IVovIce Osebne vesti Častno občanstvo. Občinski odbor Rogaške Slatine je izvolil soglasno za častnega občana g. Ivana Gračnerja, ravnatelja zdravilišča. K izvolitvi naše častitke! Soglasno izvoljen za provinciala. V minulem tednu se je vršil v kapucinskem samostanu v Celju kapitelj ilirske province. Provincialnega kapitlja so se udeležili odposlanci iz vseh samostanov v Sloveniji in na Hrvatskem. Soglasno je bil izvoljen za provinciala p. linus Prah, ki je obhajal letos 26. maja 70 letnico in se veseli v krogu samostanskih sobratov ter vernikov največje priljubljenosti in občega spoštovanja. Novi provincial je rodom od Sv. Križa pri Rogaški Slatini. V Celju so bili istočasno z novim provincialom izvoljeni definitorji. JubiJej zvestega slnžbovanja. Dne 15. julija je poteklo 30 let, kar zvesto vodi gospodinjstvo pri svojem stricu g. Karlu Kumer, upokojenemu župniku, njegova nečakinja Nežka Kumer, ki se je rodila leta 1880 na Vranskem. Vrli Nežki želijo vsi, kateri poznajo njeno skrb, zvestobo in gostoljubnost, zdravje, da bi še bila dolgo let opora svojemu stricu! Nesreče Mlad letalec smrtno ponesrečil. Na ma- riborskem letališču se je dvignil v soboto, 15. julija, zvečer v zrak v brezmotor- nem letalu 22 letni Miha Novak, ki je stanoval v Mariboru, a so njegovi starši v Višnji gori. Pri pristajanju se je zaletel v na Teznu stoječe vagone. Letalo se je razbilo, Novak pa je priletel med odbijače in je kmalu po nesreči izdihnil. Strela ubila ženo. V Sp. Jakobskem dolu v Slov. goricah je ubila strela pred hlevom 38 letno želarjevo ženo Terezijo Mezgec. Krava pogiiiila, preden je bila prignana na sejmišče. Živinski gonjač iz Beltincev je gnal na zadnji mariborski sejm živino. Med potjo je ena krava nekaj požrla in jo je začelo napenjati. V Mariboru v Kacijanarjevi ulici je živinče padlo in so bili poklicani reševalci, da bi bili odpeljali kravo s pomožnim avtomobilom v klavnico. Žival je poginila med prevozom in jo je dobil konjae. Ob vseh pet pnstov na levici. V Št. Petru pri Mariboru je bil zaposlen 751etni pomožni delavec Ivan Dajčman pri mlatilnici, ki mu je odrezala vseh pet prstov na levici in mu je še hudo razmesarila roko do lakta. Hudo poškodovani se je zatekel v mariborsko bolnišnico. Padel s češnje in se ubil. V bližini Rošpoha pri Mariboru se je zgodila zadnje dni smrtna nesreča. 45 letni posestnik Anton Olstrah je obiral češnje v svojem sadonosniku. Naenkrat se je odlomila pod njim veja, Olstrah je padel zelo globoko in obležal nezavesten. Domači so takoj oekrbeli prepeljavo gospodarja v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl radi zloma hrbtenice. Nesreča pri podiranju. Na Pobrežju pri Mariboru je hotel 651etni posestnik Anton Božič pritrditi vrv na vrh drevesa, ki je bilo določeno za podžaganje. Božič je zgubil na drevesu ravnotežje in je padel na tla. Z resnimi notranjimi poškodbami je bil oddan v bolnišnico. Mlad šofer podlegel srčni hibi. V Slov. Bistrici so našli v postelji mrtvega 251etnega dr. Attemsovega šoferja Antona Pintariča. Zgleden fant je bolehal na srčni hibi, ki mu je tako nenadoma končala mlado življenje. Bodite previdni z arožjem! V vinotoču v Krčevini pri Ptuju se je sprožila radi neprevidnosti lovska puška pomožnemu delavcu Francu Jakoliču. Nekaj šiber je zadelo 191etnega Fr. Preložnika iz Grajene v desno nogo. Posestnica si zlunilla nogo. V Rogoznici pri Ptuju je padla 30 letna posestnica Antonija Ceh precej visoko z lestve in si je zlcmila desno nogo. Pastir utonil v Dravi. Ne daleč od vasi Stojnci pod Ptujem je padel v Dravo in utonil 17 letni pastir Jakob Martin iz Muretincev. Truplo je naplavila Drava pri Ormožu in so ga pokopali na tamošnjem pokopališču. Nenadna smrt mladega banovinskega uradnika v Savinji. V svoj rojstni kraj v Orlo vas pri Braslovčah je prišel na dopust 32 letni banovinski uradnik Jože Breznikar. Ko je šel v Savinjo lovit ribe, mu je postalo slabo |ia obrežju, padel je v reko in utonil. Truplo so kmalu našli in so ga prenesli na pokojnikov dom. Rajni je bil najprej uslužben dve leti pri okrajnem načelstvu v Laškem, odkoder je bil pred poldrugim letom .premeščen k banski upravi v Ljubljani. I^enadna smrt je vzbudila po vsej okolici ^loboko žalost, ker je bil nepričakovano rireminuli zelo spoštovan ter priljubljen. ' Pri padcu s kolesa si prebil lobanjo. Alojz Kramer, 291etni čevljarski mojster iz Zg. Hudinje pri Celju, je padel v Celju pred poslopjem okrajnega načelstva s kolesa tako nesrečno, da si je prebil lobanjo nad tilnikom in se je poškodoval tudi na čelu. Ponesrečenega so prepeljali v bolnišnico. Ob obe nogi. V Gabercih pri Rogaški Slatini ;j podrl na križišču nek tovorni avto 291etnega posestnika Alojza Drofenik, katerega so spravili v celjsko bolnišnico s poškodbami na glavi in z zlomljenima nogama. Nesreča s puško. Marija Robič, 301etna kuharica v Laškem, je pomivala posodo v kuhinji svojega gospodarja. V kuhinji se je igral s puško sin nekega trgovca tako neprevidno, da Se je orožje sprožilo in je zadel naboj Robičevo v desno ramo. Po nesreči poškodovana se je zatekla v celjsko bolnišnico. Huda nesreča: delavca. V Hudi jami pri Laškem se je podrl strop in zasul 401etnega delavca Franca Vajdeta od Sv. Krištofa nad Laškim. Zasutega so prepeljali v celjsko bolnišnico s precejšnjimi notranjimi poškodbami in z zlomljeno desno nogo. Badi vinjenosti smrtno povožen. Dne 12. julija krog desetih zvečer je ležal na banovinski cesti radi vinjenosti med Zg. Kašljem in Devico Marijo v Polju pri Ljubljani krog 40 letni elektromonter Alojzdj Rus iz Device Marije v Polju. Ob tera času je pripeljal poltovorni avto, last Rudolfa Gostinčarja, izdelovalca metel iz Zg. Kašlja. Radi ovinka je vozač prepozno opazil črni predmet, ki je ležal po čez na cesti. Kolesa avtomobila so šla oez omenjenega elektromonterja, kateri je obležal na mestu mrtev s prebito lobanjo. Podboji vrat ubili dveletnega otroka. V Pristavi v okolici Mengša na Kranjskem se je podrl pri Hrastarju velik hlev. Gospodar Franc Skok je bil v hlevu, ko je začelo pokati tramovje. Hotel je rešiti dveletno hčerko Vido, a so jo že poprej ubili podboji vrat, kateri so se zrušili na otroka. Oče je dobil pri reševanju otroka tako hude poškodbe, da so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. POŽARI Pri trgovcu Ivanu Slomčniku v Slovenjgradcu je črpal trgovski vajenec Fr. Kranjc bencin iz soda v bencinsko Crpalko in se je razlilo nekaj bencina po tleh. Ta benctn je prižgal desetletni fantič, nakar je zajel plamen sod z bencinom in Crpalko ter je zgoroto 200 litrov benclna. Vnelo 8« je ze bilo pročelje trgovine in bl bilo priSlo do hude ter velike požarne nesre&e, da je nlso udušili gasilci. Na Kogu nad SredišCem. je zgorelo gospodarsko poalopje posestnice Rozalije Stampar. V Jurovcu je uničil ogenj stanovanjsko in gospodarsko poalopje posestniku Janezu šmigovcu. V št. Lovrencu v Slov. goricah je bila vpepeljena viničarija poeestnika Blaža žnuderl. Posestniku Karlu Demonte v Zamarkovi prl Sv. Lenartu v Slov. goricah je zažgal streho na njegovi začasni opekarni komaj 131etni Jožef Tršovec, ki je orožnikom priznal dejanje. Na izreden način je nastal požar pod kozolcem posestnika Alojza Korošca v Svečah, občina Majšperk. Od omenjenega je kupil Ladislav Lovrenčič iz Frama drva, katera je hotel odpeljati s tovornim avtomobilom. Avto je pustil čez nofi pod Koroščevim kozolcem. V noči pa je prišlo v avtomobilu do eksplozije bencina, ki je vžgala avto in 20 m dolgi, 6 m široki in 8 m visoki kozolec. Zgorelo je 8000 kg sena, plug, voz in razno orodje. Korošec je oškodovan za 26.000 din, zavarovalnina znaša 15.000 din, avto, ki je bil zavarovan za 28.000 din, je poškodovan za 40.000 dinarjev. Med nevihto je udarila strela v ljubljanakl okolici v dveh primerih in ni povzročila večje škode. Na Ježici je udarilo v hižo Ivana Dobnikarja, kjer je pošta. Popoldne istega dne je doživela med nalivom udar strele hiSa posestnika Martina šciurka na Rudniku. Strela je urezala v ostrešje glavnega hišnega poslopja ter je Svigala sem ter tja. šla je skozi štiri 3obe, kuhinjo, od tam v vežo in nato v klet. V podstrešnem stanovanju je obžgala štiri praznične obleke in omamila za nekaj časa štiri osebe. V črni vasi na Barju pri Ljubljani je uniCil ogenj hišico mestnega cestnega delavca Franca Vidmarja. Gasilci so požar omejili na hišo ter otell v bližini stojedi kozolec ter šupo. Razne novice 70 letni jubilej najstarejšega gasilskega dmštva v Sloveniji. Zadnjo nedeljo so se zbrale v Laškem skoro vse slovenske gasilske čete k proslavi 70 letnice najstarejšega gasilskega društva v Sloveniji. Že v soboto popoldne so prihiteli gasilci v laško kopališče in so položili venec pod križ v spomin rajnim ustanoviteljem in članom gasilskega društva v Laškem. Krog devetih zvečer se je razvil po mestu sprevod z mestno godbo. Po sprevodu je bila v dvorani hotela »Savinja« slavnostna seja, katere so se udeležili najbolj odhčni slovenski gasilci Po pozdravu in nagovorih so bila razdeljena med najbolj zaslužne laške gasilce odlikovanja. Drugi dan, v nedeljo, po slovesnem cerkvenem opravilu so odkorakali gasilci na zborovalni prostor pred Gasilskim domom. Pred pričetkom zborovanja je blagoslovil g. monsignor in dekan dr. Kruljc gasilski avto. Zborovanje je pričelo s trikratnim živijo kraljevskemu domu, nakar je zaigrala vojaška godba iz Celja državno himno. Glavni govornik na veličastnem zboru je bil g. minister Snoj. Za g. ministrom je še nastopilo par govornikov, nakar so obesila dekleta vsem praporom spominske vence. Po zaključku kongresa se je razvi] mimo g. ministra Snoja gasilski mimohod. Popoldne so bile na Lavi velike gasilske vaje. Opozorilo debelarjem. Cebelarska podružnica za Maribor in okolico javlja vsem čebelarjem, ki kupujejo čebelarske potrebžčine, predvsem sladkor za pitanje čebel, da se je društvena prodajalnica podružnice preselUa iz prostorov skladišča Kmetijske družbe, Meljska 12, v društveno taj- ništvo, trgovina Oton Črepinko, Zrinjskega trg 6 (blizu kolodvora, nekaj korakov od Palače Ljudske samopomoči). Za popravilo znamenite cerkve Matere božje na Ptujski gori se vrši velika loterija. Glavni dobitek je popolnoma nov moderen štirisedežni avto znamke »Opell-Kadett« tipa 1939; drugi dobitek je novo motorno kolo znamke »Phaenomen«, potem sledi par lepih volov, šivalni stroj, mlad konj, krasna spalnica, krasna harmonika, celotna kuhinjska oprema, servis za šest oseb, skupine namizne posode, deset moških in ženskih koles itd. ter še nad 300 drugih krasnih dobitkov. Žrebanje bo v nedeljo, 1. oktobra 1939, na Ptujski gori pod državnim nadzorstvom. Srečka stane samo 5 din. Srečke se naročajo pri župnijskem uradu na Ptujski gori. Segajte po njih! Sprejem novih učencev v železniško obrtno šolo v Mariboru. V obrtno šolo v delavnicah državnih železnic v Mariboru bo sprejetih 40 ufiencev, in sicer 30 ključavničarakih, 8 strugarskih, 1 elektriški in 1 mizarski. Obrtna šola traja štiri leta. Za dasa šolanja dobivajo uCencl primerno plačo. Prošnje je oddati, odnosno poalati upravi šole v Mariboru (železniške delavnice) najpozneje do 15. avgusta. V prošnji je navesti točen naalov in najbližjo železniško poatajo. Odločilna za sprejem boata šolsko Izpričevalo in izid sprejemnega izpita, prl katerem se bosta ugotovila obrtna apoaobnost in zdravniško mnenje o telesni sposobnoati kandidata. Na banovhiski vinarski in sadjarskl šoll v Marlboru se prične novo šolsko leto 15. aeptembra. Sola je dveletna ter ima internat za 60 goj«ncev. Za sprejem je potrebna starost najmanjl6 let ter z dobrim uspehom dovršena oenovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 din. Prošnje za sprejem (banovinski kolek 10 din) je poslati ravnateljstvu takoj ter priložiti: 1. krstni list; 2, domovnico; 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnoati pri onih proailcih, ki ne vstopijo v zavod nepoaredno iz kake druge šole; 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krill stroške šolanja; 6. obvezno Izjavo staršev ali varuha, ki računajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnlh sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih aredatev prejete zneske podpore. Izjavi pod 5. In 6. je kolkovati z banovinakim kolkom za 4 din. Pridni sinovi manj premožnih poaeatnikov, kl računajo na znižanje meaečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali Stipendijo okrajnega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženj»ki izkaz z uradno navedbo višine zemljiskega (Javka ter gospodarakega stanja staršev, odnoano, varuha. Taki proailci naj zaprosijo istočasno za primerno štipendijo pri svojem okrajnem kmetijskem odboru. Podrobnejša pojaanila daje na ž«ljo ravnateljatvo. Vpisovanje v tečaj za 6dpravo jecanja bo v nedeljo, 23. julija, ob 10 na III. dekliakt oanovni šoH v Razlagovi ulici, Maribor. Zdaj je prilika, da tudi airomašni jecavci te Maribora in okolice pridejo do navodil za zdrav govor, ker bodo lahko atanovali doma. VIII. mariborski teden (od 5. do 13. avgusui). Prlbližuje ae čaa oame prireditve ti-adicionalnega Marlborskega tedna, velike gospoda»-3ke in kul- turne revije Maribora in vsega slovenskega s»verovzhoda. Letošnja prireditev bo pa še toliko pomembnejša, ker živimo v dobi, ko je potreba po strnitvl vseh sll in vsega dela za okrepitev naših poatojank večja kakor kdaj koli poprej. Tega se zaveda tudi vodatvo Mariborskega tedna in je zato poskrbelo, da uatvari iz prireditve resnifino manifestacijo nase volje po življenju tn napredku. Letošnji Mariborski teden bo zato nudil toliko raznoterosti, kakor ne akoraj katera druga doaedanja prireditev v Mariboru. Po že določenem programu bo obsegal najprej veliko tekstilno razatavo, dalje obsežno tujskoprometno, gostinsko, narodopisno, jubilejno gledališko, vinsko, skavtsko in vezeninako razatavo kakor tudi razstave malih domačih živali ter razne druge z najrazličnejših področij industrije, obrti, trgovlne, kmetijatva itd. Za razvedrilo bo v obilni merl poakrbljeno. Največja zanimivost bo pa festival alovenskih narodnih običajev 5. in 6. avgusta, na katerem bodo nastopile skupine iz Bele Krajine, Gorenjske, Koroake, Prlekije itd. Kakor vsako leto, velja za obisk Mariborskega tedna tudi letoa od 1. do 17. avgusta polovična voznina na železnicah. Mariborski teden bo zato najlepša priložnoat za obisk Maribora in vaega njegovega prekrasnega obmejnega zaledja, občudovanega kopališča na Mariborakem otoku, postojank na zelenem Pohorju, aončnem Kozjaku, vfc no: odnih Slovenskih goric itd. Jubilejno romanje na Sveto goro pri Gorici. Le- tošnje leto se na Sveti Gori pri Gorici najslovesneje praznuje štiristoletnica, odkar se je Mati božja na tem mestu prikazala pobožni pastiricl TJršuli Ferligoj. Ob tej priliki se tudi iz naših krajev pripravlja veliko jubilejno romanje. Iz Ljubljane odpelje udeležence pos«ben romarski vlak v aoboto, 19. avgusta, med 9 in 10 zjutraj preko Trsta v Gorico, od koder se vrne v nedeljo, 20. avgusta, ob 18. Vsi potni strožki (vštevši potni list, vožnja z vlakom iz Ljubljane in nazaj, vožnia z ladjo po morju v Tratu, vožnja z avtobuaom na Sv. Goro in nazaj) znašajo samo 111 din 50 par. Ker je na jugoalovanakih železnicah ob tej priliki dovoljena polovična voznina, zato tudi za druge romarje pot od doma v Ljubljano ne bo predraga. — Drugo romanje se bo vršilo več ali manj po istem sporedu 26. in 27. avgusta. Podrobna navodila daje in prijave eprejema Salezajanski zavod Rakovnik, LjubIjana 8. čas za prijave je do 1. avguata. Prelepo štiridnevno romarsko-lzletno potovanje v Italijo z avtom skozi Vipavsko dolino (v tehničrri izvedbi Tujskoprometne zveze) od 8. do 11. avgusta stane: do Gorice-Trsta (romarski obisk Svete gore) 160 din; kdor potuje dalje, na grob av. Antona v Padovo in v zanimive Benetke, plača 300 din; kdor pa potuje Se dalje, v aloveče Loreto, kjer je Cudovita bazilika z Marijino hišico, plača 600 din. Spotoma obiščejo romarji vse znimenite kraje in si ogledajo vse zanimivosti. Opozorite na to zanimivo romarskoizletno potovanje svoje sosede in prijatelje! Ker morajo potniki izvršiti vae določene obveznosti najpozneje do 31. julija, sporočite takoj po dopisnici svoi naslov upravi >Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, da vam pošlje brezpla&na podrobna navodila, da se boste lahko še pravofiasno odločili in vse potrebno uredili. 1177 Obžalovanja vredni slučaji Aretiran radi (sodelovaiija pri velikem vlomu. Na Teznu pri Mariboru je bil aretiran in izročen mariborski policiji brezposelni kovaški pomočnik Jurij Rehar iz Zrkovc pri Marifeoru. Prijeti je bil osumljen sodelovanja pri velikem vlomu v Lipnid v Nemčiji, kjer so odpeljali vlomilci iz poslopja okrajnega glavarstva veliko železno blagajno. Našli so jo pozneje na lipniškem polju izpfaznjeno. Rehar je bil do pred kratkim zaposlen v Lipnici v kovačnici, a je po vlomu zginil čez mejo. Aretirani je bil že dvakrat kaznovan na štiri leta robij€, katero je prestal v mariborski kaznilnici. Rehar je sodelovanje pri vlomu v blagajno v Lipnici priznal. Policiji v Mariboru je izpovedal, da sta s tovarišem 300 kg težko blagajno v Lipnici naložila na dvokolesni voziček, katerega sta izmaknila slugi glavarstva, ter sta jo odpeljala kakih 300 metrov iz mesta k reki Sulm. Tam je njegov tovariš blagajno razbil s kladivom in jeklenim dletom, katerega je Rehar vzel svojemu gospodarju mojstru Prepelecu. Rehar je med tem časom stražil, da ju ne bi nihče presenetil. Tovariš je po izvršenera poslu dejal Reharju, da je našel v blagajni samo 300 nemških mark. Od tega mu je dal polovico, 150 mark. Rehar je na policiji gledal precej debelo, ko so mu pojasnili, da ga je tovariš nalagal. V blagajni je bito namreč 680 mark ter še znamke v vrednosti 64.50 mark. Nočni viom. Neznani storilci so zadnje dni vdrli v noči v delavnico krojaškega mojstra Franca Vojska v Mariboru v Slovenski ulici 28. Odnesli so gotovine 3000 dinarjev, raznega blaga za 12 moških oblek ter 12 metrov sukna za uniforme. — Skupna škoda znaša 14.000 din. Vlomilec pobegnil pred stražnikoin. Na usnjarni Berg v Usnjarski ulici v Mariboru je v noči neznanec ubil šipo na oknu in je z železnim kavljem lovil kože in jih vlekel skozi železno omrežje. V vreči je imel 500 din vredno volovsko kožo, druga pa je še visela na kavlju, ko se je nenadoma pojavil stražnik in je moral vlomilec pobegniti v noč brez plena. Kamen v izložbeno okno. V Mariboru na Slomškovem trgu 5 je vrgel nekdo v noči kamen v izložbeno okno ter je ubil 5000 din vredno šipo, ki ni bila zavarovana. Nemčija izročila naši oblasti nevamega vlomilca. Februarja 1937 je bilo pri belem dnevu v Mariboru vlomljeno pri draguIjarju Bizjaku v Gosposki ulici. Drzen vlomilec je odnesel ur in raznih dragocenosti za 50—60 tisoč din. Policija je dognala, da je izvršil vlom svoj čas v Studencih zaposleni mesarski pomočnik Avguštin Koler. Kolerju je uspel pobeg v Nemčijo. Tam je padel tamošnji oblasti v roke. V Gradcu so ga obsodili na 14 mesecev. Po prestani kazni je bil Koler te dni v Št. Hju izročen našim orožnikom, kateri so ga odgnali v preiskovalni zapor mariborskega okrožnega sodišča, kjer čaka na obsodbo za v Jugoslaviji zagrešene zločine. Kolerja je obsodilo mariborsko sodišče januarja 1937 na osem mesecev strogega zapora, a je ostal proti obljubi na prostera. Komaj se je čutil svobodnega, je vlomil pri BizjakiL in je kradel po Prekmurju. Murskosoboški Batovi podružnici je ukradel 4123 din. Nekemu prekmurskemu posestniku je sunil par koni z vozom in opremo. Tokrat bo prejel nepoboljšljivi nebodigatreba zasluženo kazen. Cerkveni rop. V noči na 13. julij je bila župna cerkev na Zgornji Polskavi obiskana od cerkvenega roparja. Še neodkrit storilec je vdrl po zunanjih stopnicah na kor. Tam je odrezal od zvona kos vrvi, katero je pritrdil na kor tako, da se je spustil v cerkev. Vlomil je v tabernakelj, katerega so našli zjutraj izropanega. Manjkata monštranca in ciborij. Dalje je bilo isto- časno vlomljeno v nabiralnik, .v katerem pa je bila le malenkost. Ni bilo roparju dovolj, da je ukradel pozlačeni in kakih 2000 din vredni zlati posodi, ampak je raztresel posvečene hostije pred cerkvijo in jih je celo na najbolj divjaški in božjeropni način pohodil. Tolovaj je zapustil cerkev po isti poti, po kateri je prišel. Osem sodov petroleja ukradenih. V skladišče ptujske tvrdke Franc Brezovuik blizu kolodvora je bilo vlomljeno v noči. Neznani storilci so ukradli osera sodov petroleja, katerega so odpeljali na tovornem avtomobilu. Nevaren ptič v rokah pravice. Na Babnem pri Celju je bil prijet 25 letni brezpogelni delavec Viktor Avžner s Teharja, kateremu očitajo več vlomov v Zavodnem ter po raznih krajih teharske občine. Ukradeni denar je pognal po grlu. 15 vlomov in tatvin je priznal. Našli so pri njem nabit samokres. Krvav obračun z očimom. Na Sp. Po- hanci v Artičah pri Brežicah se je priženil pred 20 leti k vdovi Frančiški Kovačič, ki ima sina Martina in Franca, Lupšina. Ko sta sina dorasla, so se začeli prepiri. Dne 11. julija sta škropila sin Franc in očim v vinogradu. Sin se je vrnil opoldne, očim pa zvečer nekoliko vinjen, kar je bil vzrok za prepir. Iz Velike Kikinde je prišlo ta dan brzojavno obvestilo, da je tamkaj z avtomobilom pri vojakih smrtno ponesrečil starejši Kovačičkin sin Martin. France je prosil očiraa, naj bo miren v očigled smrti starejšega brata. Ker najbrž Lupšina ni zaključil prepira, ga je razljuteni pastorek parkrat sunil z žepnim nožem v trebuh in so smrtno nevarno poškodovanega Lupšino, ki je star 55 let, prepeljali v bolnišnico v Brežice. V prepiru ustrelil izvoljenko. Zadnjo nedeljo popoldne je ustrelil v prepiru na Glincah pri Ljubljani trgovec Djordje Beankovič, doma iz Dalmacije, svojo izvoljenko in uradnico Doro Bognolovo. Be- ankovič je po krvavem dejanju pobegnil, a so ga pozneje prijeli in oddali v zapor. Mladoletni tatovi motociklov. Od 30. ju- nija do 8. julija je bilo v Ljubljani ukradenih pet motociklov. Dne 8. julija so naenkrat zginila kar tri motorna kolesa. Ljubljanski policiji je uspelo, da je prijela tri mladoletnike od 15 do 18 let, ki so sunili omenjenega dne tri motocikle in so se odpeljali z njimi na izjet v Metliko. Ko so se vračali, se jim je en motor toliko pokvaril, da so ga zavlekli v gozd in so ga tamkaj skrili v grmovju. Kakor hitro so se pa trije tatiči na dveh motorjih vrnili v Ljubljano, so zapeljali motocikla na Golovec in so ju pokrili z zelenjem. Prijeti tički so se izgovarjali, da niso hoteli krasti, ampak so si kolesa samo izposodili za izlet. Ta izgovor je ovrgla policija, ko je uzmovičem dokazala, da so izmaknili od 30. junija do 1. julija zgoraj omenjena motocikla S tema kolesoma so se vozili po Ljubljani, dokler je bilo v njih bencina, nakar so ju pustili in se lotili tatvlne Kar treh motorjev za izlet v Metliko. lzpred sodišea * Zaslužena ostra kazen za tatvine v bolnišnici. V minulem tednu je dajala pred malim senatom mariborskega okrožnega eodišča odgovor 39 letna Matilda Kovačič iz Razvanja pri Mariboru zaradi drznih tatvin v mariborski bolnišnici. Kovačičeva je lani in predlani prihajala vsak teden nekajkrat v bolnišnico v opoldanskem času, ki je določen za obiske, »bolnike obisko/at«. Ti obiski so ji bili le pretveza, da je lahko hodila iz ene bolniške sobe v drugo, dasi ni poznala nobenega bolnika, ter se je vrtela okrog po parku, ob vsaki priliki pa je ukradla nekaj rjuh, brisač, perila itd. Na ta način si je v dveh letih nabrala ogromno zalogo perila, katerega je doma predelala ter ga prodajala naprej. Kovačičeva, ki je bila že večkrat zaradi tatvine predkaznovana, je bila obsojena na 18 mesecev robije ter na tri leta izgube častnih pravic. Kovl amerlftkl admlral Rlchardson govort ob nastopu jkkI topovl bojne ladje »Kallfomlja«