih, ki niso zadostno čiščeni, v gostilnah, kavarnah, cerkvah, kolodvorih, uradih, cestah itd., sploh vseh mest, kjer se mnogo pljuva po tleh, je okužen. Osobito bolniki naj bi imeli toliko obzira do svojih bližnjih in naj bi ne pljuvali povsod, kjer čutijo tla pod nogami. PljuvaUiiki naj ne bodo na|>olnjeni s peskom ali žaganjem, ani • pak z vodo in naj se vsak dan očistijo.
Tudi jetična živina, govedo in prešiči so nevarni ljudskemu zdravju. Dokazalo se je, da ob-
Zdravstvena služba na morlu
<*e pomeni vojna najstrahovitejše uničevanje, ^i «i ga je človek mogel izmisliti, uničevanje, pri kajerem tekmuje človek z razdevajočimi silami prirode in jih izkuša prekositi, je vendar sedanje civilizirano človeštvo toliko različno od divjaške-Ra, da priznava za opravičeno le tisto uničevanje, ki ga zahtevajo vojni cilji, obsoja pa vsako r ozirom na te cilje nepotrebno okrutnost in vsako tako raz« le ja nje.
Seveda je tudi s to reč j o tako, kakor še z marsikatero drugo, da je namreč v praksi precej drugačna kakar v teoriji. Vsakdanja Izkušnji nam kaže tudi v sedanji vojni dannadan okrutnosti m vandalizem. ki ne izvira iz vojne potrebe, ampak iz surovosti, krvoločnosti, maščevalnosti in i* tiste pijanosti, ki jo povzroča krvavo rokodelstvo samo na sebi.
Vse te nezakonitosti, ki delajo vojno šo grožnji*©, nego je že itak brez njib," pa spadajo seveda na poseben list. Zakonito je med nekdanjimi in sedanjimi vojnami vendar neka razlika. Včssi se je kratkomalo vse pobilo, kar se je dalo pobiti; zmagovalec je enostavno skušal popolnoma uničiti sovražnika. Tako je bilo vojščakovo življenje sploh brez cene, in s tem je bila v zvezi tudi brezbrižnost za ranjence.
Dandanašnji je sanitetna služba vn*na pnno-*a vsake vojske in medicinski in kirurgični znanosti se jo zahvaliti, da ne uničuje moderna voj-
na narodov še v veliko atrašnejši meri, nego jih itak pokončava.
O zdravstveni pomoči pri vojskah na kopnem je občinstvo še precej poučeno. Veliko manj je znano o tem oddelku pri mornarici. To je zlasti v sedanji vojni precej razumljivo; ne le da se vodi več na suhem, kakor na morju; tudi vsa poročila se sučejo večinoma o bitkah na suhem, o življenju v zakopih, skAtka o tem, kar Je v «vezi z armado. O mornarici in nje napravah je v splošnem čitati le malo kaj. To ima svoj vzrok |w>največ v tem, ker se vrši delo mornarice na tujih morjib in ker so poročila o spopadih na morju podvržena veliko strožji cenzuri.
V vsaki vojni, naj se vodi na kopnem ali na morju, pa je zdravniško delovanje prav posebnega pomena. Tudi glfde na to točko se kaj malo izve o mornarici.
Kanitve pri pomorskih bitkah so v vseli slučajih veliko teifje. kakor pri bojih na kopnem, kjer gre ponavadi za rane krogelj, največ od puškinih strelov. Te rane niso v splošnem preveč nevarne. Celo pri strelih v glavo, v oprsje aH spod-nje telo je opaziti v številnih slučajih popolno ozdravljenje, in večkrat ni treba nikakrSnih operacij. Celo poškodbe vsled granat in Šrspnelov niso tako težke, kakor v pomorskih bitkah. Da se razbije z jeklom okovan morski velikan, Je treba velikanskih topov in temu primernih izstrel-
kov, kakršnih pri armadah na suhem ni (»paziti.
Na bojnih ladjah je redkokdaj opaziti gnojenje ran. Za majhne povzročitelje bolezni, bacile, ni na bojnih ladjah pravega prostora. Na krovu se vrši stalno in neprestano čiščenje in to ne dovoljuje življenja različnim bacilom, katere je opaziti na kopnem. Vuled tega je tudi videti, da ne doživimo pri ranjenih na bojm?i ladjah slučajev Tetanusa ali krča vsled ran, katerega .povzroča nesnaga zemlje in konjsko blaiO.
Tudi droge bolezni so na ladjah povsem drugačne, kakor na suhem, l/egar, kolera in driska so na bojnih ladjah prav redki gosti. To ni prav nič presenetljivo, če se pomisli, nimajo povzročitelji teh bolezni na ladji nikakršnih žlvljer^k^h pogojev. Železo ne daje enake hrane kakor zemlja in prah.Iz enakih vzrokov se redko pojavi mrzlica, o kateri se je v zadnjem času dokazalo, da jo prenašajo uši in drugi mrčes, ki tvori veliko nadlogo za armade, nahajajoče se v strelskih zakopih, v neposredni bližini vlažne zemlje. Da-siravno so čete na suhem po predpisih navajene na vzorno čistost, je vendar opaziti neprestane bolezni, baš iz tega vzroka. Zakaj natura se ne ravna po predpisih.
Posadka bojnih ladij je popolnoma prosta sličnih nadlog. Prav tako kakor bacili ne "najde niti mrčes ugodnih tal na bojnih ladjah. Nasprot-
no pa je najti na bojnih ladjah druge bolezni, ki zaslužijo posebno pozornost od zdravstvenih oblasti: Skrobut In nevrantenija.
V prejšnjih časih je bil škrobut zelo nevarna bolezen ter je veljal naravnost za morilca ladijskih posadk. Na jadrnicah je bilo prav do zadnjega Časa običajno, da je zbolelo na tej bolezni včasi vse moštvo, če je trajalo potovanje dalj ča-* sa ter je izostalo preskrbovanje s svertml živili. V prejšnjih časih ae je rabil za take ladje izraz "plavajoče krste," in sicer po vsej pravici. &c žive sinove očetov, ki so se udeležili takih strašnih potovanj. Štele z uporabo iznajdb zadnjega časa je bilo mogoče odstraniti z ladij to strašno bolezen. K temu je pripomoglo pospešenje potova-nja, nadalje konserviranje meaa in sočrvja ter hladilnice, vsled česar je postal škrobut pri mornarjih ¿clo redka bolezen.
i
Drugačna pa je stvar r. nekaterimi živčnimi boleznimi, med katerimi je imenovati nevrasteui-jo. Na krovu železne ladje vlada ropot, katerega je na dolgo težko prenašati. Celo ponoči je komaj najti mirno uro. Na ducate strojev je neprestano na delu in trajno se treaejo stropi in, stene. Poleg te>»a pa se vrši strsšno delo velikanskih topov, pri katerih mora imeti moštvo posebno dobre živce.
fc A (Konec na'4, strani)« ' | \
PROLETAREC
UST ZA 1MTSKZSZ DILAVSKIG4
LJUDI TV A.
IZB AJA VS4II TOREK.
1 »t«it te IKUJiIiQI —1—
Jagetlsviaski Oolow kt tttktfft éi iHi

Za Am triko 11.00 as mIo $1.00 U Ml l«U. Z» Evropo se salo Wie, fl.tt m pol Uta.
Ogli» pa d*gov et mß Pri spremembi OivnJiffo je pele g nieges nsunmwii indi t inri nas tan.
•da «xrid—gl poiiliaaja n«r«dnoati, j« pošiljati predsednika druib«
1844 8. Rocino Ato. i».
PROLETARIAN
t« «ti "—lafUM1*	»------
MUI VHIII wlfPBPI I i Will*! ••■plnj
Clisa*. Mliitit.
United States and 92.00 a y aar, $1.00 for half
«aar. Fsrsign count ne» $2.10 % year, fLtft far half yoar. -:-
Advertising mies en agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC* J
r. SI. STOCKT. CHICAGO. ILLINOIS
DISERTACIJA O BIF8TBKU.
Neki nemški list zatrjuje, da še ni dolgo, odkar je izšla v Ameriki doktorska disertacija z naslovom 4'O najboljšem nrfčinu pripravljanja bif steka!" Resnica je aicer, da so pojmi o višini vseu-eiliške naohrazbe v posameznih deželah različni; toda smelo lahko trdimo, da ni s tako disertacijo v Evropi še nibče dobil doktorske diplome in je ne bo. Čuditi se pa tudi ne smemo, ako smatrajo v Ameriki, deželi ženskih pred-pravic, obširen recept o biflsteku za učenjačko delo.
Tako govori nemški list, kateremu moramo seveda prepustiti odgovorno* za njegovo trditev. Diaertacija je spis, ki ga mora vseueiliški dijak po dovršenih izpitih sestavki, da dobi akademi-čni naslov doktorja. Gotovo imamo v Ameriki tudi še viaoke šole, ki ne dosegajo niti take znanstvene stopnje, kakršno imajo v Evropi srednje šole, gimnazije in realke. Popolnoma nemogoče torej naposled ne bi brilo, da gra-duira kakšen dijak s spisom o bif-steku.
Ali troba je prevdariti, da na-alov ne pomeni vsega. Tudi pod takim zaglaVjem bi bil lahko spis prave znanstvene vrednoati. Zdi ae pa vendar bolj, da se hoče nemški časopis le norčevati iz ameriške višine šolatva.
Da bi bilo to zasmehovanje popolnoma opravičeno, se ne inore trditi. Veliko kritičnega se lahko pove o ameriški izobrazbi; ne sme se pa prezreti, da imamo v deželi tudi učene zaVode, ki stoje nedvomno na vi&ini svojega časa.
Ampak podobno je tjidi v drugih deželah. Nemčija sama nima izključno prorednih sol in v nekaterih rečeh bi se tudi'Evropa lahko kaj naučila od Amerike. Nacionalni napuh, ki misli, da je le , v lastni deželi vse zlato, drugod pa vse blato, ni nikakršen dokaz visoke kulture, ampak znamenje majhnega duha. Pri tem je vseeno, če se kaže taka prevzetnost v Ameriki ali pa v Nemčiji.
Zdravstvena služba na morju.
Železnica Baltiiuore & Ohio železniška družba je nastavila pod pretvezo, da primanjkuje delavcev, 13 zainork kot delavke na progi. Zamorke zdaj pokladajo železniške prage, vihte težka kladiva in zabijajo žreblje.
Unija kovinskih rudarskih delavcev v Butte, Mont., je sprejela rezolucijo, v kateri poziva vlado Združenih držav, da prevzame vodstvo vseh rudnikov v butt-skera distriktu.
Po poročilu rezervne banke *e je denar v prometu v Združenih državah od 1. junija 1916 do 1. junija 1917 pomnožil od $3,480,-000 na $4,742,000. Ns vsakega prebivalca v Združenih državah je odpadlo v letu 1914 $34.25, v letu 1917 pa $45.86.
Poprečho! To se pravi: Za o-gvomno večino prebivalstva na papirju.
iz Združenih d»*žav so izvozili» v 34 mesecih skoraj en ndljon konj in nad četrt miljona mul. V o-kroglih Številkah je bil izvoz sledeči: 920 tisoč konj in 330,000 mul. Konje cenijo na $194,000,000 — mule pa ns $66,000.000.
(Konec s 3. strani.)
Izkušnja uči, da se mlajših mornarjev ne primejo živčne bolezni v toliko meri. Valed tega se »prejema starejše moštvo, predvsem Častniki, v druge oddelke iate službe preprečiti razširjenja nevraatičnih ali živčnih bolezni na bojnih ladjah.
Ae veliko teže kakor na suhem je skrbeti v pomorski bitki za ranjene in obolele. Prt armadah na kopnem ae nahaja prva zdravniška pomoč v neposredni bližini bojne črte. Iz provizorlčnih postojank prihajajo bolniki v večje bolnišnice, nahajajoče se v večji oddaljenoat od bojne črte. Taiu se iavrifce vse potrebne operacije, in potem se pre-vedo ranjenci v takozvane etapne lazarete.
Drugače pa je s preskrbo ranjenih v pomorski bitki. V zgodovinskem pomenu je sanitetna služba na morju še mlada. Prvo lazaretno ladjo so rabili Angleži leta 1856. v iztočni Aziji. V prej-šnjih časih je bilo pri pomorskih spapadih mogoče atoriti le malo za ranjence, valed pomorskega spopada. Zgodilo se je celo, da je bojujoče se moštvo vrglo preko krova ranjene tovariše, ki so bili nespoaobni za nadaljni boj.
Na krovu ladij je bilo komaj najti prostor, ki bi dajal zadostno varnost za ranjene In zdravnike proti toči velikih izstrelkov; ki so padali na ladjo vsak trenutek. Zdravniki in njih pomočniki so bili na bojnih ladjah v najožjem stiku z bojevniki. V sedanjem času se skuša o<7pomoči temu na ta način, da se prevedo ranjene! z največjo naglico v poseben za to pripravljen oddelek na ladji. Pomožni obveaovalni prostor se nahaja v vsakem slučaju na krovu, v neposredni bližini topov. Sanitetno moštvo je na mestu, vendar pa je moštvo »ploh izurjeno in izvežbano za ta posel prve pomoči.
Glavno obvezališče se nahaja na srednjem krovu. Ranjenci se spravijo na srednji krov, kjer
ae uahajš lazaret. Tam ostanejo le toliko časa, da se tzvrše najnujnejše operacije, ki so potrebue za ohranitev življenja, dokler ne prevzame bolnikov posebna lazaretna ladja, Prenašanje ranjenih z bojnega pozoriiča v ta lazaret aredujega krova je posebno težavna atvar. Na auliem se o-pravlja to delo v takem slučaju ponavadi le v vodoravni legi. Na bojnih ladjah pa je treba spraviti ranjene v srednji krov po vseh mogočih ovinkih, ki ae nahajajo na ladjah, po ozkih stopnicah, koridorjih itd. Kadar se nahajajo ensrat ranjeni vojaki v lazaret u srednjega krova, se Izvrše potrebne operacije ter skušajo spraviti z ladje vse ranjene. Ladja je namreč zmožna za nadaljni boj šele tedaj, kadar so oddani wd ranjenci.
l^azaretue in drugr pomožne ladje se označujejo s posebnimi znaki, katere je videti na veliko razdaljo. Te ladje spremljajo brodovje pod zastavo Rdečega križa. Lazaret ne ali traneportne ladje so majhni parniki z nekako 50 do 70 posteljami, dočim so večje popolne bolnišnice, vsebujoče nekako 300 postelj. Nemška mornarica ima uaprimer na razpolago šest takih ladij. Zgrajene so soglauno z vsemi modernimi zahtevami ter potrebnimi prostori za moštvo in zdravnike.
Kakor nam kažejo poročila, pa tudi te ladje niso popolnoma varne. Baš zadnji čas JaTliilo nekoliko bolniških ladij potopljenih — kljub vsem mednarodnim pogodbam.	•
Vzlic vsem humanitarnim napravam in pripravam ostane vojna vendar grozna rec tn prave kulture, vredne človeštva, si ne moremo misliti, dokler se svet popolnoma ne otrese te more. Ali do tega vodi le ena pot, to je boj za socializem. Noben boj proti vojni ne more biti resen, Če ne gre za tem, da se odpravijo razlogi vojne. Zato pa je treba Ustvariti razmere, v katerih ne bo več vzrokov za vojno,
Vlada in kapitalizem.
Pesem o dobrodelnosti.
Nikjer ne cvete kapitalistična hlnavščina tako bujno kakor ravno v Ameriki. Sleparska meščanska demagogija si je tukaj nadela dobrodelno krinko, in s to tnaškarado uiisli za ne* voditi ljudi, ki aodijo bolj po površni sliki, nego da bi posegali v globočino. Kapitalističnim ciganom je v javnosti vedno na jeziku dobrodelnost in reveži, daairavno ni pod solncem klike, ki bi bila v resnici bolj nedobrodelna, kakor je današnja roparska družba, ki hi v sedanjem družabnem redu rada izpremenila le to, kar bi se za njen sigurnej-ai obstanek moglo nadomestiti z institucijami iz srednjega veka.
Razume se, da se ne bomo s kapitalisti nikdar razumeli o socialen» vprašanju, zakaj nasprotja med nami in njimi se ne tičejo posameznih pojavov, metode in taktike. Razlike so bistvene, različni so temelji, na katerih stojlrtio, različni so eilji, as katere se bojujemo. Kapitalisti in njihovi meščanski mešetarjl hočejo ohraniti podlago sedanjega družabnega reda, mi hočemo u-stvsriti novo družbo. Zanje je večno veljaven zakon, da morajo biti na svetu reveži tn bogatini; mi hočemo doaeči razmere, iz katerih izgine revščina. Za nas je socializem znanost, ki mora preiskati vzroke bede, neizobrazbe in gorja. Mi hočemo «vedeti resnico; oni žele v delavskih vrstah nevednoat.
Najmočnejša in vedno sigurna ščita kapitalizma sta: Vera in denar. Kapitalisti vsega sveta se drže s poglavarjem rimako-katoliške sekte v prijateljskem objemu. Papeži seveda radi svojim lojalnim kolegom, ki še niso svetniki na tem svetu, narede protiuslugo, in zato so različni pape?.i izdajali svoje enciklike, v katerih namigujejo po-nižnost napram kapitalistom.
No, papež Lev XIII., katerega nekateri naivneži smatrajo za delavskega papeža, — Je v svoji encikliki "Rerum nova rum*' povedal, kako ima cerkev presojati socialno vprašanje. ''Delavec naj se zadovolji s tem, da je delavec, poslušen naj bo svojemu gospodarju in naj bolj misli na drugi
svet, kakor na to solzno dolino. Gospodar pa naj ne pozabi, da je navsezadnje tudi delavec Človek, pa naj bo usmiljen z njim." In zdaj mu pojo to pesem usmiljenja, da nas že bole ušesa od te zlagane melodije.
Zaveduo delavstvo se jim bo za vse :o usmiljenje prav lepo zahvalilo. Naš cilj je družba, v kateri sploh ni treba tega bajeslovnega usmiljenja, za katerega hrbtom se skriva današnja na tatvinah in ropu zgrajena kapitaliatična družba. Tse to slavljeno in opevano usmiljenje ne obstoja tolik«, za ljudstvo, kakor za ljudi, ki potrebuje jo revščino in reveže, zato da bi z drohtinami, katere jim dajejo, odvrnili ljudstvo od upoznanja, da je opeharjeno ne za drobtine, ampak za bogastva.
'j Izkoriščanje in dobrodelnost sta dvojčka, ki ju pozna zaveduo delavstvo že predobro. Največji zatiralci so navadno veliki filan-tropje ln prijatelji " svojih '1 delavcev. Tekom leta izpreftajo miljo-ue iz njih kosti in krvi, nazadnje pa, <*a se ne pozabi njijiovo ime, vržejo nekaj dolarjev za kakšno kriščevo ustanovo, in stvar je zopet lepo pri kraju, ter se drugi dan zopet začne htnova. To, kar zahtevamo mi, je pravica, ne pa miloščini. V tem boju seveda ne bomo nikdar našli kapitalistov in meščanskih reformatorjev. Zakaj v družbi, v kateri bi veljala enakopravnost, v kateri bi y.<akdo s svojim delom lahko prišel do blagostanja, v kateri ne bi bilo beračev in revežev — v taki družbi ne bi bilo prostora za kapitalistični in meščanski napuh, za kapitalistično gospodo-valnost in za filantropsko usmiljenje. Vsa kapitalistična blagodušno8t, vsa njihova ljubezen do vežsv ni nič druzega, kakor sredstvo, da si ohranijo in utrde vlado. Miloščina, odpadki od bogato obložene mize, od katere so odgnani prav tisti, ki so jo pogrnili, naj povečajo med ljudstvom čut odvisnosti od svojih "dobrotnikov," čur lastne slabosti, naj uničijo voljo do pravice: skratka naj pomagajo raztegniti sedanje razmere na večnost.
Ameriška vlada iina sedaj priliko, da sama spoznava značaj kapitalizma, o katerem je doslej prav malo vede|a. Vojna spravlja posamezne vladne oddelke ve'iko bolj v stike s kapitalisti, nego so jih imeli prej; potrebe za voj.io in mornarico so ogromne In neprenehoma se množe nuročila. A čim več jih je, tem «ean .nejši postajajo kapitaliati s svojimi za htevami.
Pri tem ni nobene izjeme. Premog ln petrolej, baker m železo, cement in jeklo, vse je te sredstvo izkoriščanja. Polagoma prihajajo vladni tajniki sami do spoznanja, da je nemogoče plačevali take cene, kakršne zahtevajo sorporaci-je, kajti aicer bi morate vse Zedi-njene drŽave delati le za profit teh kapitalistov.
Mornariški tajnik DanleU Je i-mel priliko spoznati patriotizem premogovniških magnatov, ki zahtevajo za premog za ladje take cene, da se zdi Danlelsu njih dofctfek še vedno dosti velik, Se jim plača 75 odstotkov o<J svole, ki jo zahtevajo.
Bakreni kralji zahtevajo od a-meriške vlade po 25 centov, od zavezniških vlad pa po 38 centov za funt bakra.
Tako je z vsemi računi. ln tudi vladi sami mora postati Jasno, da gledajo kapitaliati z drugačnimi očmi na vojno kakor Wilson, sodeč po njegovih govorih ln manifestih. Wilson pravi, da se bojuic-ino za demokracijo; kapitalisti ndalijo le tia svoje profite Iii hočejo, da se tudi Amerika Oojujc za-nje.
Pri tem je t relia pomisliti, da jc to šele začetek.
Če so t rustí že sedaj tako nesramni, xaj bo šele pozneje, če se vojna zavleče tn postane vprašanje tega ali oucgu materija la pereče t
Baker in Daniels nimata nobene kontrole nad premogom, nad bakrom, nad železom, jeklom i. t. d. Kaj bosta mogla reči, če pridejo gospodje kapitaliati sredi vojne s trditvijo, da se je produkcija otežčala, da potrebujejo nove stroje,da ae je to in ono izpridilo,iz gubilo, da torej ne morejo več hajati s starimi cenami t Kaj, če
- r
DO ZADNJE KAPLJE KRVI
(Konec s 1. strani.) šče, igra hazardno igro. Kajti ako jo misli dobiti, se ne tuore zanašati na to, kar se lahko pošteno izračuna, temveč — kakor kvartač — na srečen slučaj ali pa na kakšno sleparijo.
Razumljivo pa je stališče berlinske vlade vendar. Tri leta se Nemčija bojuje. Ljudstvo ie izčrpano, da pi skoraj nrčesar več izmolsti Iz'nlepa. Bajka ,da se Nemčija le brani in da se bojuje za svoj ostanek, se je že davno razpršila. Kdo naj bi bil še verjel v obrambo, ko so stale nemške čete globoko na Francoskem, ko so zasedle skoraj vso Betlgijo, vso Poljsko, Srbijo, Rumunijof
Bilo je treba nove tolažbe za narod, da se vnovič položi na žrtvenik. Tedaj se mu je oblju-bo val o nezaslišano blagostanje po vojni. Zavezniki bodo premagani in bodo morali plačati tako vojno odškodnino, da bodo ne le vse izgube oo-vrnjene, ampak da se razlije ogromno bogastvo no vsej deželi.
Kako naj ravno ta vlada sedaj izjavi, da ne zahteva ničesarf Kako naj reče kaj takega brez strahu, da vstane ves narod zoper njo in vpraša, zakaj in čemu je tri leta prelival krif Ali se ni bati, da poruši srd preverjenega ljudstva razun vlade še marsikaj druzega T Sam kaizerjev prestol, vsa dinastija pride lahko v nevarnost. A treba se je spomniti, da ni nemška vlada vlad:i nemškega naroda, temveč vlada Viljema iT. In ho-henzollernske familije.
Za Nemčijo in njeno ljudstvo seveda ne bi moglo biti nič pametnejšega, kakor da se sklene mir, kakor ga naglašajo ruski socialisti. Kaiti čimdalje se vojna nadaljuje, tem večje postanejo žrtve, a tem večja tudi nevarnost eventualnih iz-
gub, na katere se ne more misliti naprej. -
Toda še nekuj druzege postane tem verjetneje, čim dalje t raje vojna. Ako se vlada danes boji majhne revolucije ,lahko prinese čas večjo in celo prav veliko revolucijo, v kateri utone vse, kar bi kajzer in Bethmann Hollweg rada rešila.
Kancelarjeva izjava o potrebi, da se vojna nadaljuje do konca, izgleda zelo junaška. Tn vendar izvira iz strahu. Bojazen vpliva na kajzer.ia in na njegove svetovalce kakor na igralca, ki je dobival in dobival, pa se mu je sreča obrnila. Izguba tega, kar je ¿e priigral, se mu zdi kakor njegova las) na izguba. Poleg ga pa mor! slutnja, da bi naposled lahko izgubil še kaj svojega. Da se to ne bi zgodilo, se mu vidi nadvse nujno, da ohrani dobitek in da še kaj priigra.
Tako igra sedaj kajzer. In čimdalje traje igra, tem praznoverineši postaja. Bog mora ibti na njegovi strani! Ce ga je za neka.) časa zanu-stil, ga mora prisiliti, da se vrne. Morila \e sam napravil kakšne napake, ko se je ločil od ljudi, ki so ga od začetka gnali v strujo brezobzirnosti in v hazard. Zato kliče sedaj Tirpitza, očeta neusmiljenega podmorskega vojskovanja in prijatelja aneksij nazaj. Z osebnimi izprememhami hoče povzdigniti svoj pogum in z brezobzirnostjo misli ustrašiti nasprotnike. Za stvarni položaj pa postaja od dne do dne bolj slep.
Stari pregovor: Kogar hočejo bogovi pogu-biti, ga~V.aalepe.
Viljem midi, da služi s svojim zaletavanjem v zid veličini svoje dinastije in sijaju svoje krone. V resnici služi mnogi večji stvari, ki pomeni nle-gov pogin: Kajzerska trmoglavost pospešuje revolucijo in jo sčasoma napravi neizogibno.
pridejo s vijskom rsvno v takem trenotku, ko bi bils dodsja morda odločilua za uupeh na bojišču ali ns morju f
Po sedenjem nastopanju gospodov veleiskoriftčevalcev ae pač vse lahko pričakuje. In če se vlada ne zavaruje v pravem času, jim bo pozneje lahko izročena na milost in nemiloat.
Edinq zanesljivo zavarovanje zo per tako nevarnost je pa naciona-liziranje industrij. Čim prej se izvrši, tem lažji bo ta proces in tem bolje bo.
Ako vidi vlada, kako brezobzirno nastopajo oderuhi napram njej, si lahko mislijo, kako drzni so šele napram delavatvu. Morda ji to vendar nekoliko odpre oči, pa bo razumela, da ni objest, ki goni delavce v boje in štrajke, ampak da jih kapitalizem izsiljuje.
To se ps tudi med vojno ne bo prenehslo. Vlsda naj se ne da slepiti z lepimi Gomperaovimi besedami, a katerimi obljubuje "sveti \nir med razredi", dokler traje vojna. Tak mir ni odvisen le od delavcev. Če kapitalisti odirajo, se morajo delavci brauitl. Tn kapitaliati bodo odirali, ker je to v na-turi kapitalizma.
Nimamo li strajkov sedaj, kljub vsem Gomperaovim izjavam? Imamo jih, ker se širijo razmere, v katerih ne more delavec več človeško živeti. Take razmere kratko-malo silijo na boj, pa če bi pisal Gompers svoje izjave z zlatimi črkami na baržun.
Tudi to situScijo bi pa vendar lahko zbojjšala * nacionalizira-njem industrij. Ako bi dobra organizacija produkcije in distribucije potlačila draginjo nazaj, ne bi bilo treba delavatvu povišati svojih zahtev tako, kakor jih mora poviševati sedaj. Že to bi odpravilo inuogo vzrokov za boje. Obenem bi pa nacionalizirana industrija lahko plačevala ljoljse mezde in bi imela blago vendar ceneje, kakor če se kupuje od privatnih korporacij.
V vsakem oziru bi bila torej vlada in ljudstvo na boljšem. Le odločnosti je treba in pravočaano se morajo izvršiti potrebni ukrepi.
Vladno zavarovanje.
Ameriška vlada hoče zavarovati svoje vojake in mornarje in je izdelala v tem zmislu zakonski načrt, ki bo predložen kougreau, da sklepa o njem. Ne poznamo še p-> drobnouti te predloge, toda misel sama na sebi se mora na vsak način odobravati. Sicer dajejo tudi druge države svojim na vojni pohabljenim vojakom in družinam ubitih uekakšne odškodnine; toda večinoma so to take mslenkosti, da je mož, ki dobiva "invalidno penzijo", s tistimi vinarji prav« zaprav le ponižan. Če misli ameriška vlada ustanoviti zavarovanje, tedaj je upati, da bodo žrtve vojne dobivale res pošteno odškodnino.
Vlada je najprej vprašala privatne družbe, če ne bi prevzele tega zavarovanja. Toda odgovorile so, da ne. Pravijo, da jim ni jasen način tega zavarovanja in da je bolje, če ga izvede vlada sama.
Olovek bi se čudil. Zavarovalne družbe preže na vsako kupčijo kakor hudič na grešno dušo. Skoraj da bi se moral človek zavarovati zoper zavarovalne družbe, ki mu hočejo zavarovati vse, kar je mogoče in kar je nemogoče; življenje, hišo, pohištvo, knjige, polje, vrt, kokoši — zopet smrt, točo, ogenj, povooenj, skratka zoper vse, kar si je mogoče Izmisliti. Tukaj bi imele priliko, da zavarujejo miljon ljudi brez izdatkov za oglase, cirkularje, agente i. t. d., pa nočejo. Vso to ogromno kupčijo rajši prepusti Zedinjeniin državam.
Recite še, da gredo zavarovalne družbe le za profitom in da niso patriotične!
No, družbe gotovo ne bi izpustile kupčije, če bi vedele, da bo rea — kupčija. Toda kje vzeti zanesljivo podlago, na kateri bi se mogel izračunati profit t Takega zavarovanja še ni; statistika mrtvih in ranjenih bo šele po vojni tako znano, da bo mogoče na njeni podlagi nekoliko kalkulirati. A tudi tedaj še ne bo izkušnje, kako dolgo je treba plačevati premije.
Kupčija je torej negotova.* profit bi bil lahko premajhen, pa še ta ni popolnoma gotov. Ce je pa stvar taka, niso družbe nič nevoščljive in prepuste vladi brez zavuti vso stvar.
To je popolnoma prav in če bi bili mi na mestu ameriškega za-kladniškega tajnika, ne bi bili ni-ti_ypraševali privatnih druib.
Ampak s tem je zopet enkrat prekršeno načelo privatne kupčije. Vidi se, da to načelo vendar ni železno in včasi za celo tisti sami prekršijo, o katerih bi bilo misliti, da so pri stvari najbolj interesi rani.
3Ii se ne moremo jokati zaradi tega, ker nismo nikdar verjeli r svetost takih načel. Ali če je vlada naravnost prisiljena, da vzame to panogo zavarovanja v svojo režijo, če spoznava, da ae taka kupčija popolnoma strinja z nalogami vlade, zakaj ne bi mogla tedaj prevzeti tudi drugih vrst zavarovanja v svojo upravo, zakaj ne vsega zavarovanja sploh?
Vojno zavarovanje bo na vsak način draga reč. Pravzaprav bo imela vlada zanj le izdatke. Druge zavarovalne panoge nosijo dobiček in sicer ogromen dobiček. Zavarovalne družbe spadajo med najmogočnejša kapitalistična podjetja. Če bi se vlada lotila tega posla, bi z dobičkanosnim zavarovanjem lahko pokrila stro-ike vojnega zavarovanja in bila bi na mah rešena velikanske skrbi.
To bi bilo tembolj pravično, ker je zavarovanje nedvomno splošna, torej javna zadeva. In prav sedaj je čas za tako reformo ugoden, ker bi jo prav sedaj ljudstvo v A-meriki najbolje razumelo.
Zavarovani udj«
«lavna muk* pl««alka Ana P«*lava ima vsako tvojo nogo r.avarovano «a pol miljoaa xa iihiiaj. d« bi »i jo t\+ mila. Trnorint Oaruno ima aavarov«-no »voje grlo t* dva in pol miljon«. ki jih dobi, te izgubi glas. Jnn Katolik ima zavarovano deimo roko za mi* ljoa, bi n« mo**l vo* goalati. Zavarovane pa ima tudi avoj* godi v Londonu za 100,000 mark.
JUL
Krvavi Elast St. Louis.
V	Eft»t St. Louisu ho sc zadnji teden vršili izgredi, pri katerih je bilo okrog 100 zamorcev ii nekoliko belih ljudi pobitih, nedoločeno Število pa ranjenih. Policija je bila proti izgredom popolnoma brezmočna. Prvi oddelki milice, ki ho bili poklicani, da napravijo red, niso opravili ničesar; pobijanje in požiganje se je nadaljevalo pred njihovimi očmi. Še le ko je bila storjena ze ogromna ¿koda na življenju in imetju in je dobila milica iz-zredno pojačanje. se Je obnovil mir, ki se vzdržuje že vedno z obsednim stanjem.
'Ni ie davno, kar so bili podobni izgredi zoper črnce v Kast St. Louisu. Tudi tasrat^so bile posledice zelo žalostne. A ko je bil napravljfctHed. bi bil človek miaiil, da je tudi poskrbljeno za na-daljno varnost. Ljudje uiso avtomobili; razka-čenost, ki je le s silo potlačena, ni odstranjena; če dobi novo priliko, zlasti pa če trajajo njeni vzroki dalje, tedaj zopet izbruhne.
Kakor je videti, niso oblasti storile potrel»-nih ukrepov. A kar je še večja napaka: Očitno je, da se niso potrudile, da bi bile spoznale prave vzroke izgredov in da ^i jih bile skušale odpraviti. In če ae ne zgodi sedaj zopet uič druze-ga, kakor da ostane mesto n4kaj časa v obsednem stanju, se je bati, da se po odhodu milice zopet pouove izgredi.
Da je plemensko sovraštvo v Ameriki še zelo razširjeno, je stara reč. Najdemo ga tem več, čim bolj prihajamo proti jugu. Kljub osvoboditvi sužnjev še ni minil v južnih državah čut nekakšne bele ariatokratističnosti, ki smatra ljudi drugač-ne polti le za govoreče živali. To se izraža v največji* sramoti, ki ponižuje Zedinjene države pred očuii vsega sveta, v linčanju, katerega žrtve so večinoma črnci; kaže se v splošnem postopanji belih napram črnim, a kaže se celo ofieielno v tem, da so za zamorce po južnih državah določeni posebni železniški vozovi, posebne Čakalnice itd. Vsa vzgoja belih ljudi v južnih državah je taka, da se že kot otroci nauče zaničevati črnce.
Dokler bo podlaga plemenskega mišljenja in čuvatvovanja v Ameriki taka, je nemogoče, da bi se iztrebile korenine resnih bojev.
Tudi to, kar se je godilo v Kast St. Louisu ve ne bi moglo razlaagti brez tega sovraštva. Pač pa mora biti še nekaj druzega vmes kar je dalo tem napadom neposreden povod.
V	Kast St. Louis so zadnje čase uvažali črnce v velikih množinah iz južnih držav. Sieer ni Kast 8t. Louis edino mesto, kjer se je to-godilo. Tudi v druge države, ua primer v Peuns^Ivanijo prihajajo že nekaj časa cele čete zamorcev v jame in tovarne. Kapitalistične družbe tožijo, da primanjkuje belih delavcev, ker ni vsled vojne običajnega naseljevanja iz Kvrope, Industrija se pa — tudi vsled vojne — množi in širi. Belo delavstvo je pa nezaupno in smatra dovažanje črncev za organizirano skebstvo na široki podlagi.
Resnične razmere so take, da imajo pač eui tn drugi nekoliko prav. Pomanjkanje betih delt?*
cev ae čuti v mnogih strokah. Bilo bi napačno misliti, da inta ta položaj za delavstvo same dobre strani.. Faktično je za delavstvo tem bolje, čim. popolneje obratuje industrija. Marsikatero podjetje je tako, da je obrat v njem sploh nemogoč, ako ne more biti popoln, ker se ne more delati v enem oddelku, če se ne dela tudi v drugem ali tretjem. Tako ae lahko zgodi, da csianejo brez dela tudi tisti delavci, ki so na razpolago.
Razni» tega je ena industrija odvisna od druge. Tako na primer je skoraj vsa odvisna o« premoga. .leklarna ima lahko toliko naročil, da bi bilo s njimi zaposlenih stotisoč delavcev; a če ni premoga, ne morejo delati. Podobno vpliva promet na železnicah. Ce ne morejo železnice odvaja-* ti izdelanega blaga, sc ne inore izdelavati.*
Tako je vaa produkcija in ves promet v vzajemni zvezi in za delavstvo so razmere teui u-godnejše, čim popolneje se dela in čira več delavcev je vsled tega zaposlenih. Tedaj liuajo tudi najugodnejšo priliko, da nastopijo s svojimi zahtevami, ker so kapitalistom najbolj potrebni.
Če ni dovolj belih delavcev, da bi se z njimi industrija držala v tiru, ui nobenega pametnega razloga, da se ne bi vzeli tudi črni ali rumeni na delo. V tem oziru je med ameriškim delavstvom, med tistim, ki je še popolnoma nezavedno, pa tudi uied tistim, ki pripada strokovnim organizacijam, mnogo napačnega mišljenja. Oni vidijo v delavcu druge polti, pogostoma vploh v delaven iz druge dežele le konkurenta in mislijo, da se ga morajo braniti za vsako ceno. Zato podpira American Federation of (¿abor vsako nazadnja-}ko sakonodajstvo o naseljevanju in bi najrajša videla, če bi s»c sploh vsaka naseljevanje prepovedalo. To je zato, ker se kažejo ameriškemu delavstvu vedno le njegovi neposredni iuteresi, vedno le tisti, ki mu leže pred nosom, pa mu ostanejo vsled tega skriti tisti, ki so nekoliko oddaljeni, a navadno vendar mnogo večji. To je razlog, da nima ameriško delavstvo takoreKoč nobene razredne politike.
Kjer je resnično pomanjkanje delovnih um-či, tam je tudi v interesu delavstva, da pridejo od drugod. Tudi če ne Vi% bilo to važno In potrebno za delavce v dotičneui mestu, je vendar važno z» delavstvo po vsej deželi.
Toda naravno je, da skušajo kapitalisti tako priliko čim bolj obrniti sebi v prid. Ako imajo pro^o izberd med organiziranimi in neorganizira-. uimi delavci, bodo rajši vzeli druge, ker imajo u-panje, da bodo z njimi lahko veliko bolj po svoji glavi postopali, kakor pa z organiziranimi.
Kolikor je mogoče posneti po statističnih poročilih, ni sedaj sploh organiziranih delavcev od -več, V mnogih slučajih je gotovo, da u« ostane podjetnikom nič druzega kakor, najeti delavec drugih plemen. Toda če ne bi bilo takega pomanjkanja delovnih moči, kakršno je wedaj nedvomno v deželi, bi vendar kapitalisti rajši kliesli črnce.
Mi nimamo takih točnih podatkov, da bi mogli presojati, če je bil Uvoz črncev v Kast St. Louis opravičen ali ne. Le zelo temeljita in pri tem popolnoma nepristranska preiskava bi mogla to dognati. Same trditve ne dokazujejo ničesar — ne z ene. ne z druge strani. Podjetniki l>odo go-tovo trdili, da ni drugače nikakor mogoče: tz-gredniki bodo pa s svoje strani trdili, da nI bih» črncev prav nič treba.
Toda če nam ni mogoče izrekati sodbe, kjer nimamo popolnoma jasne slike, vendar vidimo, da se ne sme vsa stvar končati s tem, da^sta-neio miliearji nehaj časa v Kast St. I^ouisu, če 8 enkrat se bo že stvar pozabila iu tedaj tudi mili-čarji lahko odidejo. Neizogibni «o ukrepi, da se take reči ne pouove: povrh pa je treba pomisliti, da lahko nastanejo povsem podobne razmere tudi v drugih, morda celo v mnogih drugih kra-
JU..
^	I t 1X
Nihče ne ve. kako dolgo bo vojna trajala. O se zavleče kaj bolj, kakor mislijo optimisti, bodo vojne potrebščine ogromne in delov,»e moči bodo postajali boljir.bolj potrebne. Kadar bodo za vojaštvo izbrani možje poklicani pod žastave, bo nainah potegnjena ogromna množina delavstva iz industrije. Kapitalisti mislijo pač na to in vedo, da bo treba ta problem na kakšen način rešiti. Ali naj jim delavci izpolnijo žeijo pa delajo kakor sužnji čez čast Ali naj dovolijo, da se natlačijo ženske v industrije,- ki so njihovi na-turi nasprotne iu njihovemu zdravju skrajno škodljive? Ali naj se ogrejejo za izkoriščanje otrok ?
Ako nastane resnicua potreba, ui le črno. ampak tudi ruuieit/j delo boljše od vseh teh izkori-ščcvalskih metod.
Prav lahko je mogoče, da bodo v mnogih krajih tedaj vpeljavani tujerodni delavci, in '-e ne bo ljudstvo naučeno gledati in misliti dalje od no*a, se lahko ae v številnih drugih naselbinah pouove enaki izgredi kakor v Kast St. l^ouisu.
Seveda je v vsakem uvažanju tujih delavce: nekoliko nevurnosti za domače delavec. Toda s Izbijanjem in požiganjem kakor v Kust st. Louisu se taka nevarnost ne odpravi kakor ni mogle razbijanje strojev ustaviti razvoja industrije.
Naloga zavednega deluvstva je v takem slučaju, da skrbi za močno varstvo svojih pridol»-ljenih pravic, in da spravi iinportirane delavec čimprej v svoje organizacije. Iz tistih, ki so morda prišli kot njegovi konkurenti/ mora uapraviti svoje sodelavce in sobojevnike,
Iz Kast St. Louisa 4smo slišali nekatere glasove, da se črnci niso dali organizirati ln da jc bil to glavni vzrok napadov nanje. Ta trditev sc nam samfe na sebi ne tdi vseskozi verjetna, ker se bestijalnosti zoper zamorce nc strinjajo z običajnim agitacijsklm načinom zavednih delavcev.
Verjetno je pač, da je nekoliko težavno organizirati z juga pripeljane črnec. Toda težavno ni uciuogočp in vseeno.iNa noben način se ne more trditi, da so črnci sploh nepristopni pr; organizaciji. Saj jih je v krajih, kjer žive in delajo skupno z belimi, — dosti organiziranih. Tudi njihova inteligentuost ui tako nizka, da ne bi mogli razumeti idejo organizacije; saj imajo dovolj inteligence za znanost in umetnost,, če le dobe dovolj prilike za to.
Če je bilo v Kast St. Louisu težavneje pridobiti jih za organizacijo, je treba vpoštevati dva glavna razloga. Prvi je ta. da prihajajo ti črnci iz južnih držav, iz krajev, v katerih sploh še' ni delavskih organizacij iu kjer so tudi sedaj še živeli v marsikaterem oziru tako kakor v dobi slišnosti. Da spoznajo taki ljudje svoje nove razmere in sc jim odpro oči za pomen organizaeije,. je treba nekoliko potrpljenja.
Drugi, morda še večji vzrok, ve pa ne sme iskati med črnci, ampak med kapitalisti. Cisto naravna rev je da podjetniki ne bi rudi videli črncev v organizaciji. Oni, oziroma njihovi agenti so jilu pripeljali z juga; oni jih imajo v svoji službi; oni vodijo nadzorstvo v njihovih kolonijah; oni imajo torej najneposrednejši vpliv nanje, in ta vpliv izrabljajo, da jih drže čim dalje proč od organizacije.
To se torej ne more šteti v greh črneeni, ampak kapitalistom. Kaznovati za ta greh črnce z u-morom in požigom pa ni ne pravično nc človeško.
Prav zato tudi ne verjamemo, da ;e te Izgrede povzročila jeza strokovno organiziranih delavcev, ampak omogočilo jih je žalostno, nekulturno plemensko sovraštvo.
Toda v« ti izgredi se ne morejo smatrati za privatno stvar. Ne le mi, tudi lokalne in državne oblasti, tudi vlada in kongres se morajo vprašati, kako nastajajo, kaj jih povzroča, kako jih jc mogoče preprečiti.
Dogodki v Kast St. Ijouisu se preiskujejo. Prirnsti moramo, da nas to prav inaio zadovoljuje. Kakšna bo ta preiskava? Nekoliko tzgredni-kov so prijeli in zaprli; te postavijo najbrže pred sodišče. Morda 1h> enemu ali drugemu dokazano, da je sodeloval pri umoru kakšnega črnca ali pa pri požigu kakšne hiše. Nekoliko posameznikov bo kaznovanih. Odločeval bo slučaj. Niti to ni gotovo, da bodo kaznovani tisti, ki so počeli največja zverinstva ali pa celo »lavni krivet, začet* niki progona. Še manj je pričakovati, da se razkrijejo vsi vzroki.
Taka preiskava ne daje podlage, da bi se v
bodoče preprečili enaki ali podobni dogodki. A vendar je to važnejše kakor vsaka individualna
kazen, kj zadene prav lahko le'zapeljanega človeka. Treba bi bilo preiskave, ki bi Ha do dna, in ta bi bila mogoča le a sodelovanjem zavednega delavstva, ki sicer o)>soja vse te grozote, pa se vendar ne zadovoljuje saamini obsojanjem, ampak koče jasno videti. In ker je v stvari cel kup reči, ki se tičejo delavske kože, ki posegajo naravnost v delavske razmere in jih ne more zaradi tega nihče tako razumeti, kakor delavstvo, bi se morala taka preiskava vršiti a sodelovanjem deluvstva.
Če so razmere take, da bodo povzročale večjo selitev delavcev, kakor v navadnih časih in bodo pri tej selitvi prihajali v poštev črni, morda rumeni, sploh pa še neorganizirani delavci, bi bil eden glavnih pogojev, da se preprečijo spopadi, to, da se odvzame vsem takiui delavskim uvozom značaj skebstva. Dvoje bi bilo v ta namen predvsem potrebno: 1. Da se brazjiogojno epo*te-va načelo enake plače za enaTco delo; podjetnik sme vzeti črnca ali pa Kitajca, kjer je toliko dela, da je potreben, ne pa zato, ker dela ceneje od belega delavca; 2. Da se zabrani vsako oviranje organizacije: ako bo delavec druge barve sku-pak v organizaciji z beliiu, se nc bo ne enemu ne drugemu bati skebstva, amapk skupaj se bosta borila za svoje pravice in za zboljšanje svojega položaja.
Mister SamuH (lompers je Član narodnega obrambnega sveta iu zastopa v njen »* ' " tvo. Škoda je .hrezprimeniu, da lii tam socialističnega zastopnika, ki bi videl v takih rečeh malo dalje kakor (lonipers. Treba bi bilo namreč zakonodaja va, ki bi prisililo podjetnike, da izpolnijo pri najemanju novih delavcev, pogoje, s katerimi se lahko preprečijo dogodki ':akor v Kast St. Louisu.
Iz svoje iniciative ne bodo kapitalisti ponujali črncem enakih plač kakor belini. Sami nc bodo pospeševali organizacije, le je nekoliko zamorcev pobitih, niso ubiti oni, če so požgane zamorske barake, niso vpepeljeue njihove rezidence. Ako se hoče, da bodo kapitalisti storili to, kar je v splošnem interesu, morajo biti prisiljeni na to, a to se doseže le z zakoni.
«
Kadar bo podjetnik vedel, da mora priznati črncu enako plačo in enak delovni čas kakor !>e-ga jc tedaj najel, je gotovo, da ga je nalej eta leniu, ne bo najemal črnca brez potrebe; in če potrebe. Tedaj se organiziranim delavcem ne bi bilo treba bati, da jih bodo izpodrinili skebi najsi bodo črni, rumeni ali pa beli; in ffe ne bodo kapitalisti mogli ovirati organizacije, tedaj ne bo težko pridobiti tudi črnce za organizacijo. Zakotna druhal sc pa tudi ne bo upala uprizorjati po-gromov, če ji ne bodo razmere med delavstvom dajale pretvez.
Ker ni le v interesu proletariata, ampak fak-
tično tudi v interesu vlade — če to spozna ali pa ne — da se preprečijo t razlije, kakršna je bila v Kast St. Louisu, ne bi mogla biti bas težka reč dokazati vladi, kaj je za to potrebno. Seveda bi bilo to najložje, če bi bila vlada socialistična in če bi bil tudi kongres tak. Delavstvo je imelo od lanske jeseni že nekolikokrat obžalovati svojo politično kratkovidnost.
Ali sedaj jc vlada taka, kakršna Jc. In ker od (Jouipcrsa in od A.F.ofL. ni pričakovati tega, kar je res nujno, bi iskreno želeli, da bi vodstvo socialistične stranke nastopilo in uvedlo akcijo, s katero bi kongresu, še preden sc razide, ¡>oka-zalo, kakšne dolžnosti ima napram delavstvu in s tem napram deželi.
\
Javno zdravstvo
Kna prvih skrbi organizirane kulturne družbe bi moralo biti zdravje njenih članov. To je obenem njeno lastno zdravje. Ce je resničen stari latinski pregovor "Mns sana in corpore sano" — zdrav duh v zdravem telesu — tedaj je ves naš duševni napredek; vsa naša kultura odvisna od našega telesnega zdravja, od zdravja vseh članov družbe.
Današnje človeštvo pa nima razloga, da bi bilo na to kaj posebno ponosno. In Amerika, ki bi v marsičem rada korakala na prvem mestu, stoji v tem oziru prav daleč zadej. To se kaže pri sedanjih vojaških naborih, kjer je veliko manjši odstotek sposoben za službo, kakor v evropskih deželah. Ali tako ni le v oni starosti, ki prihaja za vojaščino v poštev, temveč velja spldšno. A-ineriške zdravstvene razmere so pravzaprav žalostne.
; > O tem je podal nekaj zanimivih podatkov dr. L/man Fisk^ zdravniški ravnatelj zavoda "Life Kxtension Institute." Poziva se na profesorja Irving Fisher, ki je načelnik higieničnega oddelka na tem zavodu, in ki pravi, da je i*9 odstotkov vseh Amerikancev pomanjkljivega zdravja ter da so higienični ideali Amerike veliko nižji od onih v Švici, Nemčiji, Švedski ali celo Japonski.
I (Dr. Fisk dodaja tej izjavi, da bi bil profesor Fisher lahko kar 100 odstotkov Amerikancev o-značil za nezadostne zdrave.
Zdravniške preiskave, ki so bile izvršene v našem zavodu tekom zadnjega časa, pravi Fisk, so pokazale, da ni najti niti enega posameznega A-merikanca, o katerem bi se lahko reklo, da je normalen s 100 odstotki giede na svoje telesno in duševno stanje ter glede na osebne navade.. — Seveda je treba pri tem pripomniti, da bo raziskovalec, ki pozna svoj posel ter ga temeljito vili, komaj našel enega popolnoma dovršenega
moškega ali eno tako žensko. I* en mož je bil, katerega se iliko označi kot dovršenega, iu sicer glede telesa, duha in morale. To je bil ustanovitelj krščanske vere (katerega pa v resnici nikdar ni bilo).
Amerikanci trpe na nekem posebnem poslabšanju v srednji starosti, pred katerim je varno prebivalstvo evropskih dežel vsaj do gotove meje, — je nadaljeval dr. Fisk. Odstotek smrtnih slučajev na Švedskem "je za vsako starost nižji kakor v Ameriki. Nižji je tudi v Prusiji za mlajše dobe. V Aineriki sc je umrlijvost med mlajšimi skupinami zmanjšala v teku zadnjih petdesetih let, kakor se je tudi drugod po vsem svetu. Dočim pa kažejo evropske dežele manjšo umrljivost za vsako starost, se je povišala umrljivost v Zedinjenih državah vsled kroničnih ali degcneraeijskih bolezni.
To sf je zgodilo raditega, ker smo v zadnjih tridesetih letih podvojili svoje prebivalstvo po številu, in dnigič, ker se je naše prebivalstvo v tem času popoluoina premaknilo, in sicer z dežele v mesta in od poljedeljstva k industriji. Umrljivost v starosti štiridesetih let je v ameriških me-, stih za celih 70 odstotkov višja kskor na deželi. V starosti petdesetih let je višja za 80 odstotkov. To pa se zgodi seveda raditega, ker uživa mestni prebivalec več reči, katerih bi ne smel uživati, ter si dovoli še druge stvari, katerih bi si ne smel dovoliti. Kadar zamenja prebivalstvo poljedelstvo z industrijo, mora povsem naravno slediti poslabšanje vsled InduMrijalnega življenja.
Poslabšanje plemena je najbolj občutiti pri vojaških naborih. Med možmi, ko so bili preiskani za odhod na mehiško mejo v preteklem polet ju,je bilo nesposobnih za to službo in zato odklonjenih celih 80 odstotkov. Če hi vojaški zdravnik v resc-nici natančno preiskal ljudi, bi se moralo še danes zavrniti najmanj .">0 odstotkov vojaških novincev.
Amerika ni *e zadosti prepojena z idealom fizičnega in telesnega zdravja. Zelo malo je mož, ki jim pride na misel, da je telo velik zaklad, katerega je treba ohraniti zdravega iu ga izboljša-, ti, da plača telo obresti kakor vsaka trgovina ali druga institucija.
Pov,sanje umrljivosti vsled kroničnih bolezni je posebno anali) no, kajti te bolezni se ponavadi ne spoznajo, dokler ni vsaka rešitev žrtve izključena.
V	tem razredu bolezni jc opaziti vsako leto unirljiwst do 130 tisis'? si »čaje v v starosti od M do 60 let.
Razvoj teh kroninčnih bolezni je seveda težko zasledovati. Pri ljudeh se ne razvijajo naenkrat pogoji, ki povzročajo mrtvoud, ledvične in srfsie bolezni ter, pogosto tudi take bolezni kakor pljučnica in lega^, ki sta le izraiz kroničnega »o-slabšanja telesa, vsled katerega ni bilo telo sjh>-sobno, da bi se ustavljalo navalu bakterij.
Dasiraviio nostaja ves svet in vsi narodi od dne do dne ooljši,ne more vendar nihče zanikati, da obstaja nujna potreba pospešiti ta proces izboljševanja i vpričo razmer, ki dejansko vladajo. Da sc prebivalstvo te dežele v resnici telesno izboljšuje, za to nam manjka vsakega dokaza. Dosti dokazov pa imamo na razpolago, da se zdravje dejansko slabša.	'
V	Angliji in Nemčiji, na Švedskem, Norveškem in Danskem je bilo v zadnjih tri.irs«»iih letih opaziti izboljšanje glede na umrljivost z ozirom na vsako dobo življenja. Obede na Zedinjene države se more reči le to, da se je umrljivost v prvih letih življenja izdatno zmanjšala, da pa je narasla umrljivost v srednji življenski dobi in v starosti.
. Proti bole/nim, ki .povzročajo degeneracijo telesa, je periodična zdravniškn preiskava najboljše vastvo. Za navadnega človeka je prav ta-
ko bedasto zanemarjati svoje zdravje ter se izogibati zdravnika, dokler ne občuti dejanskih bolečin, kot bi bilo za trgovca- nezmiaelno opustiti sestavo bilance ter pregled knjig, dokler bi ne prišel v bankrot.
Dr. Fisk je končno mnenja, da bi bilo splošno vojaško vežbanje najbolj uspešna odredba za izboljševanje splošnega zdravstvenega stanja v deželi.
Mi smo bili v nekaterih rečeh vendar nekoliko drugačnega mnenja, kakor dr. Fisk, čeprav radi brez pridržka verujemo v rezultate njegovih preiskav. Da .se s prehodom v industrijo zdravstvo slalma, je gotovo, in je že davno dognano. Ampak tega gotovo ni kriv le način hrane, temveč že industrijalno delo, kakršno velja v naši družbi. Tu imamo nezdravo delovno prostore, predolg delovni čas, pomanjkanje počitka, pri-ganjatije, vsled slabih plač slaba stanovanja i. t. d., kar vse dokiazuje, tla je javno zdravstvo del socialnega vprašanja, ki ga kapitalistična družba nikakor ni mogla rešiti.
Zelo se strinjamo z mnenjem dr. Fiska, da bi se moral dati vsak človek ml časa do časa zdrav-niško pregledati, tudi če se ne čuti bolnega. Njegova primera z bilanco je dobra. ' -
Toda radi bi vedeli, kako naj to delavec z navadnimi dohodki, ki jih prinaša telesno ali duševno d^lo, napravi? Še če jc bolan, mora premišljevati, kako bo plačal zdravnika in zdravila; kje pa naj vzatoe ,strofcke za periodično pregledovanje vse družine.	'
Dr. Kisk nam pravi, da je tO važno. Pritrjujemo. Ali važno ni le za posameznika, temveč za vso družbo. Zato bi morah) biti zdravstvo socialna zadeva. Zdravnike hi morale nartavljati države in občine in jih plačevati, ljudstvo pa bi mornlo imeti zdravniško pomoč brezplačno. I* te-(Konec na o. strani.)
t

AP V «UtTIHBMBNT
OV. DELAVSKA
M. i
Morala nove družbe.
Sedet: Concmaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
PREDSEDNIK: Ivan Proator. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPKKDHKDNIK: Josip Zorko, K. r . D. box 113 Wext Newton, Pi. TAJNIK: Blaa Novak, 20 Mala St., Conemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrieh, 170 rraakUa Mala 8t., Conemaugh, Pa.
BLAGAJNIK: Josip tele, «90S 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Fraak Pavlov««, b. 647, Forest City, Pa.
NADSOftWIXI:
I. aadsornik: Ivaa A. Kaker, 807 Hanover 8t., Milwaukee, Wis. 9. nadzornik: Nikolaj Povfte, 1 Craib St., Numrej Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa. S. nadzornik: Frank Kaučič. b. 73. Dunlo. Pa.
H
1. porotnik: Anton Lavrii, box 8, Tukon, Pa. t. porotnik: Frank Bavdek, 6803 Glase Aveu, Clevelaad, Ohio. 8. porotnik: Aatoa Well/, box S3, Superior, Pa.
VKKOVNI ZDRAVNIK:
P. J. Kern, M. D., 6808 St. Clair Ave., Clevelaad, Ohio.
POMOŽNI ODBOB: Martin Jager, Conemaugh, Pa. . Ivan Grančner, 546 Roaael Ave., Johnstown, Pa. Btelan Zabrie« Conemaugh, Pa. Ivan Suhadilnlk, Box 853, South Fork, Pa.
Ignae Pečjak, 287 Cooper Are., Johnstown, Pa.	s
Frane Pristare, Conemaugh, Pa.
GLAVNI UBAD ▼ hiii It. 80 Maia St., Conemaugh, Pa.
Ursdae ftlaaUe: PBOLSTA&EC, 4008 W. Slat St., Chicago, IB. Oeajena dniltva, oairoma a jih uradniki, ae uljudno preieni, pošiljati ree dotnse naravnost na glavnega tajnika ia nikogar drugega. Denar na ae pošilja
edino potom Poštnih, Expresnih. ali Baaftnifc. denarnih nakazale, nikakor pa ae dopise aaravnoat na glavnega tajnika ia nikogar drugega. Deaar naj se pošilja notom privatnih .čekov. Nakaznice aaj se naalovlja: Bias Novak, Conemaugh
imTJs j^iot ^taSdfe PlL' U tAk° —^Ijeae pošilja z mesečnim poroči
V alučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake peaunjkljiroeti, naj te nemudoma naznanijo uradu glarnega tajnika, da ee v pri beda je popravi
MORSKI PE8.
Med vsemi zakladi Alašek je morski pei morda napjvečji zaklad — pmvi profesor Parker s Harvardskega vseučilišča. V primeri z mineralnimi bogastvi, ki poidejo, ne more ta vir dohodkov nikdar usahniti in sicer radi velike razmnoževalne sile, ki -bo prinašala ob primerni kontroli vedno večje dobičke.
Najrečja lovišča teh živali se nahajajo ob St. George in 8t. Paul otočju v Beringovem morju. Tam jih je sedaj nekako tretina miljona. Terminologija, katera se uporablja za te živali, ni čoeledna. Popolnoma odrasli samci se imenujejo biki in odrasle samice krave. Mlade samce označujo kot 'samce'. Bik v spremstvu večjega števila krav imenuje harem, in eela sknpiua ha-v ob obrežju je lovišče. .Stari samci pričenjajo prihajati na t lovišča v maju in juniju. Krave pri-nekoliko pozneje v juliju in avgustu. Nato si samci izberejo harem ene do 106 krav, a poprečno neka-
I pošestdeset krav. Don ali dva po-
m, ke pridejo samice ob obrežje, porodi vsaka po enega mladiča. Harem
pričenja prazniti že koncem avgusta. Tekem dveh ali treh mesecev
vzgoje ne okusijo samci nikdai^ nobene jedi. V novembru je vsa kolonija že odpotovala.	•
V prihodnjih šestih do dveetih mesecih ae morski psi aikdar ne približajo kopnemu, temveč plavajo po Tihem oeennu ter izpreminjajo svojo mast v mišice.
Morski psi žive od dvanajstih do štirinajstih let. Krave imajo vsako leto po enega mladiča ter so godne v starosti dveh let. Samci pa niso zreli do šestega ali sedmega leta. V prvih dveh letih se možki mladiči družijo z mladiči sploh. Pozneje pa zasedejo mesta . v bližini haremov. Ko pa so stari šest ali sedem let,, pričenjajo ustanavljati svoje lastne hareme. -
pijačo, sadje in drugo vedno mrzlo in shlajeno. S pomočjo par izboljšav se bo lahko tudi meso in ribe shranjevalo v teh omarah.
Ob primernem času ae objavi prihod ledu in pričetek prodaje.
Mleko v bolniški sobi.
LED PRED STO LETI.
"Couriar" v Charlestonu, S. C., ponatiskuje novico, ki je prvič izšla ▼ listu "Star" ▼ Wilmingtonu dne 8. marca 1817, torej pred sto leti. Notica je bila sledeča:
Obvešča se prebivalstvo Chsrlesto-na, da sege skoro popolnoma dovršila stalna naprava za preskrbijevnnje tega mesta z ledom. Ledenica hoče za-kladati z ledom to meeto in otok Sul-livan ter nadalje Wilmington, Savan-in Augusto. Upa se, da bo led pravljen za prodajo v prvih dneh
ega meseca. Ta led ae bo prodajal v večjih ali njiih količinah v ledenici sami ter za ceno, ki ne bo presegala osem in ¿•trtino centa za en funt, kar je tako nizko, da bo gotovo napotilo prebl-e, da se poelužujejo ledu bolj iz potrebe kot pa it mzkošnostl.
Tudi s« bodo napravile v hišah hln-dilnice, ae bodo lahko nazivalo "The little icehouse". Te bodo kot koe pohištva ter bodo lahko stale v tem ' aH onem delu hiše. Stroški za te aMjhne ledenice bodo zn^li $10 do $15, kar bo za družine brez dvoma velika ugodnost. Napravile se bodo dosti velike, da bodo lahko vsebovale od enega do treh ducatov steklenic, ^ Jkosode • surovim maslom, sadjem itd. Množina ledu, katero bo treba imeti «oh "kebozah", da ae vzdrie v stalnem hladu, ne bo prekašala treh do potih funtov na dan. 8 stroški od sedmih do dvanajstih dolarjev na mejila bodo .lahko imele družine svojo ■
W& ** j ti '
I Izkazalo se jo, da vplivajo duhovi, katere vdihavajo krave, močno na kakovost njihovega mleka. Froncoalfr higijenist dr. Viet, ki je atvar raziska-val, je opazoval <|vanajst krav, katere so se pasle v bližini slabo zakopane mrhovine mrtvega teleta. Duh gnilobe, ki so ga vdihavale te krave, je zadostoval, da je izpridil njih mleko. Čudno je, da se je izpridilo tudi mleko krav, katere so prišle pri molzenju v dotiko z onimi. Glasilo "An-nales de medoeine veterinaire", ki oposarjn nn to dejstvo, omeni še druge slučaje, ki kalojo občutljivost mleka napram duhovom. Če stoji posoda s mlekom poleg slabo zamašene steklenice s katranovo vodo — kar se r bolnikovi sobi čeetokrat pripeti — dobi mleko močan duh po katranu. Isto opažamo, ako se nahaja poleg terpentinovega špirita. — Vae to nas opozarja, da je treba mleko ik bolnikovo sobe odstraniti in da ne smemo piti ali pustiti piti mleko, ki se je nahajalo nekaj časa v bližini bolnika, posebno čo imn nalezljivo bolezen. Krave pa moramo držati r zračnih hlevih, kjer ni slabih duhov.
Za suhe ln debele.
Teža človeškega telesa se da vsaj nekoliko uravnati a hrano, ki naj jo uživamo. Popularni dunajski medicinski tednik daje za suhe ljudi sledeče nasvete: kdor se hoče zrediti, naj uživa same redilne jedi, torej mnogo surovega masla in slanine, dosti že-melj in kruha, dobro kuhanega riža, močnstih rezancev, krompirjeve kaše, mnogo rumenjakov, finih močnatih jedi in sladkega peciva. Suh Človek na. je najmanje 5—6 krat na daa ter naj po vsaki jedi pije mleko. Spočetka malo, potem ko se ga navadi, več, ta-ko da ga ixpije pol drug liter na dan.— Debeli ljudje pa naj jedo: sveže in kuhano sadje, jagode, vse brex sladkorja; dalje zelenjavo: špraačo, zelje, ohrovt. zelen fižol, salato z malo olja in brez jajee. kumare r sslsti in kiale, šparg brez surovega masla in drobtin, repo sladko in hhlo, kislo zelje, kolerabo, kielico, kapre, redkev, karfijoto, kisel hran. Mesa naj debeli ljudje malo uživajo, predvsem pa ne sme biti mastno. Tuai mastnih rib naj se varujejo. Razun tega naj se dobro rejeni ljudje dosti gibljejo.
Spretnost prstov na negah.
Ljudje, ki hodijo mnogo ali celo vedno bosi, morejo uporabljati svoje prste na nogah skoraj tako, kakor prste na rokah. V vzhednji Aziji znajo sluge z nogo dvigniti stol, pobrati krol nik ia poiskati novec. Azijski jahači se drže s prsti aa nogsh za stremen ribiči pa drže trnek z nogo. x rokam« nn delajo. Japonke drie s prsti na aogi blago, ki ga šivajo ali vezejo. Tudi ameriški Indijanci in afriški za »norci uporabijajd prste na aogah razno delo, prav kakor svoje roke Ker so noge Svobodne, imajo bf»te ns njih daljše, ravnejše ia gibčnejAe.
AH ste «apaiili, da Vam ja, ali
da Vam bo v kratkem potekla n*
ročni na?
V teku dolgega zgodovinskega razvoja so nastale vsa uredbe v človeški družbi t ena uredba sc je vrstila za drugo. Poedinci niso stvori rasnih uredb. Pooditiec je bil slab in brez moči nasproti slepemu besu prirodnih sil in divjih iveri; zato so Ijndje ustvarjali, uredbe za medsebojno • vzajemno pomoč, obrambo itd. Poeditiee sploh ne more obstajati in se razvijati, ako ne živi v zaed-niči x ljudmi iu ni v tesnem stiku z družbo. Tako tudi človeški jesik, govor ni nié drugega kakor sredstvo prometa in družabnega sporazumevanja. Tudi človeški govor, ki je sestojal iz nekoliko sirovih živalskih glasov pračloveka, se je do dandanes rasvijal in se se dalje razvija ; jezik divjakov v Avstraliji šteje ¿e danes komaj kakih dve, tri sto besedi, dočim jeziki kulturnih narodov štejejo kakih 30 do 50 tisoč besedi.
Kavno tako je tudi mofala proizvod družabne kulture; v družabnih nagonih in nagnenjih človekovih korenin ni njegova morala. Pod moralo razumevamo vse obzire, ki jih mora imeti človek napram sočloveku in napram skupnosti. Delavski filozof Dietzgen pravi: "Poedini človek je nepopoln in.* omejen. Za svoje izpolnjevanje potrebuje družbi, on mora živeti in pustiti tudi drugemu živeti. Obzire, ki izhajajo iz teh vzajemnih potreb, imenujemo z eno besedo moralo." *
Morala je v najtesnejši zvezfr z vladajočim načinom proixvajajnja in z načinom zamene proizvodov. Tako je n. pr. v fevdalni dobi, za časa gospodovauja plemstva, ko je bil dolžan, da tlačeni in služi plemiču, bil naj k re postne jši kmet, ki je bil vdan, podložen ali kakor so takrat govorili — veren. Ali kakor hitro je fevdalizem padel in je kapitalizem stri stare oblike podrejenosti in vpeljal novo podrejenost, je prenehala vloga vdanosti in vernosti. Kapitalistična morala je na prvem mestu predpisala spoštovanje privatne lastnine: 44Ne dotikaj se tujega!" Poštenje bi moralo biti torej temelj burŽvazne morale. No, v kolikor je bila morala izraz vladajočih gospodarskega stanja, bil« je to zmirom morala vladajočega razreda, morala izkoriščevalcev je »tala vedno v naj-ostrejšeui nasprotju z moralo izkoriščanih. Rekli smo že: grofi, baroni in drugi so smatrali za krepostne one kmete, ki so pokorno in verno tlača -nili; no, kadar so se začeli dvigati kmečki upori (punti), pa so kmetje smatrali za najkrepostnejše one ljudi, ki so bili najbolj nepokorni in so vladajoči gospodi zadajali iiajhujwe udarce. — A kako stoji z moralo hužvaznega, kapitalist k" nega razreda t Današnji izkoriščevalci imajo pred očmi samo en cilj: iztiskavauje profita in nakopičenje bogastva. In po tem cilju streme iu drv je z* grozničavo brezobziroatjo, prav malo se ntene¿ za to, da izkoriščani, da delavci stavljajo ua kocko svoje zdravje in svoje življenje, ne meneč se za to, da izkoriščani životarijo slabše od tovorne živine! Vsekakor, izkoriščevalno bužvaino je moralen oni delavec, ki mimo in pokorno prenaša neznosni pritisk in nečloveško odiranje,
J asu o in samoposebi umljivo je, da^oiora raz-redno-zavedni delavec prezirati moralo, ki teiueíji na pokorščini in trpljenju. Kot neobhodna posledica privatno-kapitalističnega gospodarstva so padla ua delavski razred gotovo vsa bremena družabnega življenja. Ali ta bremena niso večna. Za tlačane je bilo vedno krepostno ono, kar se jc moglo kot ostro orožje uporabljati v boju proti tlačileljeni. Z bojem se je moral upreti delavski razred, ker je zanj nastalo vprašanje: biti ali ue biti, propasti v brezdnu bede ali pa se razvijati napram kulturi. Tako je nastala nova morala, ki ji je cilj in ideal: odprava privatnega lastništva iu modernega suženjstva in z njima zvezane tlača nosti in trpljenja.
Ali delavci ne tekajo za starimi in novimi moralnimi filozofi, ki zamišljajo razne moralne predpise. Delavci teže za tem, da pred vsem popravijo od noša je, da dosežejo boljše življenske
pogoje, ki edino omogočujejo višjo stopnjo nravnosti, boljše običaje in moralne nazore. — Kreposti in Čednosti se ne morejo razvijati, dokler gonita beda in obup možke v pijančevanj*, a ženske v prostitucijo in dokler pomanjkanje in glad tirata v tatvino in druge zločine. Vrline se ne morejo razvijati v uiizernih stanovanjih, kjer žive možki in ženske, stsro in mlado, bolno in adravo, nametano drugo tu drugem, kakor ribe v sodu; vrline se ne morejo razvijati pri otroku, ki ga fa-brika odtrga od šole in življenja — pri otoku, ki mu je ulica oče in ¿tati, ker oba njegova roditelja tlačanita v tvornici, v kapitalističnem jarmu.
Kazredno zavedno delavstvo je osvoboditelj, ki mu je pripadla zgodovinska naloga, da svetu da najboljšo moralo; to nalogo bo delavstvo izpopolnilo v svojo strokovno, odnonno industrijalno in politično organizacijo. Delavec se mora boriti proti silam, ki izvirajo iz današnje družbe, on se mora boriti proti podaljšanju delovnega časa, proti znižanju mezde, proti brezpravnosti v javnem življenju, proti bremenom, ki mu jih nalagajo kot konsumentu s podraževanjem življenskih potrebščin ali z zvišanjem carin iu iitOirektnih davkov. J?eno besedo: Delavec se mora bojevati na gospodarskem in političnem polju. A v svojem boju proti bremenom iu okoVom, proti izkoriščevalcem in tlačiteljem, za boljše življenje in večje pravice, delavci dosežejo in so dosegli uspehe edino z združenimi močmi, zdruj^ijoči se v organizacijah. Vsi cd svoje organizacije je postajal delavski razred vedno večja sila;,da so danes delavci brez organizacije, nihče ne bi niti -cul, niti se menil za njihov glas. Organizacija zmanjšuje nemoč poedinca, jasi duha skupnosti, budi v delavcih Zavest, da spoznavajo, da so najvarnejši faktor v družbi, organizacija ustvarja iz njih misleče, ponosne iu hrabre ljudi.
v
Se le. ko so delavci pričeli zbirati svoje sile v organizacijah, so pričeli tudi soodločati o svoji usodi, so si izvojevali ugled, pravice in boljše življenje. NV), organizacija pa ne more obstojati in irspesno razvijati svoje delovanje, ako se slehnii poedinec zavestno ne podreja volji celote. Najlepši znak proletarske borbne morale so tedaj: solidarnost (vzajemnost), podrejevanje lastne volje splošnim interesom, prostovoljna disciplina iu zavest o razrednih interesih.	»
Proletarska morala je postala deloma že javna družabna morala. Zmirom je manj ljudi, ki se postavljajo v obrambo kapitalističnega izkorišča-nja. V naše bojne vrste prihajajo najboljši ljudje iz buržvaznih vrst. In delavec, ki noče stopiti v naše bojne vrste, ali hote škodujejo delavskemu boju s štrajkolomstvom ali na kak drug način, doprinaaa ne samo dokaz, da nima časti in sramu, nego tudi, da se je razprl s človeško družbo; takega izdajalca delavci s pravico ne ljubijo, ampak ga opravičeno prezirajo. N
Kakor je pori omenjeno, se bore delavci za novi, veliki družabni ideal. Njihove bojne vrline so vrline, ki temelje,, na razrednih interesih. S svojo borbo-nočejo delavci vsiliti nikake nadobla-sti, nasprotno, oni hočejo, da odpravijo sploh vsakršno prevlast človeka nad človekorii, razreda nad razredom, naroda nad narodom. S svojo borbo hočejo uničiti tisočletuo vojno človeka proti Človeku, ljudi proti ljudem, hočejo ustvariti vzajemnost, bratstvo, ravnopravnost celega člove -škega rodu. Zategadelj je proletarska bojna morala najvzvišenejša morala.
«Javno zdravstvo.
(Konec s 5. strani.) daj bi se mogla stopnja javnega zdravstva uspešno povzdigniti.
Če meni- dr. Fisk, da bi bilo vojaško vežbanje koristno, se toliko strinjamo, da bi bilo splošno telesno vežbanje dobro. To pa ne bft moralo biti utilitaristično. ln da bi se moglo to' izvršiti, ne bi smeli biti ljudje pri detu tako vpreženi, kakor so sedaj. Kajti za vežbanje bi bilo treba časa; treba bi bilo javnih telovadnic, učiteljev i. t. d. Kapitalističen podjetnik se za to ne briga, če si bodo njegovi delavci podaljšali življenje ali ne. Njemu gre le za to, da iztlači iz njih čim več moči
in jo izpremeni v svoj profit. Zato se v našcui sistemu tudi nc more dobiti čas za higienično vežbanje.
Z eno besedo: Kapitalistična družba ni sposobna, da bi uresničila zdravstvene ideale. Ker je pa človeštvo več, k&kor oblika njegove druibe, je treba odpraviti zapreko, ki se imenuje kapitalistični sistem in ustanoviti tak red, v katerem se bo moglo tudi za zdravstvo, torej za blaginjo, kulturo in napredek človeštva čim največ storiti. Tak red bo pa le socialistični. Vsak odkritosrčni higienik bi moral biti socialist, če hoče biti dosfeden.
Scheidemann se je vrnil iz Stockholma in je svoji stranki podal poročilo. V njem pravi, da niso predkonference prinesle zaželjenega uspeha, da je pa vendar rezultat boljši, nego je marsikdo pričakoval. Krivdo za to vali Scheidemann na nemško manjšino in na to, da socialisti iz zavezniških dežel namenoma ali nenamenoma ne razumejo prav stališča nemških socialistov. Brez Borgbjergovega sodelovanja bi bila konferenca sploh nemogoča.
Kuskiui socialistom je Scheidemann, kakor pravi, razložil, da je nemška revolucija med voj-no nemogoča, ker so vsi Nemci složni in odločni za obrambo. Revolucija je odvisna od rezultata vojne in od tega, Če se bodo ljudstvu priznale demokratične pravice. »Nemško vlado kritizira Scheidemann zaradi njenih večnih poizkusov za separaten mir z Rusijo. Vsak teden, pravi, se dela-jo ugodnejše ponudbe, vfndar pa tie nastopi vlada odkrito s predlogi za splošen mir.
#V zadnjem oziru ima Scheidemann že prav. AH njegovo mnenje o revoluciji je vendar čudno. < e bi dejal, da je revolucija sedaj zaradi milita-ristifne sile nemogoča, bi bilo to zelo razumljivo! Ampak njegova polovična obljufba, da pride do revolucije po vojni, je skrajno neutemeljena. «C'e je ne morejo Neitici napraviti sedaj, ko imajo o* rožje v rokah, jo bodo mogli še manj tedaj, ka-dar bodo goloroki..
«Naravna posledica grške vladne izpremembe je nastopila. Venizelos, ki se je vrnil v Atene in bil imenovan za ministrskega predsednika, je prekinil diplomatične stike s centralnimi silami in naložil grškim poslanikom v Nemčiji, Avstriji, Bolgarski in Turčiji, naj oddajo posle holand-skim zastopnikom iu se vrnejo domov. Nova vlada ni napovedala vojne, izrekla je pa, da obstoji vojno stanje med centralnimi silami in Grško. To utemeljuje z izjavo, da ni nrofcoče imeti diploma-tičnih stikov z-vladami» ki vodijo vojno na grškili tleh.
Vesti iz Pekinga poročajo, da je kitajsks re-publika padla in da je general Čang poslal predsedniki Tiju ultimatu», ki zahteva, da se posadi takoj ttftuen Ting na prestol. Nekatere vesti celo trdijo, da je monarhija že ustanovljena.
«Hsnan Tung je moral#odstopiti 12. februarja 1i>12, ko je revolucija zmagala jn odpravila rno-nftrhijo. Yesti iz Pekinga so pičle, Zdi se pa, da se južne države ne bodo uklonile terorizmu in da stoji Kitajska na pragu civilne vojne.
• Novi načelnik grške vlade Venizelos je sporočil srbskemu ministrskemu predsedniku Paši-ču na Krfu, da bo nova grSka tlada izvršila, kar se je zavezala v pogodbi s Srb|jo. To se pravi, da
bo (Irškn pomagala Srbiji v sedanji vojni.
D1LO IM INDUSTRIJA V VOJ. NIM 6ABU.
Zadnji teden je bila v Washing-tonu, D. C., deputacija ženskih strokovnih organizacij, kjer se je pre dift a vila predsednikovemu taj-iiiku Tumulty ju iu vojnemu taj niku Bakerju. Namen deputaetje je bil, opozoriti vlado na krivice, ki se gode delavnim ženskam in zahtevati, da se v vojni dobi prepreči ' nesramno izkoriščevanje ¿enakega dela.
Wrkonovemu tajniku Tumul-tyju je deputacija izročila resolucije, ki jih je bil sprejel kongres ženskih strokovnih organizacij v St. Louisu. Glavne zahteve so sledeče: Delajo naj le od rasle ženske, otroško delo naj bo prepovedano ; enaka plača >naj velja za delavce in delavke ob enakem delu; en dan počifka v sedmih dneh; odprava ponočnega dela; odpoči-tok za žene dva meseca pral porodom hi dva mt*eca po porodu; žene, ki niso matere majhnih otrok, naj imajo prednost.
Poleg tega je deputacija zahtevala, da teče delavkauf mezda na potovanju, če so poslane za delom h kraja v kraj, in postave, da imajo tovarniški nadzorniki pravico pregledati vsako tovarno, v kateri se izvršujejo naročila za vlado.
Deputacija je upozorrla tajnika na mnoge krivice, ki se sedaj gode delavlcam iu je z mnogimi primeri dokazala, da je delo popolnoma desorga nizi rano, Tako je na primer v New Vorku sedaj mnogo Sivi j brez dela, mejtem ko so bila naročila za vojašfke uniforme oddana v mesta, v katerih so krojaške tvrdke preobložene z del o nt in morajo delavci delati po delo-pustu.
Tudi vojnemu tajniku Bakerju je deputacija navedla mnogo slučajev nereda in krivic, pri zaklad-niškem tajniku Mr Adoo je pu protestirala, da delajo delavke v vladnem tiskarskem in graverskem oddelku po dvanajst ur m dan.
Poročilo iz Washingtons pravi, da se je vojni tajnik Baker zelo zanimal za želje in pritožbe de. lavk in obljubil, da se bo po svoji najboljši moči potegnil zanje. Privatni tajnik Tumulty je pa oh-jubil, da predloži resolucije predsedniku. S tem seveda ne more biti stvar končana. Obljube niso nie nenavadnega. Delavske deputaci-je bi laliko mnogo povedale o dob-jenih obljubah, pa tudi mnogo o neizpolnjenih. Sedaj pa ni ca s za obljube, temveč za delo.
Slučaj z oddajo uniform, ki ga je navedla deputacija, Je zelo poučen. V enem mestu se dela ki*';or za stavo čez čas, v drugem se morajo šivilje izprehajati. Ko je via-da oddajala delo, se Je otMtno ozirala na to, katere ponudbe so r.s-njo po ceni najugodnejše. To je pač do gotove meje potrebno, kajti zlasti vlado privatni kapitalizem rad odira, denar, ki gn izsiljuje od nje, je pa ljudski denar in vlada mora seveda gledali na to, da ;+e ne meče požrešnim izkoriščevalcem v goltanec.
Toda interesi delavstva so tudi ljudski interesi, a zdi se, da je via • da pri oddaji dela pozabila r.:t h>. Za delavstvo ni koristno delo čez čas, za delavstvo pa tudi nI koristno delo čez čas, za delavstvo tudi hi koristna brezposelnost. Oc bi se bila vlada poučila, kakšne razmere so v podjetjih, kt se pulijo za njena naročila in na kakšen način more ta ali ona tovarna izvršiti delo, bi bila morala izvedeti, da je to v. gotovih pod'et jih mogoče le s čeaurnim delom.
Toliko poz nost i se sme v tjkefu času, kakršen je sedanji, priča1 o-vati od vlade. Tudi delavke so prizadete od vojne. Vse tiste posledice, ki jih navali vojna doma uu prebivalstvo, zadenejo delavke: tudi one trpe od dragmje ln vsega ostalega zla. Tudi ojie imsjo može, brate, ženine, o katerih nc vedo, če se vrnejo a bojiAča n kako se vrnejo. Nobenega vzro';r. ni, zaradi katerega bi »e bilo treba nanje manj ozirati.
Sicer pa niso pritožbe, ki ¿o jih delavke naznanile vladi, toliko pritožbe njihovega spola, koMko* pritožbe njihovega razreda. Tako razdeljevanje dela, o kakrši>ei»i so govorile, prinaša moškim dela -cehi enake hude posled^ee kakor ženskam
Kako bi se ji mvlada najbolje izognila!
»Sredstvo bi bilo zelo enostavno in uspeh bi bil imeniten, *e bi m le vi ml a otresla ifredsodVov in i-
dovolj poguma, da naatojfi pot.
Za vojno je treba vojakov. Za-ne da vlada vojakovanja v na jem! V dobi Oondottierov in lane-kneKtov j«' bil«» tako. " H nabereš
žejo, da ae lahko koraXa od veli-Utavlja kega uspeha k večjemu, (a* jej moči. da ae adra m i jo tudi ameriSki.
MtimmMMMMMIMI
le uakopičenje delovne
toliko in toliko vojakov ; di iava ti plača toliko in toliko, pa »c voj vikuj. " Danes bi pač vsakdo «It lic I lo pofledal, <> bi se napravila li vojskovanja privatna reč, dasi ao prostovoljne armade se ostanek Iz tistih ¿»sov
A Če se smatra armada dananes neizogibno ¿u deželno Institucijo, bi bilo 1« logično, da bi bila tudi nabava v.*eh potrebščin za armado deželna oziroma nacionalna. Zakaj ne bi mogle vladne de-I lavniee izdelovati enako dobrih ^aniform kakor privatne? In zakaj se ne bi ljudstvu na ta način prihranil profit, ki si ga baše jo I kapitalisti v ief** !
Uniforme, ki so sedaj naročene, so pač namenjene za prvo potre bo. Toda vojaki ne bodo izhajali i obleko, ki jo vzamejo s sabo v w k ope, ves čas vojne. Tudi to je I reč, «hI katere je uspeh vojne ko-llkor toliko odvisen. Lačen voja!< se ae more dobro bojevati. Ka*tr-gan tijtli ne. Pozimi ne more biti enako oblečen kakor poleti, îu njegova spouobnost je zelo odvis-na o<l tega', da je času tn vremenu primerno oblečen. To kaže, da bo krojaškega del^. , s čas do miru dovolj. Prav ta-» ka je s čevljarakim, sedlarskim itd Potrebščine armade so zelo raanoVrstne in zadoôt'at! se mora vsem. Amerika se bojuje — pra-
Ívi vlada za demokracijo Ali propade demokracija, čo bodo ca zimo namenjeni plašči komaj zr ^ tako poletje dovolj topli, kakršno je letos t Ali naj gre svetovna demokracija rakom žvižgat, če dobe vojaki na fronti čevlje s podplati iz papirja, kakor je bilo v eivilni vojni ali kakor so jih dobivali v Evropo t
Vlada bo kontrolirala oddano blago. Toda kontrola bi bila gotovo bolj temeljita in zanesljiva, če bi vlada kontrolirala svoje lastne delavnice. Ako bo hotela imeti toliko kontrolnih organov, da bodo lahko pregledali vsak par hlač, vsak par čevljev, vsako sello in vsak jermen, bo ireba toliko ljudi, da bi z njimi lahko vodila svoje lastne tovarne; Se ne bo kontrola tako stroga, bo vedno možnost za graft.
Niti tega strahu ni, da bi morale biti take delavnice le provl-zorične. Da jim tekom vojne ne bi zmanjkalo dela, smo 2e pokazait. Vojna seveda ne bo večna, in čim prej bo koftčaua, tem ljubše nan» bo. Po našem mnenju pa tudi tedaj ne bi bilo treba zapreti vladnih delavnic. Tisti delsvel moške ga in ženskega spola, ki mujo iz-delavati vojaške hlače, bodo znali krojiti in šivati tudi civilne. Prebivalstvo Zedinjenih držav bo pa vçdno potrebovalo oblek. Bojazen pred konkurenco • pri-I vatnega podjetništva bi bila prazna. Vladi ne bi bilo treba oddaja-■ ti blaga s takim profitom kakoi privatni kapitalisti. Na drugi strani bi se pa njih konkurenca kaj lahko ugnala z zakoni o minimalni plači in maksimalnem delovnem času.
Ako se ne bi smelo v privatnih podjetjih plačevati manj in ne delati dalje kakor v vladnih, bi začeli privatni podjetniki kmalu tenko piskati. Delavstvo bî pa kmr,-lu spoznalo, da bo tedaj odločevalo v podjetjih, v katerih oddaja [ svojo delovno moč, če bo odločevalo v kongresu in imelo vlado v svojih rokah.
Nikdar ni bil čas sa nacionali-ziranje industrij tako ugoden, kakor je sedaj, kajti nikdar Í': ni bi-
ibi prednost nacionalnega obrata pfed privatnim tako Jasna. Ne le «a delavstvo, ampak tudi za vlado in za vojne cijje je nacionaliziran je industrij največje važnosti. Samo po sebi se razume, da se bodo kapitalisti upirali temti. Ali če interesi enega dela prebivalstva v nasprotju z interesi druge-ffs^dela, morajo logično obveljati interesi večjega in važnejšega dela.
Vlada stoji pod vplivom kapitalistov. 1« tega sledi, da mora de lavstvo zastaviti svoj vpliv proti njihovemu in gledati, da ga povc-H* Doslej se opaia med ameriškim I delavstvom v tem oziru prevelika I brezbrižnost. Neksj te brezbrižnosti je pripisati pomanjkanju vere r uspeh. Toda angleški ríela vel so psitzali, da se ravno ns tem polju v dobi vojne lahko dosežejo veliki uspehi ; ruski delavci pa ha-
u: ...".... 't
m Stranka
►se......................
Toda, kako je veudarlt mogoče, da je maloštevilen razred gospo-d u joči h kapitalistov aasužnil delavski razred tako, da gs je f>rl-silil, da se vdaja izkorlseevanjuT To je bilo mogoče vsled tega, ker
jnM.i triitkmr	kspitslistični rs a red osvojil
Tajnikom Jugoal. klubov aa ma- ■ proifV||j|iln|| HrMl#4tV||
nJ6, -	• ■ * varne, zemljo itd. Ud.) Ta prol*.
Tajuiki, ki so dobili od okraj- vajalna sredstva predstavljajo s-/lih sli dritavnih tajnikov pole za dill0 eksistenčno sredstvo. Zato je nalbiranje obrambnega fonda, naj ,j«iave« prisiljen, ako noče trpeti te pole zadrže in naj ne zbirajo glac!u iu pi)liuinkarya, da proda-nevcev tako dolgo, dokler na do-ija kapitalu edino vrednotil, ki s\u
be enakih pol iz urada tajništva ^ ^^	-delovno moč".
«J. 8. Z. Kajti vse te pole in novce /ato jt. kapitalistu omogočeno ii-je poslati gl. tajništvu J. S. Z. in koriščenje delavstva in nakopiče-
nikamor drugam, ker gre del te s vote za iste namene v blagajno J. 8. Z.
Tajništvo J. 8. Z.
vanje kapitalov; zato je delo za one, ki ga ustvarjajo, vzrok rev. ščine . . ♦	y
Toda krivična razdelitev bogastva omogočajo še drugi vzroki: fttroj je najhujši konkurent delavstva. Htroj nadomešča in s
——	tem izstradava delavca- Konku-
Clani kluba štev. 1. Jugosl. Km«. nfa Mpoja na eni strani in ng
Zveze, se tem pototn prosijo, da|(lrugi konkurenca nied kapitalisti se udeleže konference vseh ehika.;0lnag05a neprestano slabšanje de-akih soc. klubov, dne 7. julija to- )avfltva
KONFERENCA. CHIKAÔKIH JU006L. 800. KLUBOV.
dno ob 8. uri sveder, na 2296 Cly-
bourn Ave.
- s
Na tej konferenci se hna rešiti
.važno vpraAanaje, ki je baš za sedanje čase velikega pomena, kakor tudi za bodoče delovanje J. 8. Z., zato upam, da se bodo vsi aodrugi te konference gotovo u-detetili. S socialističnim pozdravom
L. F. Truger, tajnik.
Tajnikom J. 8. Z. na znanje.
Tajnike krajevnih klubov — is-vzemSi one v državi Illinois — prosim, naj mi takoj naznanijo potom dopitmice ali pisma, če so dobili od državnih tajnikov "9pe-cial dues stainips" za pokritje konvenčnili stroškov. Storite to kakor hitro mogoče.
Tajništvo J. S. Z.
Pittaburgh, Pa.
Vabi se vse Člane soc. kluba 5tv. 131, da se vdeleč redne klubove seje, katera se vrši 15. Julija ob 9. uri dopoldan na 4510 Plumer St. Na dnevnem redu so pravila, valitev odbornikov in več važnih reči.	Tajnik.'
DELO IN DELAVSTVO.
Delo ustvarja bogastvo in bla-gostsnje narodov. Proizvaje in iznajdbe ao aad materijalucga dela ustvarjajočih. Vsled tehničnega napredka raste neprestano splošno bogastvo, Ae nikoli ni bila proizvaja tako silna in še nikdar ni bilo na zesilji toliko bogastva, kot ravno v sedanji dobi kapita-liziranja in indastrije. Misliti bi bilo seveda tudi, da ni ljudstvo še nikdar uživalo takega blagostanja in raskošja kakor v kapitalistični dobi. Gospodarski napredek bi moral koristiti vsem. Ogromno bogastvo bi moralo zadoščati potrebam delavskih slojev. Po vesni logičnem mišljenju bi moralo biti delo v redu resničnega duševnega in tf>Hpodarskega blagostanja. Dejansko je pa položaj ves drugačen. Delo donaša delavskemu ljudstvu namesto blagostanja revščino in pomanjkanje.
In kako to t . . . V tem je vsa važnost socialnega vprašanja. Delavec ne poseduje sredstev dela-Le tako si moramo raztolmačiti dejstvo, da ne uživa delavec sadov svojega dela. Delavec poseduje le delovno moč, — ono delovno moč, ki daje prifizvaji obliko in vrednost, ki ustvarja, pospešuje in pomnožuje socialno bogastvo in splošni svetovni napredek.
•Delo ne donaša proletami Živ-ljenja, sreče in blagostanja, zanj je delo vzrok boli, stradanju in razredni krivičnosti. Ta vzrok hočemo na kratkem pojasniti in očr-tati.
Socialno bogastvo ustvarja delovna moč. Socialna uredba, ki deli človeško družbo po razredih — v razrede gospodujojičh in v razred razlaščenih — sili deJavca, da mora prodajati svojo ustvar-jajočo delovno moč onim, ki mo-nopolizirajo bogastvo in proizva-jo. Delodajalec je posestnik dela, in on kupuje delovno moč proizvajalcev. Delavec je plačan suženj posedujočih, ki pa ne plačujejo njegove finančne in duševne delovne moči po vrednosti prois-vaje.
lie del te vrednosti se izplačuje delavcu. Večji del vrednosti pa ostane delodajalcu, ki kopiči tako bogastvo, kapitale. Kapital pred-
'Nsravna posledica kapitalističnega izkoriščevanja m tlačanstva jt raaredni boj in razredno združevanje delavskega ljudstva. Delavci ne posedujejo le delovne nio» čl. Posedujejo tudi nekaj pravic. Predvsem pravico, ki jim gre po vseh naravnih in človeških zakonih, to jcspravico do življenja. Sedanji kapitalistični režim ne priznava delavcu te pravice. Toda delavstvo je prišlo do zavesti svojih pravic in se zato vneto iu složno bori na političnem in gospodarskem polju za uveljavljanje svojih razrednih teženj. Boj de-lavstva, ki je boj za uveljavljenje pravic in interesov; razlaščenih napram interesom, posedujočih. mora biti za to neposredni boj razreda proti razredu. Mezdna gibanja in stavke dokazujejo, da se razredni spor čimdalje poostruje ter izražajo dejansko, da je delavski racred proti sedanji kapitali-atični uredbi človeške družbe.
Delavci so sužnji kapitalistov in delodajalcev. Na ramah delavcev sloni krivičifl sistem izkoriščanja in pobijanja. Pičlo število izvoljenih lenuhov monopolizira življenje delavcev in bogastvo, ki irs oni ustvarjajo. Za gospodujoče blagostanje, srečo in rakos-je; za delavce glad in trpljenje. Ali ura oavobojenja prihaja tudi za sužnje, ki so našli pot do e-mancipacije. Zavest moči in solidarna volja preveva delavce, ki hočejo biti svobodni.
mornarjev je prihajala neregularna «pošta iz Nemčije, Avstrije iu Ogrske v Švico iu od tam na Dansko, od koder je prihajala v Združene drŽave. Mornarji ao ic povedali, da je bilo muogo neregularna puste poslane iz Združenih držav skozi Švico, pri tem so se odpošiljate!jI posluževali danskih, tvedskih in norveHkih luU.j Dokler ni preiskava izvriUma, se seveda ne more reči ,nič pozitivnega.
Vojni dspartment je izročil Deti-1 tu, predsedniku odsfks za voja-j
ške zadeve, podrobnosti o ogromnem ameriškem zračnem brodov-j ju. «Zgrajenih bo 22,625 letal in postavka v proračunu znaša zanje $639,000.000.
žlorwad Coffin naznanja, da gradnja vežbališč za letalce napreduje. Na ehanutskem vežbališču pri Rantoutu, lih dela 2000 delavcev, na vežbališču pri Daytonu, O., je zaposlenih 3000 delavcev. Mich., bo dograjeno do 15. julija. Coffin pravi, da je bilo na ehanutskem vežbališču v teku enega meseca postavljenih za pol miljona dolarjev poslopij. Vas je eno miljo dolga in se razprostira na svetu, ki je bil še pred nekaj tedni koruzno polje.
Idilno milo.
Milo za toaleto, obraz ali kopejj mora vsebovati sledeče kakovosti: Biti mora čisto, zdravilno, antiseptično in narazdražljivo.
Severa's
Medicated Skin Soap
S*v«rt'8 Anttoptol
ja antÍMpti¿na tako¿i-na za notranjo In rna-aio rab* Rabiti M gs morali vtsk dan kot uatno upiralo, gr^rdio in kot krajevno nado-vais. Cana M con to v.
Seven's
(StTsrov Praiok za nogs) js znan kot an -tiasptttno prep red u ¿ .perr era duha in oJajNIo za potna, otoki«. pskota in razpo-kano no««.
• 6ena •§ contar.
(Severovo Zdravilno milo za kožo) vasbuje vse to. Je izvršno za otroško kopelj in je pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vsaki dan.
.Cena 86 centov.
W. F. SEVERA CO, CEDAR KAPIDS* IOWA
Pol«« teb M dob« toJt druga zdravil« iu Uittota» pripravka Icdabut« lo ki M pr.Klui.io pod VSofOTM»© rarfeofttbu zuainko Zabte-vuju- vndj.o samo Sofon»»« pripravka. M a prodaj v lo-kaniab vaopovaod. 60 Jih
rt morate dobiti f vataiu roju, naroČite Jih oarav
Zagovorniki piva in vina so prepričani, da imajo v senatu toliko glasov, da bo dovoljeno varenje! piva in izdelovanje vina. Za po-j polno-prohibicijo, to je za odpravo vina in piva, je komaj 30 senatorjev. V senatskih krogih govore, da zahteva senator Oham-berlain po rešitvi prohibielon¡stičnega vprašanja, da senat glasuje o živilski predlogi v celoti. — Kuhanje žganja bo najbrž prepovedano.
L18TU V PODPORO.
Anten Baje, Chisholm, Minn., I 50e. — Joe Chepon, Chicago, Hl.,!
50c___Tony Kudoîph, Widen, W.|
Va., 25c.
Vaega.............1.25
Zadnji izkaz .......... 131.3.'«
Skupaj.............*132.5H
Rasilrito »voj« rnnnje! Tuučite m o •ociaUxmn! Rakvedrito ei dubo! 4'Prulctoree" imo v ovoji kojifcvai »logi oiclcio knjigo in brofturo. PuAljf-t* uoioíilo lo doues:	V
Maksim Gorki: Mati, mehka voska...............................tl °o
üptoa Sinclair (poslov. Jos Zarortalk ia Iv. Kakor); Dioagol. Po too t
ia ckicaAklb klSTnlc ...........................................78
Enrico Firrl: Bociallsom is modarss voda..........................AO
Proletariat.....................................................10
..... .10
......lu
#
..... .10 ......IC
aosoosseoo
Kdo uničuje prolirajanje v
Socializem « . . . . ••••»•••••«•»•••«••»»»<
Bodaliatlčaa kajitaica, 2 nitka is "Nafta bogatit va" ............
Kapitalistični ..................................................
Prof. Wahrmnad (poslov. A. Kristan): KatoUSko svetovno naairaajo la svobodna znanost .
• O O O O 0
ooootoooaoooooao
Zdravila
Vladni organi so zaplenili v New Yorku dokumente iu pisma,, o katerih pravijo, da vodijo do odkritja doslej neosumljenih oseb v Philadelphiji, Bontonn in Ohi-cagu, ki so jih boje nemški vohuni. Oblasti so prišle na sled tem ma-hinacijam, ko so aretfrall tri mornarje z danske ladje "United States.'' Agent je justičnega de-partmenta so zasegli veliko množino neredne pošte. Bilo je več pošte za Transatlantic Trust kom-panijo. To je Jcompanija, pri kateri je Frana Rintelen, obsojen nemški vohun, hranil denar. Kom-panija je oglašala, da pošlje denar v Avstrijo po nemftki aubma-rinki. Pravijo, .le v kompanijski pošti niso našli nič protlpostsvns* ga. Po izpovedi treh sretirsnih
ki pomagajo k poletni udobnosti.
AH se hočete počutiti udabno v poletnih mesecih! Olsvna stvar je, da preženete bolezen in ker je ključ do večine poletnih bolezni v želodčnih nerednostih, imejte ereva vedno čista in odprta s pomočjo Trinerjevega Amerikanske-gs Kliksirja od grenkega Vina. Ta priprava, ki je zdravilo in ne pijača, izčisti vaš želodec in ga vzdržuje Čistega, pomaga prebavi in okrepi cel vaš «istem. Rešili sc boste želodčnih aeredov, glavobola, uervoznoati, Izgube teka itd. in kse boste veselili lepih poletnih mesecev v udobnosti in rasveselje-vanju. Cena $1,00 v lekarnah. Trinerjevo Mazilo je zdravilo, ki bi je vedno morali imeti pri ro-jU kah. Neprecenljive vrednosti Vam bo v resnih slučajih (ifcpahnjenih, oteklinah, odrgah, nevralginčih in revmatičnih bolečinah) in za os-veženje utrujenih mišic in nog. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in BOc.	s
V lekarnah. Cena $1.0. Jos. Triner, izdelovalec, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, III.
>t*........
O koasiuumh dmitrlll . . , , . . ........t«...•«...%
Zadružna prodajalna alt konsum ............................*.....
Katollika cerkev in scflallsem .............................................
Bpovod papota Aleksandra .. ......................................
Vso ta knjige la broéure poAlJomo podtalno prosto. PEOLETAREO. 4008 W 3lat »t.	CHICAGO. ILLINOIS,
.as i ■
.20 .10 OS .10 .10

Na|vfc|a slovenska zUtirska Irgsviu
FRANK ČEMNE ^H
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio (Tj
Ur«, verižice, pratane, broške, zapratnice, medaljonške, itd. Popravljamo nre po niski ceni.
Podružnica Columbla Gramofonov in gramofonakih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na meaečna odplačila.
"Čas"
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koriktne «oappdar^k* in go-
spodinske nasvefe, Znanstvene zanimivosti, pod učne in naroda potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in »tanfe samo $2.00 na leto, za pol leta ti .00. Naroča se pri "tfaa", 2711 8o. Millard Ave., Chicago,lll. v Clevelandu in okolici pa na OGItt St. Clair a v«.
Pri prehladih
vrel la proa, kokor to4i stopal« a
# ar.
PAIN-EXPELLER
Udokaja takoj oUjUjiro hl prljataa.
l«4lae pravi • varat t eso saamko sidra.
sao. lo 50e. v lokoraoh lo oarovooot o4
p. ao. RicHTea a co.
Now Vert. N. V.
Pililo po cenik, kateri s« Vam poilj« brosplalno. Najbolj!« blago. ^	Najnižjo cono.
Eli
3BE
0 IQlJ
Central Hotel
Conemangli. Po.
Fred. Moaebarger,
PAZITE IN HRANITE
Narodni isrek pravi: "Pasite na vai beli denar za črne dneve." To ¡»omenja toliko kakor prvo par.ite It» hranite dokler ste fte zdravi in mladi, boote imeli nekaj rs stara in onemogla leta.
Vnak filovek mora pariti in hraniti, ko le to jo edino pot, ki rn% vodi v noodvisnoHt. I»rvi dolar, ki ga date na»tran, Sf lahko ceni kot itsmeljai kamen {»oalopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pamet« narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrnn pogn>n: kamen na kamen palača". Najtožje je poietek ali brvz poiVtkn ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati va* denar Ae daneo, umpak parite, da ga~ nalagate v gotovo in varno bnnkn. Z \logo enega dolarja dobite vafto bančno knjižico.
Mi sprejemamo denur na hranilno vlogo in plačamo po .1% obresti o.i njega.
Poiiljaiao denar v Italijo, Rusijo in Franeoako.
Prodajemo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hrnnilnc predale.
Hprejom.» upise zn parobr^loo potovanje v stSro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Bluc Islaad Avoaue. Oblcago. IU. , »
Kapital, vloge i o1 prebitek znafta nad Sd,000,000.
LASTNIK.
Zadnji opomin!
r
Vsem tistim, katerim smo razposlali opomine in do B sedaj ie niso poravnali naročnine, naznanjamo, da dobe m še eno ali k večjemu dve Številke. Kdor je v stiski za denar m in 4eli da se mu Proletarec ne ustavi, dotični naj to takoj m naznani., List tudi se bomo ustavili tiatim naročnikom, ■ za katere zaatopniki izjavijo, d« naj ae poiilja.	m
i	* . v , .	Upravništvo. m
Vabilo na Piknik	i
"l11 gagsgBaaaasaaDascgaazaaeJtsatssr	g
katerega priredi	g
Jugoslovanski Soc, Klub, štv 65	l
dne 15 |ull|a	■
Piknik se vrSi na farmi Samuel RaTly v	.
Morrellvilic, Pa.	¡J
Na programu je nekaj povsem novega. Pridit-e in	■
frepričajte se! Slovenski delavci v johnstownu in	"
okolici, udeležite ae piknika v«i!	Tajnik klul>a	"
<M . . ' O
f i	i t	4 ¿ÍLÁ
'mâ
4848532348535323232353535323485353534823535348234853232348232353
0200532353235323482348534853482353234853484848234823482353484853
I VER JE.
Ameriški zastopnik na H a ¡4 i je sporočil držav, netim departm*ntu, da je republika Haiti prekinila dipl «matične stike x Nemčijo.
iielgijska vlada »javlja na podlagi dokazov, da deportiran je belgijukih delavcev v Nemčijo ni prenehalo 2t>. februarja, kakor je javljal uradni NVolffov biro v Berlinu, temveč se še nadaljuje.
I* Berna poročajo: "Daa Blatt fuer Oester-reiehisehe Forstwirtschaft Holzhandel und Holzindustrie", ki izhaja v Planu na Češkem, jšvlja, da je dr. Ingowitz, iznašel proces za kruh iz lesne moke. lies zmeljejo v moko, kateri primešajo 70 odstotkov sedanje "vojne moke". oVjni minister v Berlinu je zelo zainteresiran za to iznajdbo in v Nemčiji so že poskusili te vrste kruu na 2000 voinih ujetnikih. Vsekakor ga bodo |>ekli tudi v Avstriji. ^
Ruski kongres delavskih in vojaških delegatov je soglasno izvolil drja. Karla Liebknechta in drja. Friderieka Adlerja, za častna člana delavsko-vojaškega sveta v Rusiji. Liebkneeht je v ječi zaradi "veleizdajstva" in dr. Adler je bil obsojen na smrt in pozneje mu je bila smrtna obsodba sprenfenjena v.dosmrtno ječo, ker je u-strelil grofa StuergMia.
Ravnatelj deželnega mesnega urada v pruski Hleziji razglaša, da bodo prihodnjo zimo nemška mesta brez mleka. 60 odstotkov krav, ki so dajale mleko, so že pobili za meso. Usnja je že tako malo, da apelirajo oblaati na ljudi, da naj hodijo bosi in povdarjajo, da je to "zdravo".
iRuski poslanik v Washingtonu Bakmetijev, izjavlja, da iuia nova Rusija na programu popolno neodvisnost Poljske in veliko stopinjo samovlade za iFnsko. Ukrajino in druge del vHike ruske republike. Poseben vladni odsek v Petro-gradu se že bavi z načrtom za neodvisnost Poljske. Poljski narod bo popolnoma satu odločal o svoji bodoči uaodi.
"American League for National UnityM, zahteva, da *o vsi uvodni članki in vesti, ki se nanašajo na vlado, tudi v tujezičnih listih tiakani v angleškem jeziku. Liga obtožuje neangleške liste, da pomagajo aovražniku in zahteva, da so vai neangleški listi poatav-Ijeni pod vladno nadzorstvo. — Marsikomu se v sedanjih časih bledel
Iz Berna, poročajo, da je nemška vlada izdala komutiikej, v katerem svari ljudstvo, da naj varčujejo s krohotu, ker preti nevarnost, da ga •ho v doglednem času zmanjkalo. Zaloga krompirja se vedno bolj krči. Pričakuje se, da bo država rekvirirala v mesecu juliju okrog šest miljo-nov meterskih stotov krompirja (5802 ton), ako bo dobra letina zgodnjega kronrpirja.
Mehiški uradnik, ki je prišel iz Mexiko City, izjavlja, da bo Mehika preklieala svpjo nevtralnost in napovedala vojno Nemčiji v prihodnjih dveh ali treh tednih. Predsednik Carranza in njegov kahhiet sta se odlomila za ta korak in zdaj vlada samo čaka ugodnega treuotka, da objavi formalno napoved vojne.
Danski utilitaristični kritik javlja, da gradi Nemčija ivovovrstno »ubmarrnko, ki bo imela prostora za 5000 ton, dolga bo 465 čevljev, stroji podmornice bodo imeli 18,000 konjskih sil in ki bo preplula 26 morskih vozlov na uro na površju. Halje bo imela nova ladja 30 torpeduih cevi, ki bodo lahko izstrelile 90 torpedov.
Ruska vlada in delavsko-vojaški svet imata obilo dela s pripravami za ustavodajno skupščini, ki se na predlog delavsko-vojaškega sveta otvori :10. septembra t. 1. Vlada je svetovala ¡ivetu, da izvoli odbor, ki ho določil program, kako naj mesta in vasi volijo delegate; obenem ta odbor lahko sestavi razne predloge o reformah, ki se pred-loŽe skupščini. Časopisje že razpravlja, kdo bi bil najbolj zntožen za prvega predsednika ruske ^republike. Konservativci se bodo menda združili s kadeti in kandidirali profesorja Miljukova.
Petrogradski ženski polk, ki šteje 500 deklet in žen v starosti od 18. do 31. leta. je bil poklican v službo zadnji četrtek. Regiment je pod vodstvom polkovnice Marije Bučarjeve, vdove poljskega kmeta, ki je bil ubit v Varšavi. Bučarjeva ie služila pri 28. poljskem polku, bila je dvakrat ranjena in ima pet odlikovanj. V Moskvi se vadi v orožju 3000 žensk, ki pojdejo kmalu na fronto.
Angleški vojni nrad poroča, da so Angleži od začetka vojne vjeli 117,776 mož, ne vstevši vjetnikov v nemških kolonijah. Na drugi strani so Angleži izgubili Trt,088 mož, ki so vjetniki v ecntralnrh državab. Te številke se nanašajo na vse fronte.
Andrew Bonar Law, vladni zakladnk'ar, je. naznanil v poslanski zbornici, da je vlada sklenila variti odstotka več piva za dobo do 30. septembra, dokler bo trajalo delo žetve na polju. Law je podprl sklep vlade z izjavo, da je treba dati delavcem na polju več ugodnosti.
Zadnji teden so bili v Amsterdamu tri dni krvavi prizori, ki se lahko primerjajo s krušnimi izgredi v nemških mestih. Prvi dsn je bilo več oaeb ranjenih, drugi dan je bila usmrčena ena oseba in tretji dan so vojaki ustrelili pet o-seh, a števila raijjfenMi ne ve nihče,*toda znano je, da je veliko. *
Nemiri so nastali vsled pomanjkanja krompirja v revnih slojih. Nizoz«*mska pridela veliko kronrpirja hi znano je tudi, da ga po pogotlbi pošilja v Nemčijo in na Angleško. Ko je torej ljudstvo izvedelo v nedeljo, da je v pristanišču velika množina krompirja, ki čaka na izvoz v Anglijo, so prišle ženske iz bližine in zahtevale, da dobe vsaka svoj delež krompirja. Policisti so jin odpo-dili, toda drugi dan jih je prišlo še več v družbi možkih in prišlo je tudi vojaštvo, ko ni mogla policija ničesar opraviti. Ta dan je bil položaj silno rese-n. Vso noč so odmevali streli po mestu. Delavski voditelji so zahtevali generalni Rtrajk v znamenje protesta. Župan Tellegeu je izjavil, da je opozoril vlado na nevarnost, ki grozi vsled po* manjkanja krompirja. V Amsterdamu je dovolj živil, ki nadomeščajo krompir, toda ljudje hočejo ravno krompir in nobene nadomestitve. — U-por je pomagal. Vlada je dovolila, da se razdeli 25 vagonov krompirja med delavske sloje. Ljudstvo je zelo nezaupno. Petindvajset odstotkov krompirja gre v Nemčijo, kjer ga zamenjajo za premog in železno rudo; drugih 25 odstotkov gre v Anglijo za drugo blago. Doma bi moralo torej ostati 50 odstotkov — pa jih ni. "Kje je kroifr-pirf" vprašuje ljudstvo. Ker pa ni odgovora, en začeli ljudje rebelirati in neki socialist je izjavH, da bodo dobili krompir, pa če tudi tečejo reke krvi jH> ulicah v Amsterdamu.
V letu, ki se je končalo a 30. junijem 1917, je bilo vplačanih $809,215,997.66 kot davek v blagajne Zedinjenih držav. Ta vsota je za 60 odstotkov višja kot v prejšnjih letih.
Navadni davek ..$449,209,855.96 Dohodinski davek
od korporacij . . $18,064,663 97 Dohodninski davek od posameznih
ose b.......... 179,941,477.73
Skupaj......$809,215,997.66
Stroški za pobiranje davka so znašali 95c na $100. Bili so najnižji stroški, ki so jih kdaj imeli v davčnem uradu.
jako važno vre Aft an je? Dr. W. C. Ohlendorf, M. Du
"AH Mm le poslal saostalo BB- Sdmalk sa aetraajo ročniao sa "Proletarca"? le asi-
fcati i• u
bimUT« •iri-ili 1SS4
CARL STROVE»
Attorney mi Law
credaje né 1 4a s pa raice. In« OMsafi tiêoje nleveadba
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. It sobe 1001
USW. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon:
BfODBRMA KNIOOWIQA.
Okusno, kitro in jrfihs 4m sa privatnike in drufttva. BpvsJ» mamo naročila tudi isvea Imamo wêùAum atraje, ■fil
Ali veste zs letovišče Martin Potokarjat Seveda. To je "VIL-
LAGE INN" s prostornim vrtom za izlete.	'
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.	*
Ogden A ve., blizo cestne želez-uiške postaje, L.vons, 111. Telefonska številka 224 M.
louis rabsel
8HAJALHÔE SLOVENCEV. M 4M IIUII AVE., IHM* M,
Telefon 11M
(Advar.)
SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD. PORNI JEDNOTL
Nsročite si devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $3.0C^ pol leta pa $L50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lavmdale Ara. Chicago, Hi
Naiveči* slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANU EV ANE "CLEARING HOUSE".
Kaj to pocnonl sa ljudstvo, ie ja banka pod nadzorstvom •• Clearing Housa".
V»« banke, ki imajo «vezo • Chicago Clearisg Houae, so podvržese atrogpoiu nadzorovanju od uradnikov trga rsvo-da. Pregledovanje račušov in imetje "e mora vriiti aajmanj ehkrat na leto. Izvedenci natančno preiicejo atanje vaake banke. V »o gotovino preAtejejo. pregledajo vae note, varMine, vknjif.be in druge vredaoatae liatiae. ae prepričajo o foadik, ki eo naloženi v drugih baakah in pregledajo knjige in račune, j a»»» S S S S S S 0»0 MOaSS $$ S MS* S »S* MOOOOeOSS«»« **« * M SSM Če aajdejo izvedenci kake alabe aH !
ni«« blas« Av«
Chica««, IU-
Mi tiskamo v Slovenakem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi ▼ Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:-
"PROLETAREC" ae tiska v naši tiskarni
V Londou je imel zastopnik lists Central News razgovor s Čehom dr. Benešom, ki je dejal o avstrijski p umesti ji sledeče:.
"Položaj v Avstriji je z/o resen. Cesar Kari misli, če podeli amnestijo, da zjasni s tem politi-i čno ozračje, ki postaja vse hitreje nevarno za vlado. Toda prepričan sem, če pričakuje vlada u-goden vpliv tat nadaljnje parlamentarno zasedanje, da bo rezpltat ravno nasproten. Ta cesarjev korak ne odstrani pege. Vemo, zakaj je cesar tako ravnal. Rad bi pridobil vse stranke, nedvomno zato, da bi sodelovale v obrambi proti Rusom. Toda Čeh i poznajo vzroke cesarjevega namena in se ne bodo dali prevariti."
Da je Kari podelil amnestijo iz političnih namenov, ne pa iz človeških nagibov, je tudi naše prepričanje.
Današnje slabo vzgojeno delavno ljudstvo, opešano vsled slabe hrane, brezmejnega uživarna «nojrih pijač, ter ežkega nezdravega dela v smrdljivih tvornicah — nazaduje telesno in duševno. Kapitalisti, ki se popolnoma nii ne brigajo za knj druzega, kakor za svoje lastne žepe, so grobokopi človeškega rodu.
Yr današnji družbi imamo vsega v Izobilju, tako dn bi lahko vsi ljudje na zemlji Živeli v dovoljnosti in bratstvu. Namesto leg* pa imamo na eni strani peščico ljudi, ki niti sami ne vedo, kako bi zapravili velikansko bogastvo,, katero pni dan za dnevom grmadijo pridni delavci. Vsled prevelikega bogastva in brezdelja se poseda i oči sloji telesno in duševno polene, njihova kri se zaradi premalega gibanja spridi, in tako postanejo namesto zdravih, energičnih udov «TruŽbe duševni pohabljenci, katerih rod navadno po nekaj generacijah zamre. Ae huje kakor pri nogatinih preveliko razkošje in mehkužnost, pa ramrja med proletarei glad, revščina in pomankanje. £e v prvi mladosti odtrgajo otroke od svojih staršev, ter jih izkoriščajo v imenu boga mamo-na. In ker delo Se mnogo bolj škoduje nedorasli doci, kakor pa odraslim ljudem, vidimo danes namesto na duhu in telesu krepkih delavcev degenerirane sirote, ki prenašajo brez v .take življen-ske eneržije brezbriižmo kapitalistično butaro. Ako se v vsej človeški družini kmalu ne izvri temeljit preobrat, bomo imeli namesto zdravega naraščajs, ki bi lahko z mirnim pogledom rrl v viharje življenja, kmalu kup revnih dejrenerlrt* nih tdrompkov.
Ako hočemo, da kapitalizem, ki je stiwlenci* vsega zla, še nadalje nemoteno izvršuje svoje de-lo, s katerim izpodkopava temelj vsega človeškega lodu, tedaj opuutimo svojo akcijo, s katero vidimo boj proti najhujšemu sovražniku lloveŠt\s. Ako pa smo prepričani sodrugi, in vidimo z odpr tirni očmi vso mizerijo in fcorje, tedaj pa pojdimo na delo.!i
Pomagajmo drugarsko svojim sodelavcem, ki nas zavoljo pomanjkanja izobrazbe še sovražijo in prezirajo.
Kolikor bolj se bo kapitalizem nagibal svo-jemu zatonu, toliko ostrejfii bo boj za svobodo iz politične in industrijalne sužnosti. Obmetavnli nas bodo naši nasprotniki z najgmtksnejšrm blatom. Naše brate, katerim v mladosti niso hoteli dati zado.ttne šolske izobraube samo zavoljo te-«a, da jih bolj brezskrbno izkoriščajo, bodo /. vsemi mogočimi sredstvi odvračali od nas. Z denarjem se dandanes kupujejo talenti, ljubezen in vlada. Padec absolutizma, ki danes vlada po vsem svetu, od vzhoda do zahoda in od severa do juga, ne pomeni samo kakšne skrpucane reforme po meščanskem vzorcu, temveč novo življenje, kjer bomo vsi ljudje brez razlike narodnosti in vere bratje in sodrugi. čjvet, v katerem bo dovolj kn»-ha in dela za vse, se mora ustvariti. In 1akra» bo človeški rod, *ki ima po naravnih zakonih pravico do enakega življenja, zbrisal madeže, zaznamovane v zgodovini delavskega gibanja, že odkar imamo prve podatke starega veka.
Izginile bodo kapitalistične stranke, ki Imajo svoje temelje na tatvinah, ropih in umorih. Namesto sedanje bolezni degeneraeije, katere vzrok ekaiatira v prevelikem. razkošju na eni In prevelikem pomanjkanju na drugi strani, se revije prava demokratična civilizacija ki kultura. Kapitalizem, moderno dete rarzvoja zemlje, dobi svoj prodor poleg starega fevdalizma. Naši z»i-namici bodo pripovedovali Uvojim vnukom o neštetih krivicah, katere smo morali-preli^eti v boju za svobodo in enakost, .«V
dvomljive vrednoatne liatine, ae te ne i* itejejo več kut imovina banke. Ako ae < je »krčila vrednoat bančnega premože- j \ nja, mora banka kazati pravilno vrednoat v avojih knjigah. Ce banka drzno špekulira in ae ji pride na aled, mora to takoj opuatiti. Vae, kar je alabo, rl-aklrano, ae mora takoj odetraaiti in na- j domeatiti s boljftim. C« vaega tega baaka hitro ne popravi in itori, izgubi vae nadaljnje ugodnoati in pravice, k} jik vživajo banke, katere ao združene v Clearing Houae.
Kedar ae odvzamejo kaki banki te ugodnoati ali če ai sprejeta v Cleraing Houae ima alednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o baaki, ki je članica te tveze, ie to dovolj jaeen dokaz, da im« dobro imovino, dn je njen kredit dober in da vodi avoj denarni promet po predpiaih, varno in aignrno. j
Načrt za nndzorovanje bank potom Clearing Houaa je bil izdelan v Chicago pred deaetimi leti, od katerega čaaa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki j« bila v zvezi a tem Clearing Houaom. Ako jo šlo aa ali drugi banki alabo valed panike nli vojake, ao ji takoj pri-akočile na pomoč druge Clearing Honae banke in jf pomagale, dokler a« niao povrnile zopet normnlne razmere. Ta Clearing Houae nadzorovalai načrt aej je pokazal tako vapeien, dn ao povaod, ( kjer koli ae nahaja kak Cleanag Houae. aprejeli ta načrt.
American Stat« Baska je v zvezi a tem Clearing Houaom, je pod njegovim nadzoratvom in ima vse privilegija te banke, kateri poda vnako leto pet popolnih računov.
American State Bank^ pa je tudi pod državnim nadzoratvom in odda vaako leto pet detajliranih računov o atanju Banking Depnrtmenta drftave Illinoia.
Napravite NAŠO banko ca VA&0 banko ia Vai denar bo varen in ga luhko dvignete, kedar ga ielite.
Vprašajte za aeznam nniih F!rat Oold hipotek. Knkor tudi aeznam S100.00 in S500.00 zlntih hipotečnih bondov.
L^"ADAR potrebujeta društvene po-trebščinc kot zastave, kape, re-galije. uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na evojega roj a Ha
f. kerže co.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, 1LL.
Cenike prejmete zastonj. >> Vae dalo garantirana, aaaeaeaeeeseeeesseesessseseeeeeesaaaeaeasssssssissssa
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINČ1Č 321 BR0AP STREET Tli. 1475 JOtfNSTOWII. PA.
Argentinska vlada je poslala Nemčiji noto, ki grozi s prelomom diplomatičnih stikov, ako nemrtka vlada takoj ne povrne vse škmle vsled torpediranih ladij in se ne zaveže, da ne bo več na enak način napadala argentinskih ladij.
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKS
Blue Ialand Ave., vogal Loomia in 18. ceate.
<m
a
Prirepen po načinu, ki ga ie rabil star moder menih
SOROL
sa je izkazal čudovito uapeft-tnem sa krča ftalodcu in trebuhu, bela «vrat, naduh«, glavobol, iseub« teka, preklad v glavi, itd. Ud.
rrtrWI ta tata komuno«, ko del« «lavni "Pain Ca-a«0«r" Staro vrarfno arad-itro aa ▼dtsoaiiia. Famatan llovrk Ima ana •taklanka vadna pri rakaS tir In !•* v »trk lakar-nek, H pa pri F. AO. aiCHTia to.
14-IS Waakincton Strati.
new voaa
V teli dnevih	f
velike <lraginfe
bi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnica je v pregovoru. "Forewarned is Forearmed". Slaba prebava glavobol, zguha okusa, sploSna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim črevam, bo vam pomoglo preprečiti sitne neprilike.
Trlnerjovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izčisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in množe razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in ojači kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večino napadajočib bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob Času življenske pre-membe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena $1.00.. V lekarnah.
Trlner|ev Liniment
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo. .Te nepreskoljiv za revmatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, *a zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. Je jako poživljajoč za utrujene mišico po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 in .r>0c v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trlner|ev Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hripa-vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
T ri ner je va zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na •mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta ko-lajna San Francisco, 1915* Grand Prix—Panama, 1016.
JOS. TRINER
m
Chicago, ID.
kmnlk tidderUK.
1 »lil» So. Asklart Ave.
^/TD. Z,AMSK_y
^ArtUlični Slo-Van.iKj
« Fotograf
Posebno pokornost za slike povoporočencem. Obiščite na«, in prepričajte »e!
1255 tO. !8th Si.
Med Throop in ^Aitport ulico.